UDK 621.3:(53+54+621 +66), ISSN 0352-9045 Informacije MIDEM 22(1992)1, LjUbljana 
ELEKTROKEMIJSKI KONDENZATOR 
D. Kek, J. Jamnik, S. Pejovnik 
KLJUČNE BESEDE: elektrokemijski kondenzatorji, elektrolitski kondenzatorji, dvoplastni kondenzatorji, električna dvoplast, adsorpcija na fazni 
meji, impedančna spektroskopija, frekvenčni odziv, električne lastnosti, primerjava parametrov 
POVZETEK: Podane so lastnosti in princip delovanja elektrokemijskega kondenzatorja. Delovanje tega elementa temelji na izkoriščanju nastanka 
električne dvoplasti na fazni meji elektroda-elektrolit. To predstavlja nov način tehnološkega izkoriščanja shranjevanja električne energije v obliki 
elektrostatskega polja znotraj dvosloja (dvoslojni kondenzator) ali pa v obliki sekundarnih kemijskih vezi med adsorbantom in polarizabilno elektrodo 
( superkondenzator). 
V eksperimentalnem delu poročam o o primerjavi frekvenčnih odzivov elektrokemijskega kondenzatorja s frekvenčnimi odzivi klasičnega elektrolit-
skega kondenzatorja. Elektrokemijski kondenzator je praktično uporaben le pri frekvencah, nižjih od 0.1 Hz, elektrolitski kondenzator pa se lahko 
uporablja vse do frekvence 10000 Hz. V delu podajamo model, ki kvalitativno opisuje opažen pojav. 
ELECTROCHEMICAL CAPACITOR 
KEY WORDS: elektrochemical capacitors, electrolitic capacitors, double-Iayer capacitors, electrical double-Iayer, adsorption at the electrode-elec-
trolyte interface, impedance spectroscopy, frequency response, electrical properties, comparison of parameters 
ABSTRACT: ln this paper properties and operating principles of an electrochemical capacitor are presented. This recently developed storage 
element operates on the basis of the so-called electr·lcal double-Iayer that is formed at an electrode-electrolyte interface. This is an essentially new 
way of technological utilization of electric energy stored in the form of electrostatic field inside the double-Iayer (double-Iayer capacitor) or in the 
form of secondary chemical bonds between an adsorbant and a polarisable electrode (supercapacitor). 
ln the experimental part it is reported on a comparison between the frequency responses of an electrochemical and a classical electrolytic capacitor. 
The form er is only applicable at frequencies lower than 0.1 Hz whereas the latter may be used even up to 10000 Hz. At the end amodel that 
qualitatively explains this phenomenon is presented. 
1. UVOD 
V elektrokemijskem kondenzatorju se shranjuje naboj v 
tako imenovani električni dvoplasti ob fazni meji elektro-
da - elektrolit. Dvoplast sestavljajo elektroni v polariza-
bilni elektrodi na eni strani in ioni iz raztopine, ki nevtrali-
zirajo naboj elektrodne površine, na drugi strani. Nape-
tost na kondenzatorju je omejena z razkrojno napetost-
jo, ki ustreza izbranemu elektrolitu. 
Površina fazne meje je v primeru elektrode, ki je sestav-
ljena iz porozne keramike ali prevodnih saj, zelo velika, 
kar je eden od vzrokov za relativno visoke kapacitivnosti 
elektroke mijskega kondenzato rja. 
Namen članka je predstaviti lastnosti in princip delova-
nja elektrokemijskega kondenzatorja. V prvem delu so 
predstavljene teoretične osnove elektrokemijskega 
kondenzatorja. V drugem delu so podani eksperimental-
ni rezultati merjenja impedance elektrokemijskega 
kondenzatorja in njihovo ujemanje s teoretičnimi na-
povedmi. Vzporedno podajamo tudi rezultate impe-
dančnih meritev klasičnega elektrolitskega kondenza-
torja in primerjavo med obema tipoma kondenzatorjev. 
9 
2. TEORETičNE OSNOVE 
2.1 Fazna meja 
Osnova elektrokemijskega kondenzatorja je dvofazni 
sistem elektroda - elektrolit in električni dvosloj na tej 
fazni meji. 
Meja med dvema fazama je lahko povsem polarizabilna 
ali povsem nepolarizabilna. 
Pri povsem nepolarizabilni (reverzibilni) meji lahko pote-
ka elektrokemijska reakcija med elektrodo in prevodnim 
elektrolitom tako rekoč brez aktivacijske energije. Taka 
meja je idealna za galvanske člene in nima kapacitivnih 
lastnosti. 
Drugo skrajnost predstavlja povsem polarizabilna meja, 
ki ne prevaja enosmernega električnega toka. Reakcija 
med t.i. polarizabilno elektrodo in elektrolitom ne poteka, 
če je napetost na elektrodi manjša kot razkrojna nape-
tost, ki povzroča elektrolizo raztopine. 
Prav zato, ker polarizabilna meja ne prevaja enosmer-
nega električnega toka, jo lahko uporabimo kot konden-
zator. 
Informacije MIDEM 22(1992)1, str. 9-14 
2.2 Električni dvosloj na faznl meji 
Vsaka elektrodna površina, ki je v stiku z elektrolitom, 
se vsaj delno nabije. Na elektrodi je zato potencial 
drugačen kot v glavni masi elektrolita. Površina polari-
zabilne elektrode se lahko nabije zaradi: 
- vsiljevanja potencialne razlike z zunanjim virom na-
petosti 
- adsorpcije ionov na površino 
- zaradi vzpostavitve termodinamskega ravnotežja 
Pojave v dvosloju je razlagalo več avtorjev. Znani so trije 
modeli električnega dvosloja 121. Helmholtzov in Guy-
Chapmanov model sta pomankljiva, Sternov model pa 
dovolj dobro opiše izmerjene lastnosti elektrokemijske-
ga dvosloja. Predpostavlja, da je presežek elektronov 
na elektrodi nevtraliziran z ioni, ki so delno imobilizirani 
na površini elektrode, delno pa se razširijo v raztopino. 
Imobilizirani ioni tvorijo Helmholtzov sloj. Difuzni sloj pa 
predstavljajo ostali ioni, ki so še potrebni za nevtraliza-
cijo elektrodne površine in so zaradi termičnega gibanja 
razširjeni v raztopino. 
Da bi opredelili lastnosti elektrokemijskega kondenza-
torja moramo poznati kapacitivnost omenjenega kon-
denzatorja. Za določitev kapacitivnosti pa moramo ve-
deti, kako je ločitev naboja odvisna od spremembe 
električnega potenciala prek fazne meje. 
Določitev kapacitivnosti dvosloja poteka tako, da najprej 
določimo kapacitivnost Helmholtzovega sloja in difuzne-
ga ter nato obe kapacitivnosti ustrezno seštejemo. S tem 
dobimo izraz za kapacitivnost celotnega dvosloja (Ster-
nov model). 
Kapacitivnost Helmholtzovega sloja je enaka kot za 
ploščati kondenzator in je določena z enačbo: 
(1 ) 
kjer je e relativna dielektičnost topila, Eo dielektrična 
konstanta vakuuma, S površina elektrode ter I razdalja 
med središčem pozitivnega in negativnega naboja. Ka-
pacitivnost difuznega sloja pa podaja enačba 12/: 
C = dO = EEo c{ FeDa ] 
D deDa XA 2RT (2) 
kjer je eDa električni potencial na zunanji površini Helm-
holtzovega sloja, F Faradayeva konstanta, T tempera-
tura, R splošna plinska konstanta, XA pa Debyeva 
dolžina definirana kot 
(3) 
I običajno imenujemo ionska jakost. Tako kapacitivnost 
imenujemo diferencialna, ker je, za razliko od navadne 
kapacitivnosti, odvisna od potenciala. 
10 
D. Kek, J. Jamnik, S. Pejovnik: 
Elektrokemijski kondenzator 
Celotna recipročna kapacitivnost je vsota reCipročnih 
vrednosti obeh kapacitivnosti: 
C
t 
= CHCD (4) 
CH + CD 
Kapacitivnosti dvoplasti so reda velikosti 5 - 20 JlF/cm2. 
Kadar so vrednosti za Helmholtzovo kapacitivnost (CH) 
veliko večje od difuzne kapacitivnosti (CD), lahko Helm-
holtzovo kapacitivnost zanemarimo in kot celotno kapa-
citivnost (Ct) vzamemo le kapacitivnost difuzne plasti ali 
obratno. 
2.3 Adsorpcija na fazni meji 
Če na fazni meji pride do adsorpcije ionov s sekundar-
nimi kemijskimi vezmi na površino polarizabilne elek-
trode, se kapacitivnost dvo sloja poveča. Za določitev 
adsorpcijske kapacitivnosti potrebujemo zvezo med 
deležem 8 elektrodne površine, prekrite z adsorbiranimi 
ioni in potencialom eD elektrode glede na izbrano refe-
renčno točko, na primer glavno maso elektrolita. Najpre-
prostejšo zvezo dobimo tako, da v Langmuirjevi izotermi 
kemijski potencial zamenjamo z elektrokemijskim 13/: 
e [ G] [FeD] 1 - e = a . exp - RT . exp - RT (5) 
a je sorazmernostna konstanta. Izraz velja le, če je 
prosta energija adsorpcije G enaka na vsej površini in 
če ni interakcij med adsorbiranimi ioni. 
Naboj je povezan z zasedenost jo površine z enačbo: 
0= eoo (6) 
kjer je Oo naboj pri popolni zasedenosti površine z eno 
plastjo ionov. Kapacitivnost adsorpcijske plasti dobimo 
po definiciji: 
dO zF 
C = deD = Oo RT e [1 - el (7) 
Velikostni red adsorpcijske kapacitivnosti je 1 OOXCdl oz. 
500- 2000 JlF/cm2. 
3. Delovanje in klasifikacija elektrokemijskega 
kondenzatorja 
Mehanizem shranjevanja naboja v elektrokemijskem 
kondenzatorju še ni povsem pojasnjen, lahko pa ga 
opišemo s teorijo električne dvoplasti. 
Sestavni deli elektrokemijskega kondenzatorja: 
Slika 1 kaže notranjo zgradbo celice, ki je sestavna 
enota elektrokemijskega kondenzatorja. Aktivni ogljik 
zapolnjuje prostor med izolacijskima gumijastima tesni-
loma, ki zapirata obe strani prevodne elektrode. Celica 
je hermetično zaprta. Delovanje celice izboljšamo s 
D. Kek, J. Jamnik, S. Pejovnik: 
Elektrokemijski kondenzator 
aktivno oglje 
v sliku z 
eleklrolilom 
permeobden 
seporolor 
Slika 1: Shema celice, ki je sestavna enota 
elektrokemijskega kondenzatorja. 
-- tesnilo 
tanko, ionsko permeabiino membrano. V njej je ionski 
prevodnik, ki deluje kot sito za molekule in ione določene 
velikosti. Prepušča pozitivne vodikove ione, večje hi-
droksilne pa ne. 
Kot ionski prevodnik lahko uporabljamo vodni ali pa 
organski elektrolit. Kondenzatorji z organskim elektroIi-
tom imajo višjo preboj no napetost (elektroliza nastopi pri 
višjih napetostih kot elektroliza vode) in so uporabni v 
širšem temperaturnem območju. 
3.1 Delovanje celice: 
Ko pritisnemo na elektrodi določeno napetost, pozitivni 
ioni potujejo skozi membrano proti negativni elektrodi, 
negativni ioni pa proti pozitivni elektrodi. Pozitivno in 
negativno nabito polarizabilno elektrodo (saje) ločuje 
separatoroz. membrana. Med polarizabilno elektrodo in 
elektrolitom nastane potencialna razlika, podobno kot 
med ploščama kondenzatorja. 
Elektrostatična energija se shrani v kondenzatorju v 
obliki separiranega naboja in jo podaja enačba: 
E = .1 CL'.<I>2 (8) 
2 
kjer je L'.<I> je potencialna razlika med obema fazama/il. 
Kapacitivnost celice je sorazmerna s povrŠino elektrod 
in obratno sorazmerna z medelektrodno razdaljo. Zaradi 
velike poroznosti saj in majhne razdalje med težiščem 
pozitivnega in negativnega naboja (radij enega iona), je 
kapacitivnost elektrokemijskega kondenzatorja za 3 do 
5 velikostnih redov večja od klasičnega elektrolitskega 
kondenzatorja. 
Nazivna napetost, s katero polnimo kondenzator, ni 
omejena s prebit jem dielektrika, ampak z napetostjo, 
kjer se začne elektroliza raztopine. To napetost povečamo 
11 
Informacije MIDEM 22(1992)1, str. 9-14 
z zaporedno vezavo sestavnih enot: Ukon = Un * število 
celic. Kapacitivnost s številom celic pada, vendar po 
enačbi (8) energija narašča skvadratom napetQsti, torej 
hitreje kot s kapacitivnost jo. Ker potrošnika zanima 
predvsem to, koliko energije bo lahko shranil na čim 
manjŠi prostor, je povečanje števila sestavnih enot smi-
selno. 
4. Eksperimentalno delo 
Za merjenje električnih lastnosti kondenzatorjev smo 
uporabili impedančno spektroskopijo. To je metoda, s 
katero opisujemo elektrokemijske pojave v frekvenčnem 
prostoru. Temelji na principu merjenja tokovnega odziva 
sistema, ki smo ga vzbujali z izmenično sinusno nape-
tostjo v linearnem območju. Razmerje med kompleksor-
jema napetosti in toka pri določeni frekvenci je impedan-
ca. 
Pri delu smo uporabili avtomatski merilni sistem proiz-
vajalca Solartron. Aparaturo sestavljajo analizator frek-
venčnega odziva (1250 Frequency Response Analy-
zer), elektrokemijski vmesnik (1286 Electrochemicalln-
terface) in mikroračunalnik HP 9816. 
Meritve smo opravili na komercialnem elektrokemijskem 
kondenzatorju NEC X9 248 z naziv no napetostjo 5.5 V 
in nazivno kapacitivnost jo 0.22 F (dimenzije 16 mm x 22 
mm) ter na elektrolitskem kondenzatorju ISKRA ELKO 
z nazivno kapacitivnost jo 1 pF in nazivno napetostjo 6V 
(5 mmx 8 mm). 
5. Rezultati in diskusija 
Impedanca kondenzatorja je določena z izrazom: 
Z(CD) = U(CD) = _1_ (9) 
I(CD) jCDC(CD) 
kjer je j = -J=f in CD krožna frekvenca. 
Iz enačbe (9) vidimo, da je impedanca kondenzatorja z 
veliko kapacitivnost jo majhna in obratno. V primeru 
idealnega kondenzatorja C od frekvence ni odvisna inje 
realna količina enaka kapacitivnosti kondenzatorja. Ce 
pa ima kondenzator izgube, je C po enačbi (9) kom-
pleksna količina, odvisna od frekvence. Realni del ka-
pacitivnosti C predstavlja dielektrične lastnosti konden-
zatorja, imaginarni del pa njegove izgube. 
Če izmerimo impedanco kondenzatorja v določenem 
frekvenčnem območju (od 1 mHz do 65 kHz), dobimo 
frekvenčni odziv kondenzatorja, kot kaže slika 2. 
Pogosto opisujemo elektrokemijske sisteme z impe-
dančno metodo tako, da za sistem predpostavimo mo-
del, s katerim približno opišemo procese (upornost, 
kapacitivnost), ki jih opazujemo in z merjenjem impe-
dance sistema ugotavljamo pravilnost modela. Kapaci-
Informacije MIDEM 22(1992)1, str. 9-14 
tivnosti, določene na tak način, v odvisnosti od velikosti 
enosmerne napetosti, ki smo jo dodajali na elektrokemij-
ski kondenzator, prikazuje slika 3. 
Vidimo, da dobimo pri prenapetosti nič maksimum. Ta 
pove, da je kapacitivnost posamezne fazne meje sicer 
odvisna od prenapetosti, vendar te odvisnosti za posa-
mezno fazno mejo ne moremo določiti, saj bi za to 
potrebovali referenčno elektrodo, s katero lahko do-
S b o 
c: 
~ 
N s-
E 
, 
4 . 
3 
o 
2 . 
1 o 
o 
o 
c: 
~ 
t--J 
E 15 -, 
10 
s 
o 
o 
s 10 IS 
Rc(Z)j(1 
2 3 S b 
Rc(Z) j (1 *102 
Slika 2: Frekvenčni odziv komercialnega 
elektrokemijskega kondenzatorja. 
10 
s 
____ l____ . __ 0. _ . ..1 __ J ___ _ 
o ~~ 
71/ V 
Slika 3: Kapacitivnost komercialnega elektrokemijskega 
kondenzatorja v odvisnosti od prenapetosti, 
določ~a iz frekvenčnega odziva v območju 10"1 
do 10" Hz. 
12 
D. Kek, J. Jamnik, S. Pejovnik: 
Elektrokemijski kondenzator 
ločimo kapacitivnost vsake fazne meje posebej. Njena 
vstavitev v kondenzator pa tehnično ni mogoča. 
Dobljene vrednosti kapacitivnosti (slika 3) se relativno 
dobro ujemajo z nazivno kapacitivnost jo komercialnega 
elektrokemijskega kondenzatorja. Kerpovršine elektrod 
ne moremo določiti, ni mogoče iz velikostnega reda 
izračunanih kapacitivnosti ugotoviti ali gre za dvoslojni 
ali superkondenzator. Tudi iz frekvenčnega odziva ne 
moremo ugotoviti ali je adsorpcija prisotna ali ne. 
Zanimiva je primerjava kompleksne kapacitivnosti elek-
trokemijskega in navadnega elektrolitskega kondenza-
torja. 
Na sliki 4 je kompleksna kapacitivnost predstavljena s 
. frekvenčno odvisnost jo velikosti in faznega kota kapaci-
tivnosti C(CD) za obe vrsti komercialnih kondenzatorjev. 
Z grafov na sliki 4 lahko določimo frekvenčno območje 
uporabe obeh kondenzatorjev. Elektrokemijski konden-
zator kaže kapacitivne lastnosti šele pri frekvenci, nižji 
od 0.1 Hz. Pri višjih frekvencah velikost kapacitivnosti 
znatno pade. Isto se zgodi s faznim kotom. Na podlagi 
grafov (slika 4a in 4b) sklepamo, da elektrokemijski 
kondenzator pri frekvencah višjih od 0.1 Hz ni uporaben 
kot kondenzator, saj je njegova kapacitivnost zelo majh-
na. Tam, kjer je kapacitivnost majhna, je majhen tudi 
fazni kot. Pri frekvenci 0.1 Hz je fazni kot 30°. Z drugimi 
besedami, v tistem frekvenčnem območju, kjer element 
suka fazo za 30° ali manj, ta element ni uporaben kot 
kondenzator. Če frekvenco znižujemo, fazni kot znatno 
narašča, dokler se pri frekvenci 1 mHz ne ustali na 90°, 
kar je enako idealnemu kondenzatorju. To pomeni, da 
ga lahko uporabljamo le pri enosmernih tokovih, oz. 
tokovih z dolgo periodo. Na to opozarjajo tudi proizva-
jalci, ki navajajo, da elektrokemijskega kondenzatorja ne 
moremo uporabljati v filtrih, oZ.oscilatorjih. 
Nasprotno pa lahko uporabljamo elektrolitski kondenza-
tor v izmeničnih tokovih do frekvence 10000 Hz (slika 4c 
in 4d). V tem frekvenčnem območju se izmerjena kapa-
citivnost ujema z nazivno kapacitivnost jo kondenzatorja 
(1.8 - 2 ~lF), fazni kot pa je blizu 90°, kar ustreza 
idealnemu kondenzatorju. 
S slike 4 vidimo, da je pravzaprav frekvenčna odvisnost 
C ( CD) za oba tipa kondenzatorjev presenetljivo podobna. 
Razlikuje se le v frekvenci, kjer pride do hitrega padca 
velikosti kapacitivnosti oz. faznega kota. Ta frekvenca 
tudi določa zgornjo mejo uporabe posameznega kon-
denzatorja. Eden od možnih razlogov take frekvenčne 
odvisnosti je, da se efektivna površina nad določeno 
frekvenco zelo zmanjša /8/. V tem pogledu, pa sta si oba 
tipa kondenzatorjev podobna, saj pri obeh povrŠina 
elektrod ni gladka. Pri elektrokemijskem kondenzatorju 
je površina elektrode porozna, pri elektrolitskih pa je 
površina najedkana (slika 5). 
Frekvenca, pri kateri kapacitivnost bistveno pade, je pri 
elektrokemijskem kondenzatorju za štiri velikostne rede 
nižja kot pri elektrolitskem kondenzatorju. "Debelina" 
dielektrika dvosloja je pri prvem kondenzatorju okrog 
D. Kek, J. Jamnik, S. Pejovnik: 
Elektrokemijski kondenzator 
.. ·0. 
• 
~ , 
o 
~ 25 
u . -VI 
o 
• Š 20 
~ 
15 
10 
o 
.5 
E:lektrokemijski kondenzator 
... 
o 
'-. -o ..... 
'2 
N 
..-: 
. . 
Informacije MIDEM 22(1992)1, str. 9-14 
90 
80 
70 
60 
50 
40 
30 
~. 
10 
L-.--'-_-'------'_0-:.t0 .0. ................. _ •• 
-3 -2 -1 
a) 
0,8 
0.4 
- 3 -2 -1 
c) 
234 
log(v) 
-3 -2 -1 
b) 
Eleklrolilski kondenzalor 
2 4 
log{v) 
.ao •• o.oo o o~oo.oooo •• o~. 
·0. . 
2 3 4 
log(v) 
'-- [10 
o 
-'" 
'C; 
N 
~ 
3 -2 -1 
ci) 
70 -
60 
50 
40 
30 
20 
lO 
__ o __ 1.._ . _.J. ___ .. _--.1_~_~~ 
2 :; 4 
log(" ) 
Slika 4: Kompleksna kapacitivnost elektrokemijskega in elektrolitskega kondenzatorja. 
Eleklroda 
---------------- .-----
Pri višj ih frekvencoh ioni 
Dieleklrik 
v špr'orij i ne s I edi j o več s ignolu 
ElekLroda 
Sliak 5: Shema elektrode z veliko efektivno površino, Tanjši dielektrik omogoča višjo efektivno površino. 
13 
Informacije MIDEM 22(1992)1, str. 9-14 
ene Debyeve dolžine (nekaj desetink nanometra), pri 
drugem pa debelina oksidnega sloja znaša nad 10 na-
nometrov. io pomeni, da je pri elektrokemijskem kon-
denzatorju efektivna površina lahko precej večja, s tem 
pa slabše vidna pri visokih frekvencah. 
6. Zaključki 
Za karakterizacijo elektrokemijskega kondenzatorja in 
elektrolitskega kondenzatorja smo uporabili impedan-
čno spektroskopijo. 
Ugotovili smo, da je kapacitivnost elektrokemijskega in 
elektrolitskega kodenzatorja frekvenčno odvisna koli-
čina. Eden od možnih razlogov za to je, da se efektivna 
površina nad določeno frekvenco močno zmanjša. Ka-
pacitivnost in fazni kot znatno padeta pri frekvenci 0.1 
Hz za elektrokemijski kondenzator. Ta frekvenca tudi 
določa zgornjo mejo uporabe teh kondenzatorjev. 
Primerjava med elektrokemijskim in elektrolitskim kon-
denzatorjem je pokazala, da je frekvenčno območje 
uporabe elektrokemijskega kondenzatorja kar za štiri 
velikostne rede pomaknjeno proti nižjim frekvencam (od 
10000 Hz za elektrolitski kondenzator do 0.1 Hz za 
elektrokemijski kondenzator). Pri elektrokemijskem kon-
denzatorju je debelina "dielektrika" - fazne meje okrog 
ene Oebyeve dolžine, pri elektrolitskem pa debelina 
oksidne plasti znaša nad 10 nanometrov. To pomeni, da 
je pri prvem kondenzatorju efektivna povrŠina lahko 
precej večja, s tem pa slabše vidna pri visokih frekven-
cah. 
Zahvala 
Avtorji se iskreno zahvaljujemo Miranu Gaberščku za 
konstruktivne pripombe in branje rokopisa. Finančno je 
nalogo podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo 
Republike Slovenije. 
14 
D. Kek, J. Jamnik, S. Pejovnik: 
Elektrokemijski kondenzator 
Literatura 
/1/ B. E. Conway, J. Electrochem. Soc. , 138 (1991) 1539-1547. 
/2/ P. H. Rieger: Electrochemistry, Prentice-Hall, Inc. , Englewood 
CIiIIs, 
1987, str. 69-81 in 104-106. 
/311. D. Raistrick, J. R. Macdonald, D. R. Franceschetti: Impedance 
Spectroscopy (J. R. Macdonald, Ed. ), J. Wiley & Sons, Inc. , New 
York, 
1987, str. 58-70 in 114-126. 
141 M. C. H. McKubre, D. D. Macdonald, J. R. Macdonald: Impe-
dance Spectroscopy (J. R. Macdonald, Ed. ), J. Wiley & Sons, Inc. , 
New York, 
1987, str. 148-152. 
/5/ J. R. Macdonald, W. B. Johnson: Impedance Spectroscopy (J. 
R. Macdonald, Ed. ), J. Wiley & S~ns, Inc., New York, 1987, str. 1-
26. 
/6/ Elektor Electron. , 14 (1988) 63-65. 
/71 G. L. Bullard, H. B. Sierra-Alcazar, H. L. Lee, J. L. Morris, IEEE 
Trans. 
Magn., 25 (1989) 102-106. 
/8/ L. Pietronero, C. Evertsz, H. J. Wiesmann: Fractals in Physics 
(L. Pietronero, E. Tosatli, Ed.), Elsevier Science Publishers, Baden, 
1986, 
str. 159 - 162. 
Darja Kek, dipl.ing 
Kemijski inštitut "Boris Kidrič", 
Hajdrihova 19, 61 115 Ljubljana 
in Iskra-Elektroliti 
Stari trg 36, 68230 Mokronog 
mag. Janko Jamnik, dipl. ing. 
Kemijski inštitut "Boris Kidrič 
Hajdrihova 19, 61 115 Ljubljana 
prof. dr. Stane Pejovnik 
Kemijski inštitut "Boris Kidrič" 
Hajdrihova 19, 61 115 Ljubljana 
Prispelo: 23. 03. 92 Sprejeto: 23. 04. 92