dokazujejo to na podlagi praktičnih opazovanj ranjencev ob času vojske.
Tako je opazil zdravnik Heyfelder v zadnji vojski, da so se zdravile pri zdržnib Turkih in Tatarih zelo težke rane hitro, brez vročine in drugih posledic, dočim je bilo pri Rusih, ki so uživali žganje zdravljenje veliko bolj težavno.
Enake pojave so navajali zdravniki v grško-turški in zlasti še v rusko-japonski vojski.
Pri Japoncih, katerih zdržnost je splošno znana, niti kužne bolezni, kakor kolera, legar malarija, ki se tako rade pojavijo v vojnem Času, niso nastopile.
Zdravnik Azimovo piše, kako zelo presegajo zdrzni Arabci in Alžirci Francoze v odpornosti pri ranitvah. Težke rane so zdravili zdravniki pri njih v najkrajšem času. To so pripisovali njihovi zdržnosti od alkoholnih pijač.
A ne le vojakom je priporočati popolno zdržnost, potrebna je vsakemu, ki mu je mar njegovo življenje.
Norveško ženstvo in žganje.
Na Norveškem je bila leta 1894 sprejeta postava, ki dovoljuje občinam, z glasovanjem odločiti, ali se naj v občini kuha žganje ali ne. Vsak moški ali ženska, ki je star 25 let,
Karo! Veliki je mnogokrat strogo opominjal svoje dvoraike, naj ostanejo trezni.
Francoski kralj Franc I. je odredil 1. 1536 jako stroge naredbe proti alkoholikom. Odredil je, da se vsakega pijanca kaznuje v prvem »lučaju z ječo ob kruhu in vodi. Ako so koga drugič zalotili pijanega, se mu je naštelo primerno število palic, tretjič so ga pretepli z biči Ako je ostal nepoboljšljiv pijanec, odrezal so mu je en prst na nogi, ako to ni pomagalo, se ga je izpostavilo na sramotni kamen, a končno se ga je izgnalo iz domovine.
V nekaterih drugih deželah so zaprli pijance v ječe ter jim dajali le to hrano, ki je bila pomešana z žganjem in to tako dolgo, dokler se ni pijancu zgnusilo ter se je začel braniti vživati tako hrano. Ali pa so zaprli vse, ki so jih našii pijane na ulicah, potem pa, ko so se streznili, so morali pometati ceste, neglede na to, ali je bil kdo bogataš ali siromak.
Cepljenje ran in alkoholne pijače.
Včasih so mislili, da ranjencem koristijo alkoholne pijače, da se jim hitreje celijo rane, ali da vsaj lažje prenašajo bolečine, če uživajo alkoholne pijače.
Ali  zdravniki trdijo ravno nasprotno in
^........................................................ •¦**
Iz starih časov, i..........................................................j
Že stari narodi so se mnogo borili proti alkoholu, temu velikemu sovražniku človeštva, razdiratelju družinskega življenja in protivniku vsega napredka.
Pri starih narodih so bili zakoni proti alkoholu prav strogi. V Atenah, domovini umetnosti in lepote, so stari Grki obsodili nekega zakonodajnega uradnika na smrt, ker se je preveč napil.
Strogi Špartanci pa so šli še dalje. Ti so popolnoma prepovedovali pitje opojnih pijač in Lvkurg je ukazal, da se povsod zatre vinska trta.
Za časa rimske republike je bilo prepovedano piti mladini vino; šele nad 00 let stari moški so smeli vživati vino. V slučaju pa, daje kdo storil v pijanosti zločin, se to ni smatralo kot olajšujočo okolščino, temveč se je   zločinca   zaradi   tega Še strožje obsodilo.
Grški modrijan Pittakos v Mytileni je izdal naredbo, da se mora vsakogar, ki je v pijanosti zagrešil kak zločin, dvakrat strožje kaznovati, kakor onega, ki ga je storil v treznosti.
Mohamed, ustanovitelj Izlama' je popolnoma prepovedoval v Koranu vživanje vina.
ima pravico glasovati. Leta 1895 je bilo prvo glasovanje. Boj je bil hud za žganje in proti žganju. Na deželi so ga povsod odpravili, tudi domače kotlo so opustili. Bolj trdo je šlo v mestih. Vzdignile so se pa zlasti norveške žene kakor Špartanke zoper sovražnika domače sreče. Med ženstvom je bilo silno navdušenje. Ker je na deželi že prej bilo glasovanje, so žene in dekleta šle v mesta, ko je bilo tam glasovanje. Po hišah so prevzele razna gospodinjska dela, da so domače ženske lahko šle na volišča. Oblekle so se v resna temna oblačila, kakor bi šle v svetišče. In ko se je pozno zvečer izvedel izid glasovanja, da je izmed 13 mest jih 11 odklonilo, kuhanje žganja, je zavladalo nepopisno veselje. Tiste, ki so poprej živele v sovraštvu, so »i prijateljski stiskale roke.
Slovenke, vzemite si za zgled norveške žene ! Začnite tudi ve odločen boj proti temu sovražniku hišne sreče, miru in zdravja. Kako žalostno je pri nas, da celo žene in dekleta srkajo ta gnus in strup. Ali bi se kje v Sloveniji dobila občina, kjer bi se večina izrekla proti žganjarnam, če bi prišlo do glasovanja ?
Snopsarne in kotli so znamenja naše sužnosti in zaostalogti.
Tisti, ki imajo največ dobička od žganja, nas sramotijo po časnikih kot divjake, razbojnike in tolovaje.
Zato veljaj odločno in povsod :
Proč s šnopsorn ! Proč s »trupom, proč z goljufijo!