Dr. Rud. pl. Andrejka: Nekaj narodnih pripovedk iz kamniške okolice. (Povedal Čehov oče1 na Kolovcu.) 1. 0 babilonskem stolpu. €starih časih, ko so govorili šc vsi ljudje samo en jezik, so sklenili, da si sezidajo velik stolp, ki bi segal do neba. Zidali so ga dolgo, dolgo časa in ga slednjič dozidali tako visoko, da so čuli že pre-pevati nebeškega petelina. Žene teh mož so sc pa veselile, da jim odslej ne bo treba več neffti ognja — kurile bodo z zvezdami, ki si jih sklatijo z neba. Dozidali so stolp slednjič tako visoko, da so predrli nebesni strop ter začeli lcsti v nebesa. Nebeščanom se je pa že čudno zdelo, da srcčavajo naenkrat toliko tujih obrazov. Naposled iztakne sv. Pcter mesto, kjer je bil strop predrt. Hitro teče h Gospodu, sporočit to novico. Ko Bog izve za predrznost teh ljudi, se razsrdi in sklene, da jim zmeša štreno. Na stolpu je bilo treba semtertja še kakcga popravila. Zato se zbero ljudje iznova, da bi še to popravili. A kako se prestrašijo, ko se 1 Čehov dom je baje nekdanja Paleževina Jurčičevih Rokovnjačev. Oče Luka je danes star 82 let in živa zbirka pripovedk in pravljic, dasi ne zna ni pisati, ni brati, (Opomba urednika.) Stran 94_____________________VRTEC____________________ Leto 48 ne morejo več razumeti med sabo. Če je kdo ukazal, naj mu prineso malte, pa je dobil kamenja; če je zahteval apna, je prejel prst. Ko so ljudje spo-znali, da se ne morejo sporazumeti, so sc žalostni razšli po vsej zemlji. Ba-bilonski stolp pa je Bog razrušil, da ne bi prišel nihče izmed nepoklicanih več v nebesa. 2. O Malem gradu v Kamniku. Kjer se sedaj dviga trinadstropna kapelica v Kamniku, dvigalo se je v starih časih mogočno zidovje Malega grada. V tem gradu je živela edina potomka starc plemiške rodovine/Veronika po imcnu. Bila je silno lepa, a tudi silno ošabna. Imela je ogromne zaklade zlata in biserov. Okroginkrog gradu se je razprostiralo tedaj obširno jezero. Nekoč pridejo prosit v grad miloščine trije pobožni bratje, trojčki. Bili so mašniki in so hoteli zidati cerkev, a niso imeli denarja. Njihov oče je bil ubožen ribič. Ko je Veronika začula ponižno prošnjo ubogih bratov, se je tako razsrdila, da jih je preklela in je rekla: »Naj postanem rajši zmaj, kot da bi dala vinar za vašo cerkev.« In glej! Komaj je izgovorila te besede, že se je izpremenila v zmaja. Preko hrbta ji je zrastel luskinast oklep. Njeni dolgi, črni lasje so se ji spo-jili v greben, a noge so se ji zvile v rep. Ko so pa ubogi bratje preplašeni zbežali z gradu, se je počrnilo nebo, bliski so švigali in strele so udarjale v grad, da je bil v hipu razvalina. Odprlo se je tudi žrelo, kamor se je po-greznil zmaj z vsemi svojimi zakladi. V razvalinah se vidi sedaj odtisk roke, kamor sc je graščakinja v svoji jezi takrat uprla. Ob letu so pa pobožni bratje sezidali tronadstropno cerkev nad mestom, ondi, kjer ječi pogubljena Veronika, čuva svoje ogromne zaklade ter čaka odrešenja. Rešena pa bo takrat, ko se porodi junak, ki pojde z mečem nad hudobnega duha, ki ima Veroniko v oblasti. Odsekati mu mora glavo. Veliko jih je že šlo, reševat jo, pa so dosedaj še vsi žalostno končali. Junak-rešitelj pa dobi v plačilo za svoje junaštvo vsc njene zaklade in še Veroniko za žcno. 3. O podzemeljskem jezeru. Nedaleč od gradu Kolovec je precej velik hrib, imenovan Ronta. Pod to Ronto se nahaja veliko podzemeljsko jezero. V njem mrgoli velikih rib in drugih požrešnih živali. Vse te živali pa mora živiti neki palček. Ta palčck je bil nekdaj človek, a ni storil v svojem življenju nobenega dobrega dela. Za kazen ga je Bog prestavil v to jezero. Ko bode zasegla človeška pokvarjenost ves svet, bo jezero izteklo in vse poplavilo. Takrat bo palček rešen svoje kazni, ker si bodo živali samc dobivale zadosti hrane. Ta čas je neki že blizu, ker že se mnogo čuje o Antikristu, ki uči novo vero in zapeljuje ljudi. (Nadaljevanje.) j Leto 48____________________VRTEC __________Stran 95 ModrOSt V pregOVOrih doma- Snedeni kruh se hitro pozabi. Čih in tlllih Tudi belega kruha se človek preobje. Plesnivega kruha tudi miši ne jedo. j^ jj Kakršen kruh, take drobtine. Za kruhom v peči je treba pogledati. Še muha išče kruha. Ko je hleb kruha načet, ne bo več cel. V hiši, kjer kruha ni, še pes ne mara Nihče ne more vsemu svetu kruha biti. vmesiti. Kruh vse redi. Domači kruh najbolje redi. Berača s kruhom od hiše spraviš. Za tuJi kruh treba dobrih zob- Koder solncc teče, povsod sc kruh ?e. dela skolfin kruh °f tujih klin. - luje matere kruh je vedno boljši. v, ' , , . ,-iii j i- Boliši črn kruh v miru kot beli v JNa kruh m smrt je lahko zadeti. BoljSe kos kruha v žepu- kot šopek za ^^La žena pcrilo v čebru in kruh klobukom. v peči) .. ni treba yeIiko reči Boljše črn kos kruha kot prazna Ne jč se kruh s siromj ampak sir s maIha- kruhom. Boljše črn kruh kot nič. če kruha ni, je tudi potica dobra. Za kruh je vse naprodaj. Poceni kruh — odcruhova smrt. I Sadje je les, če kruha ni vmes. Rekj Dober kot česen brez kruha Kdor mma kruha, ima mnogo misli. \z te moke ne bo kruha! Kruh je povsodi v peči doma, Ta kruh ni iz tvoje peči! Bil bi kruh, zobje se dobe! Kruh je že v peči! Črn kruh, rdeča lica. Trd grižljaj kruha! Kruh noben ni tako oster, da bi la- Kruh ga bode. — Kruh ga razganja. kote bil mojster. Kruh pijan. Za kruh treba vroče peči. Ob svojem kruhu živeti. Kdor zgorjaj vstaja, mu kruha ostaja. L* « trebuhom za kruhom. Kruha ne nosi veter. 5 teče za n'im: /a & nf,dohltU Priden človek kruha ne strada. 1° 'e P" n'CI? vsakdanji kruh v i> ^ j - x u t. j ¦ -i \- ^e trgai mu kruha lzpred ust! Komur Bog da trebuh, da mu i kruh. TT , ° ' ... [ , , ... v , . f . H kruhu spraviti — ob kruh spraviti. Kruha m brez moke. Se smeje ^ dgan belemu kruhu Ne stori kruha moka, ampak roka. Noben kruh mu ni dober Priden človek ima kruha, glad mori goga s knihom po glavi biti. le lenuha. Tujih mater kruh jesti Kruh se ne peče vsak dan. Mora suh kruh jesti. Kruh jesti se prej naučiš kot kruh Pošteno si je zaslužil svoj grižljaj služiti. kruha. Kruh, z reveži deljen, je najslajši. Mesto kruha kamen dati. Star kruh hoče dobrih zob. Kruh v mrzlo peč devati. Kdor dolgo kruh je, dolgo ne umrje. D°sti dcla, malo kruha. Kruh mu dam, pameti mu ne morem. Je mršav- k^ bi ,kruha »tradal. Tudi kruh ima roge. Vzel & Še b°Š (kruh)l k° bl tS ga Kruh, sol jej, pravico govori. Pe» na reP.u Prine^el- T, . ' , Komu zadnji kruh vmesiti. Kruh ne strada. Delavec - kruhovec. ------- čegar kruh jem tega pesem pojem. Rešitev rebusa y u 3 4< rrevec se s kruhom ni dobro. Sitemu trebuhu noben kruh ni dober. Ko na vrh Triglava stopiš, Zarečenega kruha se mnogo sne. ' in okrog oko ti plava, & ° vdane sepetas molitve: Zarečeni kruh se rad reže. Domovina, bodi zdrava! Stran 96____________________VRTEC____________________Leto 48 Besedna uganka. Slovstvo. «^____«___ Na poti t večnost. Spisal L. Poulin. a KI o | r | a k b Iz francoščine — po enajsti izdaji — TI Z~fZ o~ prevedla in izdala Marijina družba v ------------j----j---- ljubljanskem semenišču. V Ljubljani T r 1 Ž 1 i 1 č 1917. Založila Katoliška bukvarna. Na- P i n I i n tisnila Katoliška tiskarna. Trdo vezan ~Zn-----------; ~ , izvod 6 kron. To je delo tolike sile in c c 1 ° P '__?_ lepote, da je enakih v svetovnem slov- e A I z I i | j ' a f stvu malo. Kdor išče resnice in tolažbe i i I i ali hoče samo vedeti, koliko luči in analna * i_ j • i -• i i_ • * -----------1------- utehe daje krscanska vera, preben to N a t | a n prelepo knjigo- »Vera je kakor dobra D O I t O D mati. Nanjo pozabimo ob prvih uspehih, -----------1----j--- a ona nas že pričakuje spet ob prvih g N i p) o I n h solzah.« (Str. 37.) Take misli v knjigi so j, v.v . . kakor žarometi. Priporočamo to izborno rzic n n. jejo zjastj našim staršem in vzgojite- ------- ljem. Nebroj vzvišenih nagibov jim bp dala za vzgojno delo. Prevod je krasen. Rešiiev naloge v štev. 3, 4. Vzori in ^ji. Po prijateijevih pismih Naloga se reši tako, da se v redu, kakor pr,iobčil JoŽe Debeve<;- Knjižmca za kaže slika, posamezni deli sestavijo. mladino. 1. in 2. zvezek. Nova Založba v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna v < y y Ljubljani. Vezana knjiga stane 11 kron, ^^ 1 >C 2 ^r broširana 9 K 80 vin. To bo pač iz- ^V^^ \ / reden užitek za naše zrelejše dijaštvo, 2 ^C ^V^N. ^0 ^°^i ^0 zabavno in velepoučno knji- y* . >w go v roke. Več bo tehtncga povedala f }\. mlademu svetu kot še tako skrbne bc- v / jr sede staršev in gospodinj. Pa tudi starše ^V 3 3 / in vzgojitelje bo opozorila na marsikak ^V >w ^ 2 kamen spotike. Ne moremo je dovolj 1 yr > ^^^ gorko priporočiti. * X \l Listnica uredništva. Gdč. Fr. Z,! Prosimo potrpljenja Vas in druge, ki ste že leta pridno sodelovali. Go-spod prednik pri uredniški mizi nam je za- ^^ jf S pustil pesmi in spisov cele zvezke. Kdaj vse ^V 1 .^^^V ^ f ^0 P"de na vrsto, vedi Bog. Mi bomo po- ^V / ^ / stregli, kar bo mogoče. Le to prosimo: Za „ >Q ^k jL 1 otroke —¦ otroško! Umljivo in prisrčno! — ^ \r ^v^ N. A. Gorica: To pa še ni zrelo. — Lenica, / 3 3 ^V Dobje: Ni porabno, obžalujemo. — M. B. jS______ y\^ Tržič: Z vojnim razburjanjem bi radi pri- \^T / zanesli mladini. — K. S. Trbovlje: Tudi o ^C 3 3 > Vaših velja isto. Oblikovno so pesmice tudi ^V X slabše. — Miloš: Proza pač, poezija ne. — ^^^^^ ^^ 2 Zvezdana: Vemo, da je volia dobra, a pesmi- 1 J ^v ^^V ca še ni porabna, — M. E., učiteljica v P.: / ^V / ^s. Francka bomo enkrat skušali spraviti med / 2 ^^f 1 ^k svet. — Fr, Hier.: Škrateljčki bi potrebovali r f > še nekaj poprave. Osebno izročimo. — Po- pravek; Na str. 48. let. »Vrtca« izvolite po-_____ praviti III. v 3.