Naša Pošta

Spoštovani gospod urednik!
Danes se prvič oglašam. Zelo rad berem povesti, še rajši pa rešujem skrite stezice. Hodim v IV. razred osnovne šole. V na-šem razredu smo vsi naročniki »Vrtca«. Upam, da moje pisemce ne bo šlo v koš.
Prisrčno Vas pozdravlja
Tomšič Marko,
učenec IV. razr. osn. š., Notranje gorice, p. Brezovica pri Ljubljani.
Spoštovani gospod urednik!
Pišem Vam prvo pismo, za katero upam, da ga boste sprejeli. Doma sem iz Pleša, v šolo pa hodim v Hinje. Mislim, da se ni od tu še nobeden oglasil in je gotovo to iuoje prvo pismo iz našega lepega kraja.
Sedaj zbiramo denar za prapor tukajš-njega  Marijinega vrtca.
Spomladi bo naša fara praznovala lepo cerkveno slovesnost. Blagoslovili bomo nov oltar v tukajšnji cerkvi. Prosim, da nas obiščete tedaj.
Vaš list mi zelo ugaja. Zato tudi težko pričakujem prihodnje številke.
V upanju, da boste moje prvo pismo objavili v >Vrteu«, Vas lepo pozdravlja
Grm Julka,
uč. V. razr. ljudske šole v Hinjah na Dol.
Dragi  g.  nrednik!
Jaz se prvič oglašam v našem lepem li-stu »Vrtcu«. Nanj sem naročena že tretje leto. Silno se ga razveselim in ga takoj preberem. Najprej pogledam uganke, ki jih zelo rada rešujem. Upam, da so vse pravilno rešene.
Če mojega pisma ne boste vrgli v koš, se bom še kdaj oglasila. Vabim Vas na koline in na božične praznike.
Čez hribe in doline Vam pošiljam po-zdrave           Berlec Mari|a
učenka VII.  razr. ljudske  šole na Selih.
Dragi  g.  urednik!
Danes se prvič oglašam v »Vrtcu«, ki ga vedno  prebiram.
Zelo se bojim, da bi romalo to skromno pisemce v koš, zato Vas lepo prosim, da ga objavite.
K temu pismu prilagam tudi pesem, ki sem jo spesnil sam. Pišem namreč o medvedu kosmatincu.
Kosmatinec.
I.
Živel ie v gozdu kosmatinec, ki je bil strašno kosmat. Bil je velik potepinec; in kradel je prav rad.
II.
Nekoč prišel je spet pred hlev, da ukradel tam bi jagnje; skril se tamkaj je v plevel in čakal prilike ugodne.
III.                        i
Nad hlevom se zbudi zdaj Jaka: »Kaj vendar doli ropota?« Zagleda iz plevela spaka, prestraši se in cepeta.
IV.
Pa Jaka spet se opogumi in vzame hitro kol si dolg. Z njim pogumno v kupček sune, zvali se iz njega medved dolg.
V.
Ta pobrisati jo hoče pred nevarnostjo od tod, pa pred njim spet zaropoče in zastavi v gozd mu pot.
VI.
Medved ves prestrašen skoči
hitro tjakaj za drevo.
[aka hitro  s puško  poči
in mu odstreli uho.              ' .
vn.
Potem medvedu navezali velik lonec so na rep in uho mu obvezali ter spustili ga v svet.
yni.             '    •
Prilezel komaj je do vode, da ugasil bi si žejo z njo, a na svetu večje ni nerode •— spodrsne mu in čof! v vodo.
IX.
Tako končal je kosmatinec pregrešno to življenje, z njim šle so tudi hudobije, ki vodijo v pogubljenje.
Leskovar Boris,
učenec meščanske šole, Bežigrac
95