Gibanje učiteljske omladine. —uč 13. redni sestanek naraščaja v Mariboru ie bil 3. in 4. aprila 1925. Tretjega aprila nas je zopet peljal tovariš predsednik našega odseka v vinarsko in sadjarsko šolo. To pot so bile tovarišice odsotne, ker so praiv ta dan izvrševale svojo versko velikonočno dolžnost, zbralo pa se nas je nad 30 tovarišev. ki smo z veselim srcem pohiteli v vinarsko šol-o, kjer nam je g. inž. prof. Petkovšek razkazoval razne gospodarske predmete, naprave in potrebščine ter nam na Hcu mesta nazorno govoril o poljedelstvu in živinoreji. Najprej smo si ogledali kokošnjak, v katerem so nas zlasti zanimala zaiklopna gnezda. Prišli smo v skladišče, kjer nam je g. profesor z njemu lastnim strokovnim podavanjem, razjasnil pomen umetnih gnojil in nam jih nasul v roko, da smo spoznaii najvažnejše: Apnov dušik, ki ga proizvajajo v Rušah, kalijevo sol in superfosfiait. Ogledali smo si tudi hlevji gnoj in na to živino. Videili smo čisto plemensko rjavo švicarsko pasmo, holandsko, pincgavsko in domorodno Marijadvorsko in Mursko pasmo ter simodolsko pasmo. Govoril nam je gospod profesor o ravnanju in krmljenju živine in prašičev, ki jih pa nismo moglj videti. Od hlevov smo šli na polje, najprej na težko zemeljno, ki je razdeljeno v 6 johov predelov v svrho kolobarjenja. Na vsaikemu predelu raste eno leto pšenica, drugo pesa, tretje koruza. četrto oves ali ječmen, peto in šesto leto detelja in trave, pa zopet v kolobairju od kraja. Zvedeli smo. kako je treba na polju sa- diti in gojiti drevje. Nato smo šli na lahkozemeljno polje, razdeljeno tudi v šest predelov, toda po lha velik, na kaiterih se tudi kolobari, eno leto rž, drugo krompir, tretje koruza, četrto oves ali ječmen. peto in šesto leto detelja. Gosp. profesor nam je pri tem razložil način in vrednost gnojenja s hlevjim in umetnim gnojem. Prišli smo na poizkuševališče za razna gnojila in za razna žita. In končno smo si ogledaJi žitnico in razne poljedelske stroje. Bil je lep dan, solnčen popoldan, na polju so delali kmetovalci, šli smo mimo njih, gospod predavatelj nam je govoril o zemlji, o delu in o uspehih dela. Bil je za nas bogat popoldan, za katerega smo hvaležni g. -nž. prof. Petkovšku. Hvala in prosimo, povabite nas še kdaj. — V soboto 4. t. m. pa smo se zbrali zadnjikrat pred prazniki. Ker smo že vsi boli doma kot drugod. zato narn ni tov. predsedtiik našega odseka za ta sestanek pripravil nič, kar bi skušalo naše misli odvrniti od njihove naravne poti. Predaval je sam: Kakšno snov in kako si k> naj izbiTamo za narodno-prosvetna predavanja. Po kra^ki uvodni razpravi se }e omejil na snov: »Kako bi se dal pregled o novem srbskem pesništvu«. Od Branka Radičeviča do današnjega dne nam je predstavil najznačilnejše predstavttelje s kratkim značilnim opisom za njih življenje in delo ter >e citirad tudi njih najlepše pesnitve. S tem predaivanjem smo zaključili predvelikonočne sestanke, želeli si vesele praznike in mnogo pirhov. tudi ljubljanskim tovarišem in tovariškani ter sklenili, da jih pridemo dne 18 aprila v čim največjem števihi obiskat. Na svidenje! Zapisnikarja.