Poslanica prosvetnega itispektorja dr, Drag. Lončarja učiteljstvu leta 1926. Ko Vas o.b svojcm nastopu p;ozdr.avljam, Vas pibcnem prosim sodelovanja. Za dluševno svoboidio učiteljstvia. V tprvi vrsti potrebujimo rniru, da nv)» rcmo vršiti svoj posel nemoteno lin zdržema; zakaj veliki slovanski učitelj Masaryk pravi, da sl- znanost težko pridpbiva in težiko prc* bavlja. S ipodržavljcnjem šolstva je relativinio rešeno gospodarsko vprašanje učiteljstva, kolikor to dopuščajo povojne razmere, ki scveda še miso uravnane. Ni pa še rešena naša duŠtivna svtaboda, ki je isto tako pp* trcbna za mirno delo pri v'zgoji in pouku ka!kor gmptna neodvisnost. Učiteljstva mo« Mrto vrniti šo 1 i ter ga iofHvaboditi od pritis ska na lelvi in dtesni, ker prilpaidamio' k!ot vzgo« Jitelji vsiemu narodu in vsem istamotvom brez razliike strankafstva. V okviru zakfcranav in nareldb nasto)pamlo kot stan, ki ne iridre in ne sme služiti posameztnikom, Akp damo dr= žavi, kar Jje njienega, ako puščatniP csejrkvi, ko« likot ji uplravičeno prfpada, akb1 spqštuje<nto, kar tvori bistvo našega natpda, potem smemp zahteVati, da oste*nemo zvesti: s|ami stabi: svojo duševmo svoibodlo, svojol osebnlost mos ramjo braniti proti vsakpmjuj*; zakaj Cajnkars jevi i»Hlaipci« naj bi bili samo še žalosten dokument prctcklosti, ki naj bi se v narodm državi ns. pojavljal nikdar več. Vzgojno dela in srafrnrice. Ceprav smo vzgojitelji vscga naroda, vLndar moramo up.oštevati potrebe njegovih različnih plasti: zato sc bpmo po mestih ozu rali ira življenje meščanstva. po kmotih na kmetstvo in po industrijskih krajih na de* lavstvo. Naše prVo in glavrio dtHo je v šoli, kar j« nsš življenski poklic. Vzgpjnioi dek* za učeoo sie mladinio v šoll in izven injle je treba centralvziratli, ker ni stnotrno, da s<e trošita denair in trud za razna društva in čalsnike, če imajo isti namen. Najti bo treba središče. kjer se naj združujs. vse, kar ustvarja nov rod: bai pirtort.i alkojholu, nikiotiiiMi in razuzdas nosti so naj'važncjše točke našega prizadc« vanja, ker vsi čirtimo, da moramo zlasti sred^ nješplsikio mk-dino i'z njenega igračkanja in vcseljačenja vrniti zoptt k dclavnostd, red= nosti in treznosti. Ne morc nam biti ipostran* ska stvar, kakšne so javnc predstave, ki jih ponujata mladini gledališče in kino> kakpr je treba tudi smotrno voditi dijaške knjižnice, kjer mora veljati načelo: manj čitamja, a tisto izbrano! Ako bi imel kdo morebiti z umetni* škcga stališča pomisleke proti takšnim smcr^ nicam, tega opozarjam v tcm ,pogledu na vzgojo mladinc pri starih Grkih, ka!.\or nam jo ,je pokazal Aristoteles v »Politiki«. In stari Grki so bili umetniški narod prvo vrste! Izvenšolsko dek) učiteljstva. Čt. poudarjam osnovni poklic učitelj* stva, nečem prczirati vpliva, k] ga more imeti učitelj=vzgojitelj na ljudstvo izven šole. in sicer v gospodaTskem in kulturnem pogledu. Kdpr se čuti tclesno in duševmo sppsobnega •za ta posel, naj ga opravlja, kjerkoli se mu nudi prilika in — kolikor mpgoče — ne gle* de na strankarsko pripadnost. Naj pomaga ljudstvu s svetom in z dejanji, a tako, da ne trpi pri tem škodc šola; iposcbno naj bodo moski delavni pri povzdigi kmte)okega grtspos diatstva, a ženske naj bodo svetoivalke iin uči= teljic« pri kmečkosdelavskem gpspipdinjsltvu. Kolikor je pri nas še treba boja "proti anal« fabetstvu, ga vršimo zlasti ;pri starejših in prj oni mladini bolj oddaljenih krajev, kjer jc reden pouk otežkočen. Politika in učiteljstvp. Nekaj drugega jc poldtično udejstvova« njc učiteljstva. Ne da bi hotel kratiti nje* govc ppliitične pravice, mislim, da bodi tudi to delovanje "v skladu s značajem vzgojit^« lja, ki miora biti pomkjujoč žlvelj nutid razs burkanimi strastmi, a ne njih ppdžigalec. Lastnta korist učiteljstva zahteva, da uves ljavlja svoje politično prepričiinje v duhu kulturnoisti, da se ne pnempgočuje med na« spnotnilki, ki jim ne sme vsi^jevaiti svojega mišl]|enja; zakaj siavražnolst, ki jo gojj, Sz\ ne mašču.je nad ipolittki pps poklicu, atapak nad uciteljstvom in njegovimi družinami, ško;do pa trpi tudi špla. Dejstva polpretekle dobe so dokaz za tp. Zakojnitost in red. Opozarjam na medsebojno tpvariškp so« ddovanjc brez škodoželjnih nagajivosti; po-> sebno naglašam, naj posvetni učitelj prizna' va cerkvd, kar ji gre, a tudi učitel.j=duhovrrik mora dati državi, kar ji pripada. Šola potrc= bu.je reda in discipline na eni, a pcavične obs zrrnosti na drugi strani. Prosvctna uprav;; ne sme ubijati, a se tudi ne sme dati ubijatl. S ttga stališča zavračam izraibljanje prosvet« jic uprave kakor tudi posameznikov po ne= upravičenih dppustih, številnih nadurah ter kopičenju piostrans'kih služb, kar ogrpža šol= sk.i pouk iin ustvarja krivice, da ima eden vse ali mnogo, drugi pa ničesar ali malo. Po« trebna jc tudi revizija učnega osebja po pl« sarnah. Pri podeljavanju učiteljskPh služib veljaj splošno načelo, da spadajo mlajše in samske učne osebe v b.olj oddaljcnc kraje, a starejše in poročene ter takšne. ki mprajo s[<rbetd za svojce, naj pridejo v bližino rncst in železnice. Uradniški zakpn (§ 62.) določa glede ppdeljevanja služb, da se najprcj upo= števa uSiposobljefKOst, strokovna in življenska izkušenost, 'značaj in posebna izobrazba, po= fem pa oib enakosti teh pogojev službena dpba Več stamloivskie stoliidi^psti i*n socialne imdeyn.osti bi poiVzdignilo in osamoevojilb učiteljstvo vsBkega piritfekai Ni dovolj, akp poskuša prosvetna uprava vršiti svojo nalogp v tej smeri: osamosvojitev učiieljstva je najs prej odvisna pd njega samega! Stialnost si izbpljšujete sjami a svpja stahovsko zaved= niastjio! Pri tei priliki omenjam, db vsak, ki si žeji pTOmestitve s svoje dp&edanje službe. vloižl pirošnjo in da bnji, ki sp je priitolžil na držsvni avet, čaka njegove rBzsodbe. Notranji ustroj šalstva. Nc da bi se hotei do-tikafci podrobno no-> tranjega ustrpja šolstva, bi vendar omenil trpje načelnosti. Pred vsem ppudarjam, da potrebuj.mo vcič žiyl$enske prsktičnpsti in miaJnj kn.jižne uoejnOtetii, več sodleliovanja učen« cictv m manj meha;nilčn.osti. Ako je prpsvetm minister Stjepan Radič govoril o uvedbi ročs nega dfela v srednji šoli, je izrekel s tem važ= no načelno besedo. No gre za to. da napra« vimo iz srednješolca rokodelca, ampak za to gre, da se mladi šolani čliovek, zlasti mestrui otro'k, zavc pomena ročnega dela za današ« njo družbo, kakor grc tudi 'za to, da si pris dobi nekoliko dispoziicije za ročriiO delo, k>i jo pozneje v življenju lahko razvija praktično bodisi kot raz,vedrilp ,in krepilo, po duševneim naporu, ifoodisi ik-pt poklk, ako- je moral opu* stiti učenje: mlad šolani človeki se mora za« vedati vzajcmnosti duševnega in ročnega dcla ter se Ptrcsti neupravičenega preziranja produktivnih stanov, zlasti kmečkega in de= lavskega. Pouk realnih predmetpv, kakor fi= zike in 'kemije, bi moral bifii v prvi vrsti pri« lagoditev teoretične znanosti v praktianc na» mene, kjer bi sc učenec izkustveno seznanjal s tehničnim delom. Središče vsega ploiuka. Druga načelo, kii bi ga rad oznaoil, je to, da mora biti poleg strpkovnih predmctov središčc vsega pouka dlomači jezik, domača zgodiovina in zemljcpis, 'ker brez njih znanja ni omikantga Slovenca in Jugpslovana. Pri poubu slovenšaime, kjcr se je treba pzirati na čistost in pravilnost jezika, naj bi se v vseh višje organiziranih šolah vršil primerjaji&čc in praktično tudi ippuk srbo=hrvatskega je= zika, a tp n& tako kakor danes kpt nekak čisto tuj jŁzik, ampak kot najsorodnejiši je^ ¦/ik. To načelo je izrekel naš slavist Murko in bilo bi prav, ako bi sc upoštevalo. Pri do= mači zgpdpvini in zemljepisu' mij bi se izpgi* bali balasta letnic in imcn brez; pravaga ume= vanja. Tudi je dana prilika, da dobiva mladi človek poigled v gosppdarsko, kulturno,, ipoli-* tifl.ip dn spcialno udejstvovanje svojega na= roda in svpjih južnoslovanskih bratov v okvi= ru velikih gibnih idej človeštva. Zgpdpvin^ skoizemljepisni pouk bodi intenziven: manj prazne besednosti, a več splošnega prcglcda in lastnega opaziovanja! Tu se naj goji lju* bezcn dp naroda in države, ki se opiraj na poznavanje dejstev; za'kaj po lepih besedah ruskega slavista Sirotimnai moramo žrtvovati dompvini vse razen resnice, ker prava domo« vinska ljubtzen mi v loboževanju, ampak v očiščevanju samega sebe od nedpstatkpv. S toga staldšča ibomp ljubili svoje, a sppštpvali tuje, kar je ppsebno važno za medsebojnp razmerje Slovencev, Hrvatpv in Srbov, kon= čno itudi 73. vzajemnost vseh nnrodo\'. Notrattfa smjer ptttika. Angleški mislec Spencer je zahteval v »Principih filozofijc« za pravilni razvoj člo* veš!ke družbc svobodo i za kicinsjervativno i za naprtdnol mišljenje in dielovanje. Ako naj takšno naairanjc velja tudi za vzgojo in pouk, pctem bi to, tretje inačelo iglede notranjega ustroja šolstva določil taiko^le: vsebinsko bo« tinno bol.j konserVativni, metodičniOipabolj nas prredni! Nc moremo namreč popolnoma pre« zirati dosedanje;ga razvoja v svojem šolstvu in svpji prosveti obče, kcr potrebujemo zvezc /, dediščino preteklosti, ki ni bila vsa in čisto napačna, amipak jo moramo le prilagoditi novim razmeram, ostajajoč na realni pod* lagi. Gle*de načina pouka pa pučšajmo, uči= telju kar največ svpfeod« v okvifeiui zakoniitih predpisov, čeprav uvaja ntovb6K;i; vsak niaj si najde po svojih zmfožnostih i|n daniih prilJkah primfernp pot z<a dosego učnega smoltra. Ne tsilimo ga k šabldngkemu delo, am,p(aik dio^o* Iji4.iinio mu, 'da izbira, tehta, poizkuša; vendar se in|a sme to gpdHti na šk|oldk> duševnemu In telesnemu zdrsivju gotjemcev \n gojtnk. Učiteljslca izobrazba. Stara in rupravičena je zahteva učiteljstva P'o višji teoretični in praktični izoibriaizibi, ktr ov.o vpdi v osnovnih šolah vzgojo in pouk •vcliko večinc naroda; zato mora posebno skrbeti prosvetna upravai za iuičiteljišča ter jih ptrinserno pinaoSTW)«vaiti. Poleg osnovnih >ol &o -važne zlasti za delavsko mladino v indu« strijskih 'krajih mtišoan.sik!e in striakpvne šoJe, ki ;naj ibi razbremenjevak- srednje šple zaka) sreidnje šale niso jpo svoj^m1 bistvu pribežali^ šče in poskuševališče za vsakogar, amapk ima* jo deloma namen splpšne izobrazbe, deloma pa so t',oretično=praktična priprava za visoke šole. S stališča zdrave prihodnosti naše uoe* če se mladine ibo trciBa po srednjih šolah pri* mernc iztaere in vočjc stro.gosti. Znalnast lin umetmoisit. Prpsvetna uprava se daljc zaveda važ« nasti, ki jo imata znanost in umetnoist za na* rod in državo, zato hočc ppdpirati vsa'ko rcsno prizadevanje v tej smerl. Na drugi strani ipa se mora ustavljati vsaki zlorabl, ako bi se hotek ug,anjati na škodo resndčne znanosti in uimetnosti, ki ne smeta z državno pomočjo ali celo na njenc strpške služiti v zabavo ali ^šport nekaterim, ampak naj bi bili dušna hrana narp.da, kakor vsa!kdanji kruh. Izpioptolnitev prpsivetne upiraviei. Prosvetna uprava hoče stopnjcma, kpli* kor jc odvisno pd nje, reševati tudi druga viprašanja, ki so potrebna prcuredbe, n. pr. glede državne zallofee šoJskili knjig in učil, glede biitokraitizma v šolskem poelJDvanju, glede nepnakJtičnostL besedlfe pri šolskih ti« sfoovinah itd. Učiteljsk/j oj-gaiuzacije. Prosvctna uprava poudarja končno, da bi mioiralie biiti ojrganizacije učiteljstva vseh stolpenj str^okiOiVnei; zlnsti ne uvidS! s strpkov« negld stališča potrebe dVojne orgahizacije uči= tejjstva osujovnih šol, ki ^e btolriia mied seboj n)a življelnjie in smrt, k©r kultu|rniofeplolH5čna vpr/a9a(nja s|o poglaVj« |zia|se, Iki nlaij bi bilD iz= kijučeno pii stamoivslkib prgalniziacijlah. Dvignimo šolstvo in pndsvetp. Ne mSslim vraČati, kakbr ise je p(pp|pjialo, vendar si hoim štel v dolžnost, da se ustav« ljam vsaki osebnd in stvarni škodi, ki bi pre« tila našemu šolstvu in naši prpsveti. Ako zaa htevia prcsvetnia upiraVa old fučiteljstva d]plo in red^ sme učiffceljstvio zahtevjaiti bd n je z|akoW nitost. Držimo se vsak s svoje strani te vzaiemntosti! Zavedajmo se. da se vsem in vse=lej ne da ustrečd, a prizadevajmo si, da dvi^ gnemo svoje šolstvo in svojo prpsvcto na kolikor mogoče visobo stopnjo. V tem duhu žilim, da se lotiim'o svojega dela v novem lctu, ki ga začenjamo, 'kar bp po mojem pre* pričanju kori.stilo učiteljstvu in njcgovim druižinam. kakor tudi inaištmu šolstvu »n naši nrosveti. In to je končni namen nas vseh. Prpsvetni inspektpr: Dr. Dragbtin Lomčar s. r.