hodne grape linearne keram ike — opaža 
učvrstitev neke lokalne podvrste tako 
im enovanega tipa S arka. Izgleda, d a je 
ta lokalna oblika, tako po pojavi kot 
razprostranjenosti, tesno povezana z 
m oravsko S arka grupo in bi bilo zato 
um estno skupno in te rp re tira n je kot mo- 
ravsko-nižjeavstrijska g rap a linearne ke­
ram ike tipa Sarka. Približno h k rati se v 
N ižji A vstriji na najdiščih, ki združuje­
jo tudi keram iko z notnim ornam entom , 
pojavi posam ič k eram ik a tipa Želiezovci; 
še redkeje p a Biikk keram ika. Obe vrsti 
sta tod nedom ač proizvod.
Za časa vbodene trak a ste keram ike 
ozirom a m lajšega horizonta im am o v 
N ižji A vstriji precej sprem enjeno sliko. 
Razločita se lahko dve kulturni grapi, 
čeprav prostorsko izh ajata daleč vsak­
sebi: grupa z vbodeno trak asto keram iko 
in m oravsko - vzhodnoavstrijska grapa 
Lengyel-kulture I. N ajbolj nejasno je 
vprašanje, kako je n a ju g u in vzhodu te 
dežele stekel prehod m ed keram iko z 
notnim ornam entom in moravsko-vzhod- 
noavstrijsko grupo najzgodnejše Lengyel- 
kulture. K er danes vem o le to, da se v 
N ižji A vstriji zgodnja slikana keram ika 
pojavlja skupaj šele z najbolj izobliko­
vano vbodeno tra k a sto keram iko (stop­
n ja II/III), lahko sklepam o, da je v tem 
prehodnem času v obsežnih nižjeavstrij- 
skih predelih k eram ik a z notnim orna­
m entom živela dalje.
Šesto poglavje je dodatek osnovni štu­
diji. R astlinske ostanke: P fla n zen reste 
aus d er lin e a rb a n d kera m isch en S iedlung 
P oigen (str. 97—99) je obdelala M aria 
Hoff; živalske ostanke: D ie T ierreste aus 
den b a n d ke ra m isc h en S ied lu n g en Poigen 
u n d F rauenhofen (str. 99—102) p a Petra 
Wolff.
S to publikacijo sm o dobili za to 
avstrijsko deželo zb ran o in obdelano gra­
divo določenega ob d o b ja m lajše kam ene 
dobe ozirom a nosilcev določene zvrsti in 
ornam entiranja keram ike tistega časa. 
Več kot za vso drugo neolitsko kulturno 
zapuščino velja to za tisto gradivo, ki ga 
poznam o pod im enom vbodena trak a­
sta keram ika (S tic h b a n d k e r a m ik ). — 
O njenem nastanku, razprostranjenosti 
in vplivi v tem delu A vstrije niso bili 
povsem na jasnem . S to študijo je E. 
Lenneis, ko je znova in na novo obdelala 
in z raznih sm eri in postopki in terp reti­
rala najdbe, odprla novo problem atiko 
tega časa. Ce se je avtorica s svojim i 
prizadevanji — dobiti pravi relativni
okvir najdb iz Poigena in Frauenhofena 
— vključila v izsledke češkoslovaških 
raziskovanj, je ubrala pravo pot, dasi 
tu d i tam za tovrstno keram iko tudi še 
niso našli vseh razvojnih poti. Z avstrij­
ske stran i je s pričujočo štu d ijo storjen 
uspešen korak k opredelitvi in izvora 
obravnavane naselbinske keram ike; obe 
dodatni vrednotenji gradiva s pomočjo 
naravoslovnih ved pa delo še bolj obo­
gatita.
F rance L eben
Is tv à n B òna, Die m ittle re Bronzezeit 
U ngarns und ih re südöstlichen Beziehun­
gen, Archaeologia H ungarica s. n. 49, 1975 
(ed. Akadémiai Kiadó, B udapest): 317 
stran i, 27 slik in načrtov m ed tekstom , 
281 slikovnih tabel in 11 k a rt v prilogi.
V srednji bronasti dobi se v K arpat­
ski kotlini — ■ ko se nehajo skozi to pod­
ro čje z vzhoda, juga in zahoda gibati 
lju d stv a — razvijejo nove plem enske in 
kultu rn e grape. N jih značilna kopasta 
(po arabščini im enovana) teli selišča vse­
b u je jo več m etrov zajetne kulturne pla­
sti. K večjim naselbinam pripadajo tudi 
skeletna in žarna grobišča s stoterim i, 
d a tisočerim i pokopi. Bogat grobni in­
v en tar teh naseljencev naj bi bil v pred­
stavljeni publikaciji prvič popolnom a ob­
javljen.
To m onografsko delo o srednji bro­
n asti dobi M adžarske in njenim i jugo­
vzhodnim i odnosi je av to r I. Bòna raz­
delil v devet glavnih poglavij m aterialne 
k u ltu re s tem, da sta n a začetku, pred­
govor in uvodna beseda, n a koncu pa so, 
k o t je navada zaključek, kratice, lite­
ra tu ra pa table in karte.
Že takoj v predgovoru se avtor nepo­
treb n o hvali, da se je edini v letih 1953 do 
1958 bavil s kom pleksnim študijem bro- 
nastodobnih k ultur na M adžarskem . Mi­
slim , da je petletni študij tako bogatega 
gradiva prekratek, da bi ena sam a oseba 
lahko izrazila in opredelila tako bogato 
srednjebronastodobno zapuščino Ma­
džarske; tem m anj, ker avtor jasno piše, 
da je vodil več kot eno izkopavanje (to­
rej le dve!), p ri nekaterih drugih je pač 
le sodeloval ali jih sam o obiskal. V endar 
poznam o tudi osebno še drage m adžar­
ske bronastodobne strokovnjake pred 
n jim ali njegove generacije, ki jim m or­
d a ta pot ali želja za študij gradiva posa­
m eznih bronastodobnih k u ltu r nista bili 
om ogočeni ? Razum ljivo je torej, da je

potem takem to svoje delo skoval z re­
zu ltati njegovih učencev in strokovnih 
kolegov. Da je gradil na tak način, se 
vidi iz spiska priložene literature.
Poglavje o zgodnji ozirom a starejši 
b ro n asti dobi je av to r izpustil in om enja 
zanjo v glavnem le dela N. Kalicza, G. 
B andija in O. Trogm ayerja. Po vseh no­
vih in do tedaj n aj novejših izsledkih do­
m ačih arheologov p a predlaga tu in že 
p rej (v: M òra F eren c M u zeu m É vko n y- 
ve, Szeged 1965-66, 25—30) novo razdeli­
tev in poim enovanje bronaste dobe n a 
M adžarskem :
I. B ronasta doba jugovzhodnoevrop- 
skega ozirom a egejsko-balkanskega 
značaja: skupek dom ačih, balkan­
skih in vzhodnih elem entov zgodnje 
in srednje b ro n aste dobe n a M adžar­
skem v času m ed 20. in 15. stoletjem 
pr. n. š.; za njen o časovno razdelitev 
je južnonem ški-srednjeevropski kro­
nološki sistem tipa Reinecke nepri­
m eren.
II. K oszider perioda. Pozna b ro n asta 
doba jugovzhodnoevropskega znača­
ja: čas sred n je bronaste dobe v 
S rednji Evropi. Je zlitje pom em bnih 
srednjeevropskih in dom ačih ele­
m entov; m ed severnim i in severo­
vzhodnim i področji in m ed jugo­
vzhodnim robom M adžarske se v 15. 
in do začetka 13. stoletja izoblikuje 
enotna m aterialn a kultura.
III. Pozna b ro n asta doba srednjeevrop­
skega značaja: obdobje, ki po Rei- 
neckovi razdelitvi tra ja od BC do 
konca H a B in se dalje priključi raz­
voju srednjeevropskega tip a (ne 
srednjeevropskega značaja!) od 13. 
do 8. stoletja p r. n. š.
Avtor se Vbada najprej z V atya in 
P erjam os kulturo, dalje s kulturam a no­
silcev spiralno g rb asto okrašenih posod 
(S p ira lb u c ke lg efä sse) in inkrustirane ke­
ram ike in jih p rim e rja s sosednjim i kul­
turam i. P rim erja stratig rafijo naselbin­
skih plasti z n o tra n jo topografijo gro­
bišč in skicira razm erom a natančno od­
nose m ed grupam i, razvojnim i fazam i in 
relativno kronologijo posam eznih kul­
tur. P ri vsaki posam ič razvršča m ate­
rialne ostaline (keram iko, kovinsko, 
kam n itn o in koščeno industrijo), tipolo­
gijo in um etnost b ro n astih izdelkov, a še 
posebej tistih iz zlata in k arakterizira 
naselbine, stratig rafijo te r grobišča z n a­
činom pokopa.
Razdelitev njegovih kulturno časovnih 
poglavij o razdelitvi srednje bronaste 
dobe na M adžarskem p a izgleda takole:
1 V atya kultura: delitev v pozno Kisa- 
postag ozirom a prvo fazo Vatya kultu­
re in v drugo te r tre tjo V atya fazo.
2 Perjam os k u ltu ra s Szöreg in G erjen 
grupam a.
3 K ultura spiralno grbasto okrašenih 
posod (S p ira lb u c ke lg efä sse), ki jo tvo­
rita G yulavarsänd in Füzesalony grupi.
4 S rednja b ro n asta doba Sedm ograške z 
W ietenberg kulturo.
5 K ultura kantarosnkeram ike z V attina 
in V erbicioara grupam a.
6 K ultura in k ru stiran e keram ike.
7 K ulturne grupe srednjeevropske regije 
v srednjem P odonavju — G äta grupa.
8 P ripom be k m aterialni kulturi srednje 
bronaste dobe.
9 B ronaste, zlate in sk rite najdbe (bro­
n asti liti izdelki, orodje in orožje, 
okraski, zakladi).
V pričujoči m onografiji o srednji bro­
n asti dobi na M adžarskem j e l . B òna res 
zbral dosti gradiva in ga tudi povezal in 
poenotil v kulturno časovni okvir s so­
rodnim i sosednjim i kulturam i tistega 
časa. K njiga pa n am le ne daje vsega, 
zlasti ne novih rezultatov zadnjih dese­
tih let, ki jih bralec pričakuje, k er je 
avtor nepredelan rokopis prezgodaj za­
ključil, ne upoštevajoč prav novih izsled­
kov m adžarskih arheologov, ki se za 
njim bavijo s tem prazgodovinskim ob­
dobjem .
F rance L eben
Janos B anner, Is tv à n B òna, M ittel­
bronzezeitliche Tell — Siedlung bei 
Békés, Fontes Archaeologici Hungariae, 
B udapest 1974 (ed. A kadém iai Kiadó).
V porečju K örösa v jugovzhodni Mad­
žarski se p ri Békésu ob Gyepes prekopu 
razp ro stira nekaj redkega gozdnatega 
sveta. V njem se n ad ravnico dviguje do­
m ala 5 m visok in v p rem eru največ 60 m 
širok teli — im enovan Vdrdom b; (op.: 
teli je značilna kopasta dvignjena oblika 
prazgodovinske naselbine v ravnini, kate­
re zasnova in oblika izhajata iz prim itiv­
nih prednjeazijskih poljedelskih kultur; 
T urki jih im enujejo »höyük«, Grki »tum ­
ba«, Bolgari često »mogila«, v m ednarod­
ni strokovni literatu ri p a se je ustalil 
arab sk i izraz »teli«).