Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 1971 AVE MARIA KOLEDAR 1971 58. letnik koledarja Izdali: Frančiškani - Lemont - Illinois NUMBER 10 b OCTOBER 1970 VOLUME 62 (AMK 58) AVE MARIA - Nabožni slovenski mesečnik - 62. letnik - Urejajo in izdajajo slovenski frančiškani v ZDA - St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois - 60439 - Naročnina - Subscription rate: Za ZDA in Kanado 2.50 - za inozemstvo 3.00 Published once monthly - twice in October - by the Slovenc F ranči seans Fathers, Lemont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Holy Gross. Entered as second class m at ter at the post office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103 act of October 1917. Authorized July 14, 1945. ,„Second Class Postage Paid at Lemont, Illinois1'. Printed by A ve Maria Printery, Lemont, Illinois 1143978 AVE MARIA KOLEDAR 1971 *1971 - Uvod ♦Zapovedani prazniki ali Holy Days of Obligation ♦Glavni premakljivi prazniki ♦Državni prazniki *Postna postava ♦Koledarski del ♦Maša v z god ji krščanski dobi - P. Fortunat ofm: 17 Kaj naj nam bo obhajanje daritve sv. maše? 18 Kaj vpliva na razvoj bogoslužja? 21 Prva maša 23 Svetopisemska poročila o ustanovitvi sv. maše 24 Maša v času apostolov in v zgodnji Cerkvi 27 Maša sredi drugega stoletja 31 Maša na meji drugega in tretjega stoletja 34 * Baragov indijanski slovar - P. Bertrand Kotnik ofm: 37 Uvod Do konca Drugi poizkusi pred Baragom Otavski slovar Belcourtov slovar Slovar patra Thaveneta Nova izdaja Ferardov slovar Verwystov slovar 37 40 40 42 43 43 44 45 45 51 53 54 57 105 114 117 121 124 126 130 Slovar mora plačati sam ♦Posameznik in občestvo (iz „The Church in Our Day“) *Iz življenja papeža Janeza XXIII. *Šmarje pri Jelšah - Pot trpljenja k sv. Roku - P. Odilo ofm *Po Frančiškovih stopinjah - M.M.Margareta Puhar - Sr. Lavoslava *Zlomljena ročica - Karel Mauser *Stari Frone - Karel Mauser ♦Boltarji - Karel Mauser ♦Obram - Karel Mauser ♦Velikonočnice - Karel Mauser ♦Naslovi slovenskih duhovnikov v ZDA in v Kanadi ♦Domislice AVE ...................v,.. 52, 53, 54, 104, 123, 125 O' O' oj c/j e»j 1971 Koledar za vsak mesec je razdeljen v dva dela: 1. Na levi strani je liturgični koledar, ki je sestavljen za cerkveno bogoslužje; označuje dobe cerkvenega leta, nedelje, praznike, obvezne in neobvezne godove svetnikov in preproste dneve. Ta liturgični koledar je vpeljal papež Pavel VI. z apostolskim pismom ..Velikonočna skrivnost". Ker pa nimamo še vseh liturgičnih knjig, je prirejen tako, da lahko še uporabljamo stare liturgične knjige, v katere smo dali vložke z novimi liturgičnimi besedili in molitvami. Zato je ta koledar začasen; ko bomo imeli liturgične knjige, v katerih bo v celoti upoštevana liturgična obnova, bo ta koledar spopolnjen, a bistvenih sprememb v njem več ne bo. 2. Na desni strani so godovi svetnikov za posamezne dneve v mesecu. V liturgičnem koledarju so ostali svetniki, ki so važni za celotno Cerkev. Liturgično češčenje posameznih svetnikov, ki niso v liturgičnem koledarju za vesoljno Cerkev, je prepuščeno odredbi krajevnih ordinarijev. Posamezne škofije, cerkvene pokrajine in področja škofijskih konferenc imajo lahko v liturgičnem koledarju svetnike, ki so pomembni za škofijo, pokrajino ali deželo. ZAPOVEDANI PRAZNIKI ali HOLY DAYS OF OBLIGATION v ZDA so: Marija, Mati božja Vnebohod Vnebovzetje bi. D. M. Vsi svetniki Brezmadežna Rojstvo Gospodovo 1.januar 20. maj (letos) 15. avgust 1. november 8. december 25. december GLAVNI PREMAKLJIVI PRAZNIKI 1971 1973 Pepelnica 24. februar 16. februar Velika noč 11. april 2. april Vnebohod 20. maj 11. maj Binkošti 30. maj 21. maj Sv. Rešnje Telo 13. junij 4. junij Presv. Srce Jezusovo 18. junij 9. junij Kristus Kralj 21. november 26. november Prva adventna nedelja 28. november 3. december V teku liturgičnega leta obhajamo celotno Kristusovo skrivnost, ki nam jo prazniki priobčujejo in v bogoslužju naredijo navzočo v njenih posameznih delih: od učlovečenja do trpljenja, smrti, vstajenja, vnebohoda našega Gospoda Jezusa Kristusa in prihoda Svetega Duha. Med obhajanjem Kristusove odrešilne skrivnosti v veri, upanju in ljubezni pričakujemo Gospodov drugi prihod. Cerkveno leto ima te dobe: advent - božična doba, ki se zaključi s praznikom Razglašenja Gospodovega - postni čas - velikonočni čas, ki se zaključi z binkoštmi. Tedni med božično dobo in postnim časom ter tedni po binkoštih do konca cerkvenega leta se imenujejo „med letom“ ali „letni“ tedni; latinsko „per annum“. Ti imajo svoje štetje, kar opazite v koledarju. Prej smo imeli tako štetje samo po binkoštih, sedaj pa tudi od božične do postne dobe; tedni po Gospodovem Razglašenju več ne spadajo v božično dobo, predpostni čas je odpravljen, zato je doba „med letom" sedaj daljša. Leta 1971 imamo 33 tednov „med letom". [POMIMATO* TERSKI DRŽAVNI PRAZNIKI: Pomnite: Washington’s Birthday, Columbus Day in Veteran’s Day so bili prestavljeni na ponedeljek; to stopi v veljavo letos - 1971. Lincoln’s Birthday ostane na 12. februarja, ker ga uradno ne obhajajo v vseh državah. Novo leto Lincoln’s Birthday Washington’s Birthday Mothers’ Day Memorial Day Fathers’ Day Independence Day (Uradno praznovanje) Labor Day Columbus Day Veterans’ Day Thanksgiving Day Christmas petek - 1. januar petek - 12. februar poned.- 15. februar ned. - 9. maj poned.- 24. maj ned. - 20. junij ned. - 4. julij poned,- 5. julij poned.- 6. september poned.-11. oktober poned.-25. oktober četr. - 25. november sob. - 25. december Januar Liturgični koledar 1 P Slovesni praznik: Marija, Mati božja 2 S 3 N Razglašenje Gospodovo 4 P 5 T 6 S 7 Č 8 P 9 S 10 N Krst n. Gospoda Jezusa Kristusa 11 P (1. teden „med letom") 12 T 13 S 14 C neobvezni god: Hilarij, š. in c.u. 15 P 16 S neobvezna Marijina sobota 17 N 2. po Raz. G. 2. „med letom11 18 P začetek osmine za cer, edinost 19 T 20 S Neobv. g.: Fabijan in Sebastijan, m. 21 C obvezni god: Neža, devica in muč. 22 P neobv. god: Vincencij, muč. 23 S neobv. god: sv. Rajmund, duhovnik 24 N 3. po Raz. G. - 3. „med letom11 25 P praznik: Spreobrnenje sv. Pavla 26 T obvezen god: Polikarp, škof in muč. 27 S obvezen god: Janez Zlatousti, c. u., 28 Č 29 P obvezen god: Frančišek Sal., spozn. 30 S neobvezna Marijina sobota 31 N 4. po Raz. G. - 4. „med letom11 Godovi svetnikov Novo leto Makarij, opat; Štefanija, redovnica Genovefa, devica; Gašper del Buffalo, sp. Angela Folinjska Telesfor, papež in muč.; Emilijana, devica Viltruda, vdova Lucijan Antiohijski, mučenec; Aldrik, škof Severin, opat; Apolinarij, škof; Erhard, škof Julijan in Bazilisa, mučenca; Peter Armenski Janez Dobri, škof; Agaton, papež Higin, papež in muč.; Salvij, škof Tatjana (Tanja), m učenka; Viktorijan, opat Veronika Milanska, redovnica; Ida, redovnica Sava, škof; Feliks, duhovnik in mučenec Pavel, prvi puščavnik; Maver, opat Marcel I., papež in muč.; Honorat, škof Anton, opat; Sabin, škof Pr iška, devica in muč.; Liberata, dev. Marij, Marta in tov. mučenci; Knut, kralj in m. Evtimij, opat Meinrad, mučenec; Epifanij iz Pavije, škof Anastazij perzijski, mučenec Emerenciana, dev. in muč.; Ildefonz, škof Timotej iz Efeza, škof in mučenec Apolo, opat Pavla, vdova; Margareta Ogrska, dev. Julijan, škof Peter Nolasko, spozn.; Valerij, škof Martina, muč. in devica Janez Bosco, sp.; Marcela, vdova V obnovljenem bogoslužju so nam bolj na široko odprti zakladi svetega pisma. Ob nedeljah in slovesnih praznikih imamo trojno svetopisemsko branje: iz stare zaveze, iz nove zaveze (iz apostolskih pisem, iz Apostolskih del in Janezovega Razodetja) in evangelij (odlomek iz enega izmed štirih evangelijev). Ta branja so izbrana za dobo treh let: prvo (A), drugo (B) in tretje (C) leto. Po preteku treh let začnemo zopet znova - s prvim (A) letom. - Za navadne dni „med letom11 imamo izbrana branja za dobo dveh let. Februar Liturgični koledar 1 P obv. god: Ignacij Antiohijski, m. 2 T Praznik Gospodovega darovanja 3 S neobv. god: Blaž, š. in M.; Oskar, š. 4 Č 5 P obv. god: Agata, devica in mučenka 6 S neobv. god: Tit, škof Peter Baptist in tov. japo. muč. 7 N 5. po Raz. G. - 5. „med letom" 8 P 9 T neobv. god: Ciril Aleksandrijski 10 S obv. god: Sholastika, devica 11 C neobv.: Lurška Mati božja 12 P neobv. god: 7 ust. reda servitov 13 S neobv.: Marijina sobota 14 N 6. pp Raz. G. - 6. „med letom" 15 P 16 T 17 S 18 Č 19 P 20 S neobv.: Marijina sobota 21 N 7. po Raz. G. - 7 „med letom" 22 P Praznik: Stol sv. Petra 23 T neobv. god: Peter Damian, c.u. 24 S Pepelnica - Post in zdržek od mesa 25 Č 26 P zdržek od mesa 27 S 28 N 1. postna Brigita, devica Andrej Corsini, škof; Veronika, devica Albuin, škof Doroteja (Dora, Rotija), dev. in muč. Romuald, opat; Rihard, sp.; Julijana Janez od Mathe, sp.; Pavel in Lucij, m. Apolonija, dev. in muč.; Nicefor, muč. Viljem, puščavnik Gregor II., papež; Paskal I., papež Evlalija, muč.; Marina, devica Katarina de Ricci, dev.; Kristina, dev. Valentin (Zdravko), muč.; Antonin, op. Favstin in Jovita, muč.; Sigfrid, škof Onezim, muč.; Julijana, dev. in muč. Silvin, škof; Frančišek Clet, š.; Hildegarda Simeon, škof in muč.; Kolman, škof Konrad, spozn.; Julijan, muč. Elevterij, škof in muč. Severian, škof Marjeta Kortonska, spokornica Milburga, devica Matija (Matjaž), apostol Viktorin in tov. m.; Valburga, red. Matilda, devica; Aleksander, škof Gabrijel Zal. Matere božje, spozn. Roman, opat; Hilarij, papež POSTNA POSTAVA Strogi post ali pritrganje v jedi in zdržek od mesa je na pepelnico in veliki petek, ta veže vernike od 21. do 59. leta starosti. Zdržek od mesa, ki veže vernike nad 14. letom starosti, je vse petka postnega časa časa (seveda tudi na pepelnico). To je postna postava za večino škofij v ZDA. Spremenjene razmere, tudi gospodarske, dietna hrana in socialni vplivi so privedli nekatere naše ljudi do prepričanja, da zdržek od mesa ni vedno in tudi ne za vsakega najbolj učinkovito sredstvo pokore. Meso je bilo ščasih v prehrani nekaj izrednega, sedaj pa je najbolj splošno. Marec Liturgični koledar 1 P (Postni del. imajo svoje maše) 2 T 3 S 4 Č neobv. spomin: Kazimir, sp. 5 P zdržek od mesa 6 S neobv. spomin: Perpe tu a in F elicita 7 N 2. postna 8 P neobv. spomin: Janez od Boga 9 T neobv. spomin: Frančiška Rimska 10 S 11 Č 12 P neobv. spomin: Gregor, p.; zdržek 13 S 14 N 3. postna 15 P 16 T 17 S neobv. spomin: Patricij, škof 18 Č neobv. spomin: Ciril Jeruzalemski 19 P Slov. praz.: sv. Jožef; zdržek od m. 20 S 21 N 4. postna 22 P 23 T neobv. spomin: Alfonz Toribij 24 S 25 Č Slov. praz.: Oznanjenje Gospodovo 26 P zdržek od mesa 27 S neobv. spomin: Janez Damaščan 28 N 5. postna 29 P 30 T 31 S Albin, škof; Antonina, muč.; Feliks 11., papež Neža Praška, devica Konigunda, vdova Kazimir, spozn.; Lucij I., mučenec Janez Jožef od Križa, sp.; Hadrian, muč. Fridolin, opat; Koleta, devica Tomaž Akvinski, cer. uč.", Gavdioz, spozn. Beata, mučenka Gregor Niški, spozn.; Katarina Bolognska 40 mučencev; Makarij Jeruzalemski, škof Konstantin, muč.; Terezija Marjeta Redi Serafina, devica Kristina, muč.; Teodora (Božidara), muč. Matilda, vdova Klemen Marija Dvoržak, spozn. Julijan Antiohijski, mučenec Jožef iz Arimateje; Jedrt (Jerica), devica Salvator, s poznavalec Amancij, diakon Klavdija in tov. mučenka Benedikt, opat, Serapion, škof Nikolaj iz Flue, kmet in samotar; Lea Viktorijan in tov. mučenci Timolej, Dionizij, Romul in tov. m. Dizma; Pelagij, škof Emanuel, muč.; Tekla, m. Rupert, škof; Lidija Janez Kapistran, spoznavalec Ciril iz Heliopolisa, mučenec Janez Klimak, opat; Amadej (Bogoljub) Modest Krški, apostol Slovencev; Gvido Pokora zahteva v prvi vrsti obvladanje in disciplino samega sebe v stvareh, ki prinašajo užitke, zato za mnoge zdržek od mesa ni več pokora. Odpoved v drugih stvareh je postala učinkovitejša pokora. Da bo pokora bolj učinkovita, posebno ob petkih, na dan, ko je Kristus umrl, priporočajo ameriški škofi vernikom, naj se držijo teh navodil: 1. Petek ostane dan spokornih vaj, dan, ko se oni, ki težijo za popolnostjo, zavejo svojih grehov in tudi grehov človeštva, da zanje s Kristusom zadoščujemo. Liturgični koledar 1 Č 2 P neobv. sp.: Frančišek P. - z. od m. 3 S 4 N 6. postna - cvetna 5 Ponedeljek velikega tedna 6 Torek velikega tedna 7 Sreda velikega tedna 8 VELIKI ČETRTEK 9 VELIKI PETEK - post in zdr. od mesa 10 VELIKA SOBOTA 11 N Vstajenje Gospodovo 12 P med osmino 13 T med osmino 14 S med osmino 15 Č med osmino 16 P med osmino 17 S med osmino 18 N 2. velikonočna (1. po Veliki noči) 19 P 20 T 21 S neobv. god: Anzelm, škof, cer. uč. 22 Č 23 P neobv. god: Jurij, muč. 24 S neobv. god: Fidelis Sigmar., š. 25 N 3. velikonočna (2. po Veliki noči) 26 P 27 T neobv. god: Peter Kanizij, spozn. 28 S neobv. god: Pavel od Križa, sp. Peter Chanel, muč. 29 Č 30 P obv. god.: Katarina Sienska, dev. il Hugo, škof; Venancij, škof in mučenec Leopold Gaj, spozn. Rihard , škof; Agapa, m.; Izidor, škof Benedikt Niger, spozn.; Izidor, škof Vincencij, F er., spozn.; Irena, mučenka Celestin I., papež; Viljem, opat Herman Jožef, spozn.; Saturnin, škof Albert, škof in muč.; Julija Billiart, dev. Marija Kleofova; Tomaž Tolentinski, muč. Apolonij in tov. muč., Ezekiel, prerok Leoni. Veliki, papež; Gemma Galgani, devica Lazar, tržaški mučenec; Julij I. papež Hermenegild, mučenec; Ida, devica Justin, muč.; Valerian in tov. m.; Lidvina Peter Gonzales, spozn.; Helena (Jelena) Benedikt Jože Labre, spozn.; Lambert, m. Anicet, papež, muč.; Robert, opat Apolonij, mučenec; Elevterij, škof in muč. Leon IV., papež; Ema; Sokrat; mučenec Konrad Parzham, sp.; Neža Montepulčanska Soter in Gaj, papeža, mučenca; Leonida, m. Adalbert (Vojteh), škof, m.; Gerard, škof Ivo, škof Marko,evangelist Klet in Marcelin, papeža, muč. Hozana Kotorska, dev.; Cita, dev. Valeria, muč.; Ludvik Marija Montfortski, sp. Peter iz Verone, muč.; Jožef Cottolengo, sp. Marijan in Jakob, muč. & 2. Vsak petek naj bo nekaj takega kot ves postni čas. Za tedensko obhajanje Velike noči ob nedeljah se pripravljamo tako, da vsak petek prostovoljno spremenimo v dan samopremagovanja in zatajevanja in da se v molitvi spominjamo Kristusovega trpljenja. 3. Škofi priporočajo prostovoljen zdržek od mesa, kar pa seveda ne veže pod grehom. Liturgični koledar 1 S neobv. god: Jožef, delavec 2 N 4. velikonočna (3. po Veliki noči) 3 P 4 T obv. god: Monika, vdova 5 S neobv. god: Pij V., papež 6 Č 7 P neobv. god: Stanislav, š. in m. 8 S J eremija, prerok Atanazij, škof; Saturnin, Jerman, Celestin, m. Aleksander, papež; Teodozij Pečarski Florijan (Cvetko), muč.; Godhard, škof Angel, muč.; Silvan, muč. Dominik Savio, sp.; Benedikta, dev. Domicijan, škof; Gizela, dev. Peter, škof; Viktor, muč. 9 N 5. velikonočna (4. po Veliki noči) materinski dan 10 P 11 T praznik: Filip in Jakob, ap. 12 S neobv. god: Nerej, Ahilej, Pankracij 13 C neobv. god: Robert Bellarmin, c. u. 14 P 15 S obv. god: Janez de la Salle, sp. 16 N 6. povelikonočna (5. po Veliki noči) 17 P 18 T 19 S 20 Č slov. praz. Gospodovega vnebohoda 21 P 22 S 23 N 7. velikonočna (n. po Vnehodu) 24 P (Memorial Day) 25 T neobv. god: Gregorij VII., papež 26 S obv. god: Filip Neri, spozn. 27 Č neobv. god: Beda; Janez 1. 28 P neobv. god: Avguštin, škof 29 S neobv. god: Marija Magdalena P. večerna maša: vigilija binkošti Gregor Nacianški, škof; Herma, spozn. Antonin, škof; Gordijan in Epimah, m. Sigidmund, spozn. Servacij, škof Bonifacij, muč.; Justa in Justina, muč. Zofija (Sonja), muč. Ubald, škof; Janez Nepomuk, muč. Paslial Bajlonski, sp.; Bruno, škof Aleksandra in Klavdija, muč. Peter Celestin V., papež; Pudencijana, d. Bernardin Sienski, spozn.; Plavtila, žena Andrej Bobola, muč.; Pahomij, puščavnik Julija, dev. in muč.; Rjeta; Renata Deziderij, muč.; Janez de Rossi, spozn. MARIJA POMAGAJ Urban I, papež in muč. F.levtcrij, papež in muč. Restituta iz Sore, dev. in muč. Emilij, muč. Maksim, škof in muč.; Teodozija, d. in m. 30 N Slovesni praznik: Binkošti 31 P obvezen: BI. D. MARIJA KRALJICA 8. teden „med letom" Feliks I., p. in muč.; Ivana Orleanska, dev. Petronila, devica Junij Liturgični koledar 1 T neobv. god: Angela Merici, dev. 2 S neobv. god: Marcelin in Peter, muč. 3 C neobv. god: Ugandski mučenci 4 P 5 S obv. god: Bonifacij, muč. 6 N Slovesni praznik PRESV. TROJICE 7 P 9. teden „med letom" 8 T 9 S 10 C neobv. god: Marjeta Škotska, vdova 11 P obv. god: Barnaba, apostol 12 S neobv. Marijina sobota 13 N Slov. praznik: Presv. Rešnje Telo 14 P obv. god: Bazilij Veliki, š., c. u. 10. teden „med letom“ 15 T 16 S 17 Č 18 P Slov. praznik Presv. Srca Jezusovega 19 S neobv. Marijina sobota 20 N 3. pobinkoštna -11. „med letom" očetovski dan 21 P obv. god: Alojzij Gonzaga, sp. 22 T neobv. god: Pavlin; Janez Fisher Tomaž More 23 S večerna maša od vigilije, neobvezna 24 C Praznik Rojstva sv. Janeza Krstnika 25 P 26 S neobvezna Marijina sobota 27 N 4. pobinkoštna - 12. „med letom" 28 P večerna maša od vigilije, neobvezna 29 T Praznik sv. Petra in Pavla, ap. 30 S neobv. god: Mučenci rimske Cerkve Godovi svetnikov Pamfil, muč. Erazem, muč.; Evgenij III., p. Klotilda, vdova; Oliva, dev. Frančišek Caracciolo, spozn.; Kvirin, šk. in m. Valerija, muč. Norbert, š.; Bogomil, š.; Bertrand Oglejski, š. Robert, opat; Ana Garzia, dev. Medard, škof; Viljem, škof Primož in Felicijan, muč. Pelagija Antiohijska, dev. Feliks in Fortunat, muč. Janez Fakundski, spozn.; Bazilid in t. m. Anton, Padovanski, cer. učitelj Elizej, prerok Vid, Modest in Krescencija, muč. Gvido Kortonski, spozn.; Beno, škof Gregor Barbarigo, škof; Rajnerij, škof Efrem Sirski, diakon, c. u.; Julijana Fale., dev.: Gervazij in Protazij, m. Silverij I., papež, muč.; Florentina, dev. Evzebij, škof in muč. Agripina, dev. Mučenci pod Neronom; Simplicij, škof Viljem, opat; Doroteja, dev.; Lucija, muč. Janez in Pavel, muč.; Vigilij, škof, muč. Ema Krška; Jožef Caf., spozn.; Ladislav Vincenca Gerosa Marcel, muč. Emilijana, mučenka Julij 1 Č 2 P Praznik: obiskovanje Dev. Marije 3 S obv. god: Irenej, muč. 4 N 5. pobinkoštna - 13. „med letom" 5 P neobv. god: Anton Marija Zaharija 6 T neobv. god: Marija Goretti, d. in m. 7 S obv. god: Ciril in Metod, ap. Slov. 8 C neobv. god: Elizabeta Portugalska 9 P 10 S neobvezna Marijina sobota 11 N 6. pobinkoštna - 14. „med letom" 12 P 13 T 14 S obv. god: Bonaventura, cer. uč. 15 C neobv. god: Henrik I., spozn. 16 P neobv.: Karmelska Mati božja 17 S neobvezna Marijina sobota 18 N 7. pobinkoštna - 15. „med letom" 19 P obv. god: Vincencij Pavelski, sp. 20 T neobv. god: Hieronim Emiliani, sp. 21 S neobv. god: Lavrencij Brindiški, c. u. 22 C obv. god: Marija Magdalena, spokor. 23 P 24 S neobvezna Marijina sobota 25 N 8. pobinkoštna - 16. „med letom" 26 P obv. god: Ana, mati Dev. Marije 27 T 28 S 29 Č obv. god: Marta, dev. 30 P 31 S obv. god: Ignacij Lojolski, spozn. Estera, žena; Teobald, puščavnik Proces in Martinijan, muč. Bernardin Realino, spozn.; Anatol, škof Urh (Urlih, Uroš), škof; Berta, vdova Vilibald, škof; Viljem, opat Bogomila, žena; Dominika, dev. in muč. Izaija, prerok; Ki lij an, škof; Prokopij, muč. Nikolaj in tov. gorkumski mučenci Emanuel Ruiz in tov. muč. Pij I., papež in muč.; Olga Kijevska, vdova Janez Gvalbert, opat; Mohor in Fortunat, m. Evgen, škof in muč.; Anaklet, papež in muč. Frančišek Solan, spozn. Vladimir, spozn. Stefan Harding, opat Aleš, spozn.; Letancij in tov. muč. K amil de Lellis, spozm.; Friderik (Miroslav) Avrea (Zlata), dev. Marjeta ali Marina (Biserka), dev. in muč. Prakseda, devica; Danijel, prerok Teofil, muč. Apolinarij iz Ravene, š. in m.; Liborij, škof Kristina, dev. in muč.; Boris in Gleb, muč. Jakob (Rado) Starejši, apostol; Krištof, muč. Valens, škof; Hijacint, muč. Pantaleon, muč.; Natalija (Božena), muč. Nazarij in Celzij, muč.; Viktor I., papež Feliks, Beatrika in drugi m.; Olaf, muč. Abdon in Senen, muč.; Angelina, kneginja Helena, vdova 9 Na navadne dni, ko ni obveznega godu, lahko vzamemo mašne molitve od prejšnje nedelje, votivno mašo (mašo po želji) od dneva ali kako drugo mašo po želji. Navadni dnevi „med letom" niso zaznamovani; ob njih je prazen prostor. Kadar je na navaden dan neobvezen (neobv.) god, pomeni, da ga lahko pri maši in duhovniških dnevnicah obhajamo ali pa ne. Obvezne (obv.) godove moramo obhajati. Prazniki so razdeljeni v dve skupini: slovesni prazniki in prazniki. Avgust Liturgični koledar 1 N 9. pobinkoštna - 17. „med letom" 2 P obv. god: Alfonz Ligvorij, c. u. 3 T 4 S obv. god: Dominik, spozrt. 5 C neobv. god: Marija Snežna 6 P Praznik: Spremenjenje Gospodovo 7 S neobv. god: Kajetan, spozn. 8 N 10. pobinkoštna - 18. „med letom" 9 P 10 T Praznik: Lavrencij, muč. 11 S 12 C obv. god: Klara, dev. 13 P neobv. god: Poncijan, p. in Hipolit 14 S neobvezna Marijina sobota večerna maša vigilije, neobvezna 15 N Slovesni praznik: Vnebovzetje D. M. 16 P obv. god: Joahim, oče Device Marije 17 T 19. teden „med letom" 18 'S 19 C neobv. god: Janez Eudes, spozn. 20 P obv. god: Bernard, op. in c. u. 21 S neobv. god: Ivana Frančiška. Š. 22 N 12. pobinkoštna - 20. „med letom" 23 P 24 T Praznik: Jernej, apostol 25 S neobv. god: Ludvik, spozn. 26 Č 27 P neobv. god: Jožef Kalasancij, spozn. 28 S obv. god: Avguštin, škof, cer. uč. 29 N 13. pobinkoštna - 21. „med letom" 30 P neotv. god: Roza iz Lime, dev. 31 T Makabejski bratje, mučenci Stefan I., papež Lidija; Julijan Peter Eymard, spozn. Perpetua, žena Sikst II. in drugi mučenci; Ožbalt Donat, škof in muč. Janez Marija Vianney, spozn.. Roman, muč.; Peter Faber, spozn. Pavla, mučenka Tiburcij in Suzana, muč.; Aleksander, škof Hilarija, mučenka Kasijan, muč Evzebij, spozn. Tarzicij, muč. Rok, spozn. Hijacint, spozn.; Liberat, muč. Agapit, mučenec; Helena, vdova Marijan, puščavnik; Ludvik Toulouški, škof Lucij, muč.; Samuel, prerok Fidelis, muč.; Baldvin, spozn. Brez. Srce Marijino; Timotej in dr. muč. Filip Beniti, spozn.; Klavdij in tov. m. Emilija de Valar, dev. Patricija, dev. Zefirin, papež in muč.; Rufin, škof Cezarij, škof Pelagij; Hermes, muč. Sabina, muč.; Mederik, opat Feliks in Adavkt, muč. Rajmund (Rajko) Nonat, spozn.; Pavlin, š. September Liturgični koledar 1 S 2 C neobv. god: Stefan Ogrski, s po zn. 3 P obv. god: Pij X., papež 4 S neobvezna Marijina sobota 5 N 14. pobinkoštna - 22. „med letom11 6 P Delavski dan 7 T 8 S Praznik: Rojstvo Device Marije 9 C obv. god: Peter Klaver, s po zn. 10 P 11 S neobvezna Marijina sobota 12 N 15. pobinkoštna - 23. „med letom11 13 P 14 T Praznik: Povišanje Svetega Križa 15 S obv. god.: Sedem žalosti Dev. Marije 16 C obv. god: Kornelij in Ciprijan, muč. 17 P 18 S neobvezna Marijina sobota 19 N 16. pobinkoštna - 24. „med letom11 20 P 21 T Praznik: Matej, apostol in evangelist 22 S 23 Č 24 P 25 S neobvezna Marijina sobota 26 N 17. pobinkoštna - 25. „med letom11 27 P neobv. god: Kozma in Damijan, m. 28 T nobv. god: Venceslav, muč. 29 S Praznik: Mihael, Gabriel, Rafael, nada. 30 C obv. god: Hieronim, c. u. Egidij (Tilen), opat; Ana, prerokinja Maksima, mučenka Evfemija, Tekla in Doroteja, muč. Rozalija (Zalka), dev.; Ida Lavrencij Justinijan, škof Petronij, škof; Favst in tov. muč. Regina, dev. in muč; Marko Križevčan in t. m. Hadrijan, muč.; Ženo in Nestor, muč. Gorgonij, muč. Nikolaj Tolentinski, spozm; Kandida, muč. Protin Hijacint, muč.; Emilijan, škof Notburga, devica; Amat, opat Krescencij, muč. Nikomed, muč.; Katarina iz Genove, vdova Efemija, muč.; Ljudmila, muč.; Edita, dev. Rane sv. Frančiška; Lambert, š. in m. Jožef Kupertinski, s po zn; Irena in Zofija Januarij in tov. muč.; Emilija de Rodat, d. Evstahij in tov. muč. Jona, prerok Tomaž Vilanovski, škof; Mavricij in t. muč. Lin, papež in muč.; Tekla, dev. in muč. Marija Rešiteljica jetnikov; Avrelija, dev.; Sergij Radomeški, spozn. Ciprijan in Justina, muč. Adolf in Janez, muč. Lioba (Ljuba), dev. Evtihij in tov. muč. Zofija (Sonja) Človek je sestavina telesa in duše. Telo Jezusovo trpi največje ponižanje. Je deset skrivnosti, ki kličejo k pokori, katera more prinesti človeku resnično blaginjo telesnemu in duhovnemu obstoju. To je za vsakogar velika vaja. Mi nismo poklicani v krvavo mučenje, toda v trajno dnevno trpljenje za kazen. Po tej poti je vsakdo vedno bolj podoben Jezusu Kristusu in vedno bolj sodeluje pri Njegovem zasluženju. Žalostna Mati božja ga vidi tako trpeti. Koliko mater, bi imele Zelje videti moralno popolnost svojih otrok in jih videti iti preko trpljenja, vzgoje in navodil do pametnega življenja. Včasih pa mesto tega morajo le jokati ob gledanju propada vsega njihovega upanja in truda. j anez XXIII. Oktober Liturgični koledar 1 P 2 S obv. god: Angeli varuhi 3 N 18. pobinkoštna - 26. „med letom“ 4 P obv. god: Frančišek Asiški, spozn. 5 T 6 S neobv. god: Bruno, spozn. 7 Č obv. spomin: Rožnovenska Mati božja 8 P neobv. god: Brigita, vdova 9 S neobv. god: Dionizij in drugi m. Janez Leonardi, spozn.. 10 N 19. pobinkoštna - 27. „med letom" 11 P (Kolumbov dan) 12 T 13 S 14 Č neobv. god: Kalist, papež, muč. 15 P obv. god: Terezija Avilska, dev. 16 S neobv. god: Hedvika (Jadviga, Vika) 17 N 20. pobinkoštna - 28. „med letom" 18 P Praznik: Luka, evangelist 19 T obv. god: Isaak Jogues in t. m. 20 S neobv. god: Janez Kancij, spozn. 21 Č 22 P 23 S neobv. god: Anton M. Klaret, š. 24 N 21. pobinkoštna - 29. „med letom" 25 P (Veterans Day) 26 T 27 S 28 Č Praznik: Simon in Juda, apostola 29 P 30 S neobvezna Marijina sobota Remigij, škof; Verena, dev. Teofil (Bogoljub), spozn. Terezija Deteta Jezusa, dev.; Marija Rosello Edvin, spozn. Placid in tov. muč.; Marcelin, škof Renato, škof Marko L, papež Sergij, Bakh, Marcel in Apulej, muč. Frančišek Borgia, spozn.; Danilo, muč. Emilijan, spozn. Maksimilijan Celjski, škof, muč.; Serafin, spoZn' Edvard, spozn.; Koloman, muč. Gavdencij, škof, muč. Avrelija, dev. Gal, opat; Gerard Majella Marjeta m. Alakok, dev.; Viktor, škof Julijan, puščavnik Peter Alkantara, spozn.; Kleopatra, vdova Vendelin, opat Hilarion, opat; Uršula in tov. muč. Bertilda Moscardin, dev.; Marija Saloma Roman, škof; Severin, škof Feliks, škof in muč. Krizant in Darija (Darinka), muč. Evarist, papež in muč,; Frumencij, škof; Vincencij in Sabina, muč. Cirila, devica Narcis, škof; Ermelinda, devica; Ferucij, m. Alfonz Rodriguez, spozn.; Marcel, muč. 31 N 22. pobinkoštna - 30. „med letom" Volbenk, škof; Kvintin, muč Molitev sv. rožnega venca se ponavlja na vseh delih sveta, kjer so ljudje poklicani po navodilih duhovništva ali misijonstva, ali po zakonitih motivih različne narave, kot je delo, poslovanje, vojaSka služba, študij, poučevanje in slično. Kako krasno srečanje je to, v katerem je skozi vseh deset svetih Marij tega premišljevanja toliko duS združenih po zavezi Krvi, po sorodstvu vseh teh velikih reči, katere posvečujejo in izravnavajo čustva ljubezni drug drugega; Janez XXIII. November Liturgični koledar 1 P Slovesni praznik: Vsi svetniki 2 T Spomin vernih duš 3 S neobv. god: Martin de Porres, sp. 4 C obv. god: Karel Boromejski, škof 5 P 6 S neobvezna Marijina sobota 7 N 23. pobinkoštna - 31. „med letom" 8 P 9 T Praznik: Posvetitev lateranske baz. 10 S 11 Č obv. god: Martin (Davorin), škof 12 P neobv. god: Martin I., p. in m. 13 S obv. god: Frančiška Ks. Kabrini Marcel Pariški, škof; Vigor, škof Viktorin, škof i n muč. Just, tržaški mučenec; Hubert, škof Vital in Agrikola, muč. Zaharija in Elizabet, starši Janeza Krstnika Lenart, spozn. Engelbert, škof; Vilibrord, škof; Ernest, op. Deodat (Bogdan), škof Teodor (Božidar), muč. Andrej Avellino, sp.; Trifon in dr. muč. Menas, muč. Didak, spozn.; Stanislav Kostka, spozn. 14 N 24. pobinkoštna - 32. „med letom" 15 P neobv. god: Albert Veliki, š. in c. u. 16 T neobv. god: Gertruda (Jedrt, Jerica) 17 S Jozafat Kunčevič, muč. Leopold, spozn. Otmar, opat; Mehtilda, dev. Gregorij Čud., škof 18 Č neobv. god: Posv. baz. sv. Petra in Pavla 19 P obv. god: Elizabeta Ogrska, vdova 20 S neobvezna Marijina sobota 21 N Slov. praznik: Kristus Kralj 22 P obv. god: Cecilija, d. in m. 3 3. teden „med letom" 23 T neobv. god: Klemen I. p. in m. 24 S obv. god: Janez od Križa, spozn., c. u. 25 Č Zahvalni dan 26 P 27 S neobvezna Marijina sobota 28 N 1. adventna 29 P 30 T Praznik: Andrej, apostol Poncijan, papež in muč. Feliks Valoaški, spozn. Kolumban, opat; Albert, škof Maver, škof in muč. Kolumban, opat; Felicita, muč. Krizogon, muč. Katarina, dev. in muč.; Erazem, muč. Silvester, opat; Konrad,, škof Virgilij, škof; Valerijan, škof Katarina Laboure, dev.; Gregor III. p.; Ruf, m. Saturnin, muč.; Blaž in Demetrij, muč. Justina, dev. in muč. AMK 19=71 15 December Liturgični koledar 1 S 2 Č 3 P obv. god: Frančišek Ksaverij, sp. 4 S neobv. god: Peter Krizolog, c. u. 5 N 2. adventna 6 P neobv. god: Nikolaj, škof 7 T obv. god: Ambrozij, š. in c. u. 8 S Brezmadežno spočetje D.M, slov. praz. 9 Č 10 P 11 S neobv. god: Damaz L, papež 12 N 3. adventna 13 P obv. god: Lucija, dev. in muč. 14 T 15 S 16 Č neobv. god: Evzebij, š. in m. 17 P 18 S 19 N 4. adventna 20 P 21 T Praznik: Tomaž, apostol 22 S 23 Č 24 P večerna maša od vigilije, neobv. 25 S Slov. praznik: ROJSTVO GOSPODOVO 26 N Praznik: Sveta Družina 27 P Praznik: Janez, apostol-evangelist 28 T Praznik: Nedolžni otroci 29 S Dan med osmino 30 Č Dan med osmino 31 P Dan med osmino Eligij, škof; Natalija (Božena), Bibijana, devica; Blanka, muč.; Berta, dev. Kasijan, muč.; Sofonija, prerok Barbara, muč.; Osmund, škof Nikolaj Tavelič, muč.; Krispina, muč. Apolinarij, muč. Jožefa Rosello, dev. Valerija, muč.; Peter Fourier, spoz.; Abel, očak Melkijad, papež in muč.; Loretska Mati božja Sabin, škof Spiridijon (Dušan), škof; Amalija, muč. Otilija, dev. Lust, muč.; Pompej, škof Kristina, dev.; Marija di Rosa, dev. Adelaida, vdova Lazar, škof; Olimpija, vdova Gracijan, škof; Teotim in Bazilijan, muč. Urban V., papež; Tea, muč. Evgenij in Makarij, muč Severin, škof Demetrij (Mitja), muč. Viktorija, dev. in muč.; Serval, s po zn. Adam in Eva Anastazija, , muč Stefan, diakon, prvi muč.; Marin, muč Fabiola, vdova Kastor in tov. muč. Tomaž Becket, muč. Evgen, škof;' Rajnerij, škof Silvester L, papež; Pavlina in tov. muč. V prikladnem času, skladnem zakonom prevzete človeške narave se je Božja Beseda pojavila kot človek iz tabernaklja - naročja Brezmadežne Device Marije. On se prvič pojavi na zemlji na slami ki je hrana živalim. Mir, revščina, preprostost in nedolžnost napolnjujejo pozorišče. Čujejo se glasovi angelov in nebesa oznanjajo mir, katerega je novorojeno božje Dete prineslo na svet. Janez XXIII. Masa v zgodnji krščanski dobi Za razumevanje novih masnih obredov in molitev Kaj naj nam bo obhajanje daritve sv. maše ? Kaj vpliva na razvoj bogoslužja? Sv. maša v času apostolov in v zgodnji Cerkvi Sv. maša sredi drugega stoletja Sv. maša na meji drugega in tretjega stoletja Rim - Katakombe sv. Kalista: Evharistični simbol - Riba: simbol za Kristusa-Grška beseda za ribo je iclitus; vsaka grška črka v tej besedi je začetna črka v izrazu leso us Cbristos, Theou Uios, Soter; to pomeni: Jezus Kristus, Sin božji, Odrešenik. KAJ NAJ NAM BO DARITEV SV. MAŠE ? Razne besede rabimo, ko govorimo o daritve sv. maše. V preteklosti smo govorili o sv. maši, o daritvi sv. maše, o naj svetejši daritvi, o daritvi nove zaveze. Vsi ti izrazi so še vedno v rabi, a sedaj bolj pogosto slišimo o obhajanju Evharistije ali o obhajanju evharistične daritve. Nekatere je ta izraz motil, ker se ob njem spomnijo samo na sv. obhajilo. Pozabili smo na prvotni pomen besede obhajanje. Pri maši obhajamo spomin na Kristusovo daritev, a to je več kot spomin na pretekli dogodek, zakaj maša je zakramentalno obhajanje tega spomina. To pomeni, da je med mašo Kristusova daritev zakramentalno navzoča; ta spomin obhajamo tako, da je to tudi naša daritev, tj. : da smo mi v njo vključeni. Ta spomin je naša obnovitev zvestobe in predanosti novi in večni zavezi, ki je sklenjena v Kristusovi krvi. Obhajanje evharistične daritve je spomin celotne odrešilne skrivnosti - velikonočne skrivnosti (trpljenja, smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa) in skrivnosti poveličanega Kristusa v nebeški mogočnosti, ki bo prišel na svet v slavi ob koncu časov. Obhajanje Evharistije je zato tudi poroštvo našega večnega življenja in hrana našega upanja. Beseda obhajanje za daritev sv. maše ni nov izraz, marveč je samo pozabljen in skrčen po pomenu na sv. obhajilo, ki je le del celotnega obhajanja. "Hoja za Kristusom" nam to potrjuje, zakaj v četrti knjigi beremo v prvem poglavju: "Ko bi se obhajal ta presveti zakrament samo na enem kraju, ko bi ga samo en duhovnik na svetu posvečeval, ali ne bi hrepenenje gnalo ljudi na tisti kraj, k tistemu božjemu mašniku, da bi videli obhajati božje skrivnosti?" Beseda obhajanje pomeni nekaj slovesnega, čeprav se vrši na zunaj preprosto. To velja za vsako liturgično opravilo, posebno pa za obhajanje evharistične daritve. Kaj nagiba božje ljudstvo, da se zbira k skupnemu bogoslužju? Zavest, da je Bog po svojem Sinu, ki ga je poslal na svet, naredil načrt za naše odrešenje. Božje ljudstvo se zbere, da obhaja spomin tega načrta. Spominjamo se, kaj smo in kaj moramo postati. Spominjamo se preteklosti in bodočnosti kot božje ljudstvo. Spomin v obhajanju bogoslužja ima poseben pomen. Med bogoslužjem se ne spominjamo samo skrivnosti božjega dela za našo rešitev, marveč damo temu delu tudi svoj pristanek: Amen, da, tako bodi. Sprejmemo božji načrt. Božji načrt je postal naš načrt. Odrešujoče skrivnosti, v katerih Kristus izvršuje božji načrt, postajajo naše skrivnosti; z zavedno vero se v nje vključimo, da Kristus v nas in po nas nadaljuje svoje delo. Spominjamo se svojega razmerja do Boga, spominjamo se razmerja, ki ga imamo v Bogu drug do drugega. To je najpopolneje doseženo v sv. obhajilu, ko se v obhajanju spomina srečamo in med seboj združimo v Kristusu. Kadarkoli rečemu Bogu "tako bodi", se spominjamo, kaj smo v božjem načrtu in obenem ta načrt sprejmemo za svoj načrt. Vendar pa čutimo, da še nismo popolno, kar smo v božjem načrtu. Z bogoslužjem izpovedujemo dejavno oblikovanje v božje ljudstvo. Prav ta zavest, tako pojmovanje bogoslužja, daje našemu sodelovanju v bogoslužju značaj obhajanja spomina. Sebe gledamo in presojamo pod vidikom tega, kar postajamo. Obhajanje evharistične daritve v tej zavedni veri oblikuje občestvo vernikov v občestvo vere. Občestvo vere gradi Cerkev z obhajanjem evharistične daritve. V občestvu vere smo drug za drugega navzoči v obhajanju svetih skrivnosti; to nas naredi sposobne, da smo navzoči tudi za svet. Taka navzočnost je prvo in najvišje pričevanje vere. Svet pravi, da življenje nima pomena in smisla. Mi pa pridemo skupaj, da proglašamo resnico, da ima življenje svoj pomen. Tu odkrijemo, da je pomen življenja v človeku, ki živi "za druge”; človek živi za druge v Kristusu. Spominjamo sebe in proglašamo svetu, da ima za nas življenje pomen v tem, da sebe darujemo drugim kot je Kristus sebe daroval za nas - za druge, "da bi bili vsi eno". To je vir naše sreče. To skupno razpoloženje božjega ljudstva, ki je pripravljeno umirati sebi, da bodo drugi živeli, nas dela srečne. To skupno in medsebojno razumevanje našega poklica kot božjega ljudstva je preproško pričevanje svetu. Svet se tako znajde pred skupino ljudi, ki imajo v sebi živo in opazno upanje. To upanje nam daje obhajanje odrešilne skrivnosti, ki nas tudi usposablja, da živimo, kar proglašamo. Spremembe v bogoslužju imajo namen, da bi jasno spoznali poklic obstoja božjega ljudstva. Naj to pojasnim s primerom. Verniki so se pogosto zbrali skupaj, da so molili zase. To je bila molitev vernikov za vernike. Tudi taka molitev je potrebna, toda če molimo le zase, to ni pristno bogoslužje. Občestvo vere moli za druge; zberemo se, da sebe preoblikujemo v podobnosti Kristusu, ki je umrl, da bi drugi imeli Življenje in ga imeli v obilju. To je tudi poklic božjega ljudstva. Zato so bile prošnje vernikov pred pripravo darov (ali prinašanje darov) preimenovane v prošnje za vse potrebe; lahko jih imenujemo tudi splošne prošnje. "V prošnjah za vse potrebe izvršuje ljudstvo nalogo svojega duhovništva in prosi za vse ljudi" (Splošna ureditev rimskega misala, 45). Kar vršimo med obhajanjem evharistične daritve, ne vršimo samo zase, marveč za vse ljudi. Bogoslužje ne dosega svojega namena, ako se zbiramo le zato, da postajajo medsebojne vezi božjega ljudstva bolj trdne; medsebojno se moramo trdneje povezati, da bomo res odmirali sebi in nadaljevali Kristusovo delo za druge. Obhajanja evharistične daritve ni mogoče opisati samo z obredi, božjo besedo in molitvami, ki sestavljajo sv. mašo. To obhajanje je proglasitev ponižne in vdane vere v Jezusovo resnično navzočnost med božjim ljudstvom,ki je prišlo skupaj, da spolni njegovo naročilo: "To delajte v moj spomin. " Po veri v obhajanje skrivnosti, ki nas je združila pred oltarjem, je v nas notranje razpoloženje in zavestno prepričanje, da obhajamo evharistično daritev kot občestvo vere; ne vsak vsak sam zase potopljen v zbranost in ločen od drugih, ne vsak s svojo molitvijo, marveč kot živa skupnost, kot občestvo, ki ga prešinja zavest, da v evharističnem obhajanju postajamo bolj in bolj božje ljudstvo in tako gradimo Cerkev, ki še ni dovršena. Dovršena ni, ker še ni zajela vseh narodov in ljudstev in tudi mi, ki jo sestavljamo, še nismo dosegli polnost božjega življenja v Jezusu Kristusu. Cerkev mora biti občestvo vere, da se v njej popolno uresničuje namen, za katerega jo je ustanovil Kristus. Z obhajanjem daritve sv. maše postaja ta Kristusov namen tudi naš namen. Po tem obhajanju postajamo Kristusovi učenci vedno bolj svetla luč v Gospodu, da sveti ljudem, da bodo tudi oni slavili Očeta, ki je v nebesih. V obhajanju evharistične daritve smo skriti v Kristusu, ako več ne iščemo svoje slave in luči; le tako je lahko Kristus po nas luč sveta; le tako bodo ljudje pritegnjeni k češčenju Očeta, ki je v nebesih. Občestvo vere ne posluša le božje besede, ki je v knjigah napisanih pred davnimi stoletji, marveč posluša Kristusa samega, ki oznanja blago ve st. "Kadar se v Cerkvi bere sveto pismo, Bog sam govori svojemu ljudstvu; Kristus, ki je navzoč v svoji besedi, oznanja blagovest" (Splošna ureditev rimskega misala, 9). Vse besede, ki jih poslušamo med obhajanjem evharistične daritve, dobivajo svoj pomen iz bistvenega oznanila: "TO JE MOJE TELO, KI SE DAJE ZA VAS. " in "TO JE KELIH MOJE KRVI. . . , KI BO ZA VAS IN ZA VSE PRELITA". Bistvo blago vesti, ki ga oznanja Kristus v berilu, evangeliju in pridigi je: "Umrl sem za vas. In živim za vas." Duhovno revni so oni, ki imajo sv. mašo za nekaj običajnega in samo po sebi umljivega; nedeljska maša jim je samo ena izmed mnogih krščanskih dolžnosti; ne morejo doživeti obhajanja odrešilne skrivnosti, ker pridejo v cerkev samo zato, da spolnijo nedeljsko dolžnost. Jezus Kristus, božji Sin in človek, je prelil svojo kri za nas. Ako to res verujemo, se moramo vprašati: "Ali se še nismo do krvi ustavljali v boju zoper greh?" Ali odgovarjamo z vero, ki je primerna oznanilu: "Umrl sem za vas. In sedaj živim za vas. " Ako res verujemo, se ne bomo drznili onečastiti krvi zaveze, ki nas posvečuje (prim. Hebr 10, 29). Obhajanje Evharistije je hrana krščanskega upanja. Tu in sedaj doživlja občestvo vere zakramentalno navzočnost Kristusovo, ki je za nas daroval svoje življenje in je sedaj za nas v nebeški mogočnosti. "Poklicani smo k enemu upanju svojega poklica" (Ef 4, 4). Tu dobimo odgovor na vse naše dvome: Ali se nas bo Bog usmilil? Ali bom zveličan? V tem obhajanju smo deležni božjega usmiljenja in imamo zagotovilo zveličanja, zakaj med nami je zmagoslavni in poveličani Kristus, ki nas posvečuje in zveličuje. KAJ VPLIVA NA RAZVOJ BOGOSLUŽJA? Nihče danes več ne misli, da so bili mašni obredi, besedila in molitve v vseh časih enaki. Na svet in vesoljstvo gledamo danes popolnoma drugače kot naši predniki pred desetletji in stoletji. Poznanje stvarstva je sedaj popolnejše kot je bilo pred številnimi odkritji, katerih sadove uživamo. Zaradi odkritij ne mislimo, da je stvarstvo, ki ga sedaj poznamo, drugačno kot ga je Bog ustvaril. Z vsakim odkritjem spopolnjujemo svoje poznanje sveta in vesoljstva. Isto velja za naše razumevanje dela vsemogočnega Boga za rešitev človeškega rodu. Bog ne spreminja svojega načrta za naše odrešenje. Bog sam je uredil tako, da po njegovi pomoči napredujemo v pojmovanju namena, za katerega nas je ustvaril. Ta napredek je nujen, saj se vrši pod vplivom božje pomoči, ki jo imenujemo milost. Zato je napredek tudi v razumevanju bogoslužja. Obhajanje evharistične daritve lahko in moramo presojati pod različnimi vidiki odrešilnega dela. Tudi potrebe družbe in mnoga nerešena vprašanja nas silijo k temu. Napredek v razumevanju božjega dela za naše zveličanje ne pomeni, da Bog spreminja delo odrešenja; pomeni samo, da je v celotni Cerkvi in v posameznih vernikih napredek v pojmovanju in razumevanju skrivnosti odrešenja. Tu je glavni razlog za sedanjo liturgično reformo. "Zakaj nam Cerkev ne pusti maše takšne kot nam jo je Bog dal," je vzdihnil nekdo. Razumljivo je, da imamo težave ob vsaki spremembi; vemo pa tudi, da se v spremembe lahko vživimo, ko spoznamo, da so koristne. Nihče več ne misli, da je Kristus določil vse obrede, molitve in besedila za sv. mašo. Bogoslužje je Šlo v zgodovini skozi razne spremembe. Razlike so opazne posebno med bogoslužjem prvih krščanskih stoletij in bogoslužjem srednjega veka. Zgodnja Cerkev je zajela ljudstva, ki so imela dolgo tradicijo in kulturo. V začetku srednjega veka stopijo v zgodovino nova ljudstva, katerih kultura je bila še na zelo nizki stopnji. To je zelo vplivalo na delovanje Cerkve in seveda tudi na bogoslužje, h kateremu je usmirjeno vse njeno delo. Oglejmo si nekatere od teh sprememb v cerkveni umetnosti in v bogoslužju. Cerkvena umetnost v prvih stoletjih upodablja verske motive pod vidikom celotne zgodovine odrešenja; srednji vek le posamezne svetopisemske dogodke. V srednjem veku so le redokrat upodobljeni motivi iz stare zaveze. Zgodnja krščanska doba upodablja poveličanega Kristusa, srednji vek pa križanega Kristusa; spočetka je v srednjem veku Križani obdan z božjim sijom, pozneje božji sijaj izgine. Podobe Kristusovega trpljenja so v srednjem veku upodobljene s poudarkom močnega realizma ali stvarnosti. V zgodnji krščanski dobi so upodabljali Kristusa in simbolične motive, v srednjem veku so začeli upodabljati Sveto Trojico in svetnike. Cerkvena umetnost je pod vplivom duhovnosti vsake dobe; duhovnost je najbolj izražena v bogoslužju. V zgodnji krščanski dobi prevladuje svet milosti; središče tega je velikonočni motiv z močnim poudarkom Kristusove zmage nad smrtjo in grehom; v ospredju je krščansko občestvo, ki ga združuje Kristus. Smotrnost in stvarnost učlovečene Ljubezni urejuje medsebojno razmerje kristjanov. V srednjem veku je večji poudarek na človekovo dejavnost in do vršite v posameznega človeka. To je potrebno, ker vstopajo v Cerkev primitivna ljudstva, ki s krščanstvom šele ustvarjajo začetke svoje kulture. Srednji vek je prinesel velike spremembe v celotnem družbenem življenju. Te spremembe so vplivale na bogoslužje in na duhovnost. Že več desetletij cerkveni zgodovinarji in liturgisti raziskujejo razmere v zgodnji Cerkvi za časa apostolov in v poapostolski dobi. Pod vplivom njihovih odkritij se je povečalo zanimanje za cerkveno tradicijo, ki je ohranjena v spisih prvih krščanskih pisateljev. Najbolj važni so spisi apostolskih cerkvenih očetov; to so krščanski pisatelji prvega in drugega stoletja, ki so bili v kakšni zvezi z apostoli ali pa so v svojih spisih ohranili učenje apostolov; v drugo vrsto zgodnjih krščanskih pisateljev spadajo teologi prvih osmih stoletih, ki jih imenujemo cerkvene očete; ti se odlikujejo po svetosti in krščanskih naukih. Poživljeno zanimanje za prva krščanska stoletja je močno vplivalo na reformo bogoslužja. Reforma ali obnova bogoslužja je bolj važna kot mislijo oni, ki so preveč zasidrani v tradicijo. Upoštevati je treba, da je tradicija, ki jo imajo narodi, krščanski in nekrščanski, nekaj drugega kot tradicija Cerkve. Tradicija Cerkve ohranja in oznanja apostolske nauke. Apostoli so predali svojim naslednikom izročila, ki so jih prejeli od Gospoda, po govoru in pismu (prim. 2 Tes 2, 15). Apostoli se borijo za vero, ki jim je bila enkrat izročena (prim. Juda 3). "Kar so apostoli izročili, obsega vse tisto, kar naj bi pospeševalo sveto življenje božjega ljudstva in pomnoževalo vero. In tako Cerkev s svojim naukom, z življenjem in bogočastjem trajno ohranjuje in vsem rodovom posreduje vse, kar je sama, vse, kar veruje. To izročilo, ki je od apostolov, napreduje v Cerkvi ob podpori Svetega Duha; raste namreč spoznanje izročenih stvari in besed" (Dog. konst. o bož raz. , 8). Napredek in rast v spoznanju božjega dela za ljudi vpliva tudi na bogoslužje; reforma bogoslužja je sad tega napredka. O tem bomo prepričani, ako vsaj malo spoznamo razvoj bogoslužja v zgodnji Cerkvi in duhovnost prvih kristjanov. Poznanje duhovnosti in bogoslužja v zgodnji Cerkvi je v oporo pri verski vzgoji. V mnogih zadevah za mlajše generacija ne zadostuje verski pouk in vzgoja, ki je bila dobra in učinkovita pred desetletji. Človeška tradicija, ki je vplivala na duhovno oblikovanje sedanjih starejših generacij, je bila pod vplivom družbenih razmer in znanja, ki več ne more zadostno in uspešno odgovarjati potrebam mlajših generacij. Cerkev ne odklanja človeške tradicije; kar je v njej dobrega, upošteva tudi v obnovi, a prvi verski vzgoji je treba upoštevati stvari, ki jih mlajše generacije ne razumejo in jih ne morejo sprejeti. Nove družbene razmere, odkritja in celoten napredek zahtevajo tudi spopolnjevanje verske vzgoje. Tudi s tega vidika moramo presojati obnovo bogoslužja. PRVA MAŠA Prva maša je bila "tisto noč, ko je bil (Gospod Jezus) izdan" (1 Kor 11, 23). Juda je že naredil sklep, da bo Jezusa izdal; Gospod bo kmalu potil krvavi pot na Oljski gori; njegovi nasprotniki ga bodo ujeli. V tej uri je Gospod izročil učencem - apostolom - Sveti Zakrament, ki bo v vseh časih daritev Cerkve. Okoliščine ustanovitve Svetega Zakramenta so značilne: judovski velikonočni obed. Jezus je sedel k mizi in dvanajsteri apostoli z njim. In rekel jim je: "Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel" (Lk 22, 15). Od izhoda izvoljenega ljudstva iz Egipta je velikonočno jagnje predstavljalo veliko pričakovanje. Uresničitev tega pričakovanja bo tudi spominjala na izhod, a ne le izhod iz Egipta v obljubljeno zemeljsko deželo, marveč v božje kraljestvo. Sveto pismo ima o Gospodovi zadnji večerji skromne podatke. Liturgist Jožef Jungman, D. J., meni, da so najbrže okoliščine zadnje večerje opisane skromno, ker niso bile namenjene za trajno obhajanje Evharistije. In vendar bi radi več vedeli o prvi evharistični daritvi, ki jo je Gospod obhajal s svojimi apostoli med zadnjo večerjo. SVETOPISEMSKA POROČILA 0 USTANOVITVI SV. MAŠE: Mt 26, 26 - 30: - Pri večerji je vzel Jezus kruh, ga blagoslovil in razlomil, dal učencem in rekel: „Vzemite, jejte, to je moje telo.“ In vzel je kelih, se zahvalil, jim ga dal in rekel: „Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze, ki se za mnoge preliva v odpušče-nje grehov. Povem vam pa: Poslej ne bom pil od tega sadu vinske trte do onega dne, ko bom z vami novega pil v kraljestvu svojega Očeta.“ - Mk 14, 22 - 26: - Pri večerji je vzel Jezus kruh, ga blagoslovil in razlomil, jim ga dal in rekel: „Vzemite, to je moje telo.“ In vzel je kelih, se zahvalil in jim ga dal in so vsi iz njega pili, in rekel jim je: „To je moja kri, kri zaveze, ki bo kmalu za mnoge prelita. Resnično, povem vam: Ne bom več pil od sadu vinske trte do onega dne, ko bom v božjem kraljestvu novega pil.“ - Lk 22, 14 - 20: - In ko je prišla ura, je sedel k mizi in dvanajsteri apostoli z njim. In rekel jim je: „Srčno sem želel to velikonočno jagnje jesti z vami, preden bom trpel. Zakaj povem vam, da ga ne bom več jedel, dokler se ne dopolni v božjem kraljestvu.“ In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: ..Vzemite to in si razdelite med seboj. Zakaj povem vam, da ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo." Potem je vzel kruh, se zahvalil, jim ga dal in rekel: „To je moje telo, ki se za vas daje; to delajte, kolikokrat boste pili, v moj spomin." Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: „Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva." - 1 Kor 11, 23 - 25: - Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: da je Gospod tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil ter ga razlomil in rekel: „To je moje telo, ki se za vas daje; to delajte v moj spomin." Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: „Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikokrat boste pili, v moj spomin." - Miillcr TO JE MOJE TELO, KI SE DAJE ZA VAS Svetopisemska poročila o ustanovitvi Svetega Zakramenta se med seboj razlikujejo. Te razlike izvirajo iz razlik v bogoslužju prve Cerkve. Svetopisemska poročila izvirajo iz bogoslužja v apostolskih časih. Apostoli so izvrševali Gospodovo naročilo "to delajte v moj spomin", preden so bili napisani evangeliji in druge svetopisemske knjige nove zaveze. Matej in Marko imata Gospodove besede izgovorjene nad kruhom in vinom zapisane tako, kot da so bile izgovorjene besede posvečenja vina takoj za posvečenjem kruha. Po Luku in Pavlu je med obojenim posvečenjem pri zadnji večerji časovni presledek. Rimski kanon (sedaj prva evharistična molitev) ima po po svetilnih besedah kruha ta uvod v po svetilne besede vina: "Prav tako je po večerji...” Pri zadnji večerji je bilo posvečenje kruha časovno ločeno od posvečenja vina. Bogoslužje apostolske Cerkve je oboje združilo. Za obred posvečenja, pri katerem mašnik izgovori posvetilne besede nad vinom takoj za posvečenjem kruha, je važna tradicija Cerkve, ki sega vse do apostolskih časov. Okoliščine judovskega velikonočnega obeda ob Kristusovem času nam pojasnijo, kako je Gospod z apostoli obhajal prvo mašo, ki je obenem ustanovitev evharistične daritve nove zaveze. Obred velikonočnega obeda v Kristusovih časih je bil zelo kompliciran. Pred pravim obedom, pri katerem so Judje jedli velikonočno jagnje, je bil neznaten obed, pri katerem so uživali grenka zelišča in nekvašen kruh, kar je Jude spominjalo na stisko njihovih prednikov med potovanjem iz Egipta. Pred in po tem uvodnim obedom so napolnili čašo. Nato je sin ali najmlajši med navzočimi vprašal: Kaj te čudne navade pomenijo? Z zahvalno molitvijo je nato družinski oče povedal zgodbo starodavnih dni v Egiptu in opisal osvoboditev iz teme v luč, iz suženstva v svobodo. To je bilo zaključeno s petjem prvega dela "Hallel"; "Hallel" je bila skupina psalmov, ki so jih peli pri velikonočnem obedu; vsi, ki so bili zbrani okoli mize so ob vsaki polovici verza odgovarjali "Aleluja". Prvi del "Hallel" je obsegal psalma 112 in 113, 1-8; drugi del pa psalme 113, 9 do 117, 29 in 135. Nato se je začel glavni obed. Družinski oče je vzel v roke hleb kruha (pripravljenih je bilo več hlebov), ga razlomil, molil nad njim kratek blagoslov in koščke hleba razdelil navzočim. Ta obred bratovskega občestva je bil znak za začetek obeda. Nato so jedli velikonočno jagnje brez kakih obrednih predpisov za uživanje in pitje. Ko je bil obed končan, je oče vzel čašo, znova napolnjeno z vinom, in sedeč vzravnan jo je nekoliko dvignil in molil zahvalo po obedu. Nato so vsi pili iz te čase. To je bila tretja časa in se je imenovala "časa blagoslova”. Nato so molili drugi del "Hallel-a". Po zadnjem blagoslovu so pili četrto čašo. Po tem obredu se je vršila zadnja večerja. Posvetitev kruha je bila združena z lomljenem in blagoslovom kruha pred uživanjem jagnjeta. Kruh, ki ga je hišni oče razdelil pred obedom, so spremljale besede: "Glejte kruh bede, ki so ga uživali naši očetje, ki so šli iz Egipta". Naš Gospod ga je dal svojim učencem z jasnimi besedami: "To je moje telo, ki se daje za vas. " Posvečenje vina je bila združeno z zahvalno molitvijo po obedu in s tretjo čašo, iz katere so pili vsi, ki so bili pri mizi, dočim so med obedom pili vsak iz svoje čaše. Za molitev pri obedu je bila posebna molitev; Gospod je sestavil svojo molitev. Jezus je ob ustanovitvi Evharistije naročil: "To delajte v moj spomin. " Kako so apostoli in prvotna Cerkev izvrševali to Gospodovo naročilo?" MAŠA V ČASU APOSTOLOV IN V ZGODNJI CERKVI Po poročilu knjig nove zaveze o ustanovitvi Svetega Zakramenta že v prvotni Cerkvi niso upoštevali okoliščin velikonočnega obeda, med katerim je Gospod ustanovil Evharistijo. To je bilo nemogoče, zakaj velikonočni obed je bil le enkrat na leto. Ko sta Matej (med leti 50 in 55) in Marko (pred letom 63) pisala evangelij, je bila že navada, da se je pri maši izvršila posvetitev kruha v Gospodovo telo in vina v Gospodovo kri skupno; torej ne ločeno s presledkom časa kot pri zadnji večerji. Apostolska dela trikrat omenjajo "lomljene kruha" in sicer v takih okoliščinah, da ni mogoče sklepati, da se je vršilo združeno z obedom. Izraz "lomljenje kruha" je popolnoma nov krščanski izraz, ki je neznan v judovski in klasični literaturi. Ta izraz označuje nov obred Svetega Kruha krščanskega občestva. Novospreobrnjenci so "vsak dan enodušno še prihajali v tempelj, lomili kruh po hišah" (Apd 2, 46). Poleg bogoslužja stare zaveze so se prvi kristjani zbirali po hišah k "lomljenju kruha". "Bili so pa stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvi" (Apd 2, 42). V poznejšem poglavju beremo, da so se neke nedelje zvečer zbrali v Troadi k "lomljenju kruha". Pred "lomljenjem kruha" je imel Pavel dolgo pridigo. Med pridigo je mladenič Evtih, ki je sedel na oknu, zaspal in v spanju padel iz tretjega na str op j a na tla; vzdignili so ga mrtvega. Pavel je stopil dol, se sklonil nanj, ga objel in rekel: "Ne vznemirjajte se, zakaj življenje je v njem. " - "Nato je šel nazaj, razlomil kruh in ga zaužil" (Apd 20, 9 - 11). Iz teh poročil ne moremo sklepati, da je bil z mašo, ki so jo imenovali "lomljenje kruha", vedno združen tudi skupen obed. Vendar pa se zdi, da združuje apostole po Gospodovem vstajenju skupna miza - obed. To je bilo morda tudi po binkoštih. To je bila tudi prilika za obhajanje Evharistije. Tedaj je imel vsak obed spoštljiv značaj, zakaj začel in končal se je z molitvijo. Posebno obed ob sobotah in petkih zvečer, ko se je pravzaprav že začel sobotni dan, se je vršil v slovesnem razpoloženju. Ob gotovih prilikah so bile v navadi skupne pojedine (banketi), pri katerih so se zbrali prijatelji. Ti skupni obedi so bili združeni z raznimi obrednimi navadami. Gospodar je blagoslovil in razdelil kruh. Celotno skupnost je združil blagoslov in skupno uživanje hrane. Ob zaključku obeda je bila napolnjena "čaša blagoslova”. To navado so ohranili tudi v krščanskih občestvih. To so bile agap-2 - ljubezenski obedi, ki so bili ločeni od "lomljenja kruha" ali sv. maše. Le tu in tam so bili verjetno ti obedi združeni z obhajanjem Evharistije. Da je imel skupen obed značaj slovesnosti tudi v krščanskih občestvih, imamo zanesljiv dokaz v spisu "Didache" (ali "Nauk apostolov") iz konca prvega stoletja. Ta spis so poznali cerkveni očeti in so ga zelo cenili. Razdeljen je v dva dela. Prvi del vsebuje moralne nauke, drugi del se bavi z bogoslužjem in disciplino; govori o hierarhiji apostolov, škofov in diakonov; govori o krstu, spovedi in obhajilu, a o spovedi in obhajilu ne dovolj jasno. Najbolj resni poznavalci zgodovine bogoslužja v zgodnji Cerkvi so mnenja, da v tem spisu ni mišljeno obhajanje Evharistije, marveč samo obed, ki se je vršil z molitvijo in "'bredi. Le zadnji del molitve, ki je poziv k zahvali, se morda *anaša na Evharistijo. Profesor dr. Franc Lukman, ki je v "Božjih vrelcih" (priloga "Kraljestva božjega") 1936 in 1937 objavljal spis "Evharistično bogoslužje v stari cerkvi", je bil mnenja, da se deveto in deseto poglavje "Nauka apostolov" nanašata na Evharistijo. - Tu objavljamo obe poglavji v Lukmanovem prevodu: 9. in 10. POGLAVJE „NAUKA APOSTOLOV' 9. poglavje: Zahvala za kelih: ..Zahvalimo te, naš Oče, za vinsko trto Davida, tvojega služabnika, ki si nam je dal spoznati po Jezusu, svojem služabniku.“ „Tebi slava na veke!" Za zlomljeni kruh pa: »Zahvalimo te, naš Oče, za življenje in spoznanje, ki si nam ga dal spoznati po Jezusu, svojem služabniku." »Tebi slava na veke!" »Kakor je bil ta kruh raztresen po hribih in je zgneten postal eden, tako naj se zbere tvoja cerkev od krajev zemlje v tvoje kraljestvo." »Tvoja je slava in moč po Jezusu Kristusu na veke!" „Nihče drug pa ne jej in ne pij od vaše evharistije nego krščeni v Gospodovo ime, Zaradi tega je namreč Gospod dejal: Ne dajajte svetega psom!“ 10. poglavje: Ko ste se pa naužili, se takole zahvalite: »Zahvalimo te, sveti Oče, za tvoje sveto ime, ki ga daš prebivati v naših srcih, in za spoznanje in vero in nesmrtnost, ki si nam jo dal spoznati po Jezusu, svojem služabniku.“ „Tebi slava na veke!“ „Ti, Gospod vsemogočni, si vse ustvaril zaradi svojega imena, si ljudem dal uživati hrano in pijačo, da te zahvaljujejo, nam pa si milostno podelil duhovno hrano in pijačo in večno življenje po svojem služabniku. Pred vsem te zahvalimo, ker si mogočen." „Tcbi slava na veke!“ »Spomni se, Gospod, svoje cerkve, da jo rešiš vsega hudega in jo spopolniš v svoji ljubezni, in zberi jo od štirih vetrov posvečeno v svoje kraljestvo, ki si ji ga pripravil." »Tvoja je moč in slava na veke!" »Pridi milost, preide ta svet!" »Hosana Bogu Davidovemu!" »Maranatha!" (»Pridi, Gospod!") »Amen." Prerokom dovolite, da se zahvalijo, kolikor hočejo. V sv. pismu je samo enkrat omenjeno, da je bilo v apostolski dobi obhajanje Evharistije združeno z obedom. To je bilo v Korintu. V prvem pismu Korinčanom opisuje sv. Pavel (11, 17 - 34) navado obeda združenega z obhajanjem Evharistije. Korinčani so združevali z obhajanjem Evharistije z obedom; pri tem so se vršile nerednosti, ki so nasprotovale krščanskem duhu; nerednosti so povzročale pohujšanje, ker se je obed vršil pred svetim obhajanjem. Hrano za obed so prinesle s seboj posamezne skupine, ki so jo sebično uživale same, kar se je pogosto končalo s pijanostjo. V takih okoliščinah so postali obredi in molitve med obedom drugotnega značaja in se niso vršili skupno, ampak v posameznih skupinah in tako, da skoro niso bili opazni. Najbolj žalostno je bilo, da so reveži, ki niso ničesar prinesli s seboj, ostali lačni. Pravilno bi bilo, da bi hrano dali v skupno zbirko in jo potem porazdelil med vse navzoče. Apostol graja tako ravnanje. Nikakor ni imel namena odpraviti obeda pred obhajanjem Evharistije, hotel je le narediti red. Po tem opominu opisuje, "kar je prejel od Gospoda" in je tudi izročil Korinčanom; v tem opisu je obred in besede posvečenja kruha v Kristusovo telo in vina v Kristusovo kri. Apostol torej govori o skupnem obedu in o obhajanju Evharistije kot o eni stvari - večerji Gospodovi. Da to sklepanje ni zmotno lahko potrdimo z ostankom te navade, ki jo najdemo v začetku tretjega stoletja. V cerkvenih uredbah Hipolita iz Rima so bile posebne naredne za velikonočno mašo, pri kateri so novokršČenci prejeli prvo sv. obhajilo. Najprej so prejeli sv. Resnje Telo, nato so zaužili iz keliha sv. Rešnjo Kri. Prejeli so Se dva keliha, prvi je bil napolnjen z mlekom in medom, drugi pa z vodo. Verjetno je, da so pili iz teh dveh kelihov preden so zaužili sv. Rešnjo Kri. Zauživanje sv. ReSnje Krvi je bilo na koncu. Kot novorojeni božji otroci so prejeli otroško hrano, mleko in med, da so bili okrepčani in obenem opomnjeni, naj ohranijo v spominu božje obljube. Voda, ki so jo tudi pili iz keliha, jih je spominjala na očiščenje, ki so ga bili pravkar deležni pri krstu. Čeprav je bilo Že dolgo pred tem posvečenje kruha in vina združeno v en obred, nas spominja to obhajilo novokrŠČencev na oni Čas, ko je bil obed pred posvečenjem vina. Dve zahvalni molitvi sta bili pri maši združeni v eno, ker so že v apostolskih časih izvršili posvečenje vina takoj po posvečenju kruha tudi takrat, kadar je bil z obhajanjem Evharistije združen obed; najprej je bil obed, nato obhajanje Evharistije. To sklepajo iz različnih liturgij, ki so imele daljšo zahvalno molitev. A zgodovinski sledovi v zgodnji Cerkvi označujejo tudi, da je bila zahvalna molitev opravljena preje. Na podlagi teh dejstev sklepamo, kako so obhajali evharistično daritev sv. maše v prvem stoletju. Apostoli so izpolnjevali Gospodovo naročilo, ki ga jim je bil dal Jezus Kristus pri zadnji večerji, ko je ustanovil Sveti Zakrament v okviru velikonočnega obeda. Najvažnejša zveza med obema je bila zahvalna molitev po obedu in ”čaša blagoslova”, ki je bila združena z njo. Gostitelj je povabil goste k zahvalni molitvi. To povabilo se je že v zgodnji dobi spremenilo v vzklik: KVIŠKU SRCA in ZAHVALIMO SE, kar najdemo skupno z soodgovarjajočimi odgovori skoro nespremenjeno v vseh poznejših liturgičnih tradicijah. Zahvalna molitev, ki je v stari zavezi vodila iz hvaležnosti za jed in pijačo k zahvaljevanju za dobrote vodstva božjega ljudstva, je dobila v novi zavezi krščanski značaj. To je označeno tudi v ”Nauku apostolov”, ki je bolj pomenljiv, ako imamo 9. in 10. poglavje za molitev pri obedu. Obhajanje Evharistije po skupnem obedu se je ohranilo v manjših skupinah vernikov skozi stoletja. Sv. Avguštin (354 - 430) opisuje, da so na veliki četrtek še posnemali zadnjo večerjo z obedom pred večerno mašo. Sledove te navade so odkrili zgodovinarji še v 14. stoletju. V Egiptu je bila v 5. stoletju navada, da so obhajali Evharistijo ob sobotah kot zaključek skupnega obeda. Toda Že iz pisem škofa sv. Ignacija Antiohijskega, ki je umrl mučeniŠke smrti za časa cesarja Trajana (98 - 117), spoznamo težnjo, da krščanska občina skupno obhaja Evharistijo. Judovska in grška navada je bila, da so imeli obed zvečer. Ko je zginila navada obhajanje Evharistije po skupnem obedu, maša več ni bila vezana na večerno uro. Ker je nedelja dan Gospodovega vstajenja, se je zelo zgodaj pospeševala navada maše vanj a ob nedeljah; maša je bila vedno spomin odrešenja, posebno veličastnega zaključka - vstajenja. Iz istega razloga so prenesli obhajanje Evharistije na jutranjo uro, zakaj Gospod je vstal pred sončnim vzhodom. Veliko noč so obhajali v zgodnji Cerkvi zvečer, a višek obhajanja je bil dosežen šele ob prvem petelinjem petju v nedeljo zjutraj. Za jutranjo mašo so bili še drugi razlogi. Krščanstvo še ni bilo javno priznana vera, zato so morali obhajati božjo službo v času, ko vernikom ni bilo treba delati. Ko je okoli 111 - 113 p. Kr. Plinij Mlajši, legat v Bitiniji, aretiral in zaslišal nekatere kristjane, je ugotovil, da imajo navado zbiranja ob določenem času pred jutranjo zarjo; skupno pojejo menjaje v dveh zborih hvalnice Kristusu, svojemu Bogu. Med seboj zaprisege jo, da ne bodo delali nič slabega. Nato se razidejo in se ob pozni uri ponovno zberejo k obedu. To Plinijevo poročilo razlagajo tako: Kristjani so se zbirali pred jutranjo zarjo k obhajanju Evharistije; med svetim obhajanjem so peli v dveh zborih molitev zahvaljevanja, ki se je začela s prošnjami in odgovori ter se je zaključila z Amen. Drugo zbiranje, ki je po Plinijevem poročilu manj važno, je bilo najbrŽen skupen obed, združen z obredi in molitvami, kot je opisano v "Nauku apostolov". Iz srede drugega stoletja je ohranjen opis evharističnega bogoslužja. Takrat je imel krščanski filozof mučenec Justin, ki je bil doma iz Palestine, v Rimu filozofsko solo. Okoli leta 150 je napisal Apologijo v obrambo kristjanov. Spis je bil namenjen cesarju Antoninu, ki je bil srčno dober. Justin je hotel ovreči zlobne^govorice o kristjanih, ki so jih dolžili, da med bogoslužnimi shodi počenjajo hude zločine; očitali so jim, da jedo meso nedolžnih otrok in počenjajo krvoskrunstva. Justin je cesarju opisal, kaj delajo kristjani med bogoslužnimi shodi. Iz njegovega opisa zvemo, kako so tedaj obhajali evharistično daritev. Justin je opisal mašo po slovesnem krstu in mašo ob nedeljah. Nedeljska masa je bila daljša, ker je bil pred evharističnim bogoslužjem poučen del ali besedno bogoslužje. Evharistično bogoslužje je bilo po krstu podobno sedanji maši pri velikonočni vigiliji. v MAŠA SREDI DRUGEGA STOLETJA I. SV. MAŠA PO SLOVESNEM KRSTU se je^po Justinovem opisu vršila tako: 1. Najpreje so opravili molitve zase, krscence in vse kristjane - prošnje za vse potrebe; 2. dali so si poljub miru; 3. dali so kruh pred škofa (ali duhovnika-mašnika) - prinašanje darov; 4. Škof (ali duhovnik-maŠnik) je opravil hvalo in slavo Očetu vesoljstva po imenu Sina in Sv. Duha - vsebinsko enaka molitev, ki jo sedaj moli mašnik nad kruhom in vinom; 5. mašnik je opravil evharistično molitev kakor Gospod pri zadnji večerji in posvetil kruh in vino - evharistična molitev; 6. posvetilnim besedam so verniki glasno odgovorili Amen - sedaj (veliki) AMEN ob sklepu evharistične molitve; 7. diakoni so navzoče obhajali in nesli sv. obhajilo bolnikom. II. NEDELJSKA MAŠA je bila daljša; v začetku je bilo dodano besedno bogoslužje: branje sv. pisma in homilija. Na koncu nedeljske maše so pobi ral i prostovoljne darove za skupno blagajno krščanske občine^ Blagajno je opravljal škof ali njegov pooblaščenec; iz nje so dobivali podporo reveži, vdove in drugi, ki so bili potrebni pomoči. Nedeljska zbirka (kolekta) torej ni nekaj novega. Razlika je le ta, da ima sedaj cerkvena obŠina (in škofija) večje potrebe, ker mora skrbeti za cerkvena poslopja in cerkvene ustanove, ki jih za Časa Justina ni bilo, ker krščanstvo ni bilo od države priznana vera. Med opisom obeh mašz je Justin v posebnem odstavku razložil, kaj verujejo kristjani o evharistiji in odkod zajemajo svojo vero. Povedal je tudi,da smejo uživati evharistijo samo tisti, ki verujejo, so krščeni in krščansko živijo. Justinov opis evharističnega bogoslužja. Prevedel dr. Franc Lukman: SV. MAŠA PO SLOVESNEM KRSTU (Molitev za vse kristjane): Mi pa, ko smo ga tako okopali, tistega, ki veruje in se nam je pridružil, peljemo k bratom, kakor jim pravimo, kjer so zbrani, da opravimo skupne molitve zase, za razsvetljenega (op.: razsvetljeni je krščenee) in za druge povsod na vse misleči, da bi bili, ko smo resnico spoznali, vredni v dejanju lepo živeti in zapovedi držati, da bi dosegli večno zveličanje. (Poljub miru): Ko nehamo moliti, se med seboj s poljubom miru pozdravimo. (Prinašanje darov): Nato se predstojniku bratov prinese kruh in čaša vode in vina; (Hvala in slava): in ta sprejme in pošlje kvišku hvalo in slavo Očetu vseh stvari po imenu Sina in Svetega Duha; (Evharistična molitev, posvetitev): in na dolgo opravi zahvalo, da nam je (Oče) milostno to podeli. (Ljudstvo pritrdi): Ko ta konča molitve in zahvalo, vse navzoč n o ljudstvo pritrdi, rekoč: „Amen“. „Amcn“ pa v hebrejskem jeziku pomeni: Zgodi se. (Sv. obhajilo): Ko je predstojnik opravil zahvalo in je vse navzočim ljudstvo pritrdilo, dajo diakoni, kakor jim pri nas pravimo, vsakemu izmed navzočih zaužiti kruha in vina in vode, z zahvalo posvečenih, in nesejo odsotnim. KAJ JE PRESV. EVHARISTIJA? In ta jed se pri nas imenuje „evharistija“; nihče drug je ne sme biti deležen kakor tisti, ki veruje, kar mi učimo, in je okopan s kopeljo prerojenja za odpuščenje grehov in tako živi, kakor je Kristus naročil. Zakaj tega ne vživamo kot navaden kruh in navadno pijačo, marveč kakor je po božji Besedi včlovečeni Jezus Kristus, naš Gospod, prevzel meso in kri za naše odrešenje, tako smo poučeni, da je tudi z molitvijo za Besedo, od Njega (Očeta) izhajajočo, posvečena hrana, ki se spreminja v naše meso in našo kri in ju hrani, meso in kri tistega meso postalega Jezusa*. Kajti apostoli so v svojih zapisanih spominih, ki se jim pravi evangeliji, sporočili, da jim je bilo tako zaukazano, da je Jezus vzel kruh, se zahvalil in rekel: „To delajte v moj spomin: to je moje telo“; in da je prav tako vzel kelih in se zahvalil in rekel: „To je moja kri“; in da je samo njim dal. * Sv. Justin je v en stavek zgnetel štiri misli: 1. Kar verniki pri liturgiji prejemajo, ni navaden kruh in navadna pijača. - Kakor 2. resnično se je božji Sin (božja Beseda) učlovečil, tj. privzel meso in kri, tako resnično je ta hrana meso in kri tega učlovečenega Sinu božjega. - 3. Kakor je učlovečenje izvršila vsemogočna, stvariteljna božja Beseda, ki jo z molitvijo pokličemo na oltar. - 4. V Jezusovo telo in kri se spremeni tista hrana, ki se po naravnih zakonih spreminja v naše meso in kri in ju hrani. KRŠČANSKO ŽIVLJENJE Mi pa sc kasneje (po krstu) vedno med seboj tega spominjamo. In tisti, ki imajo, zmeraj pomagajo potrebnim in vedno držimo skupnost med seboj. In za vse, kar zaužijemo, zahvaljujemo Stvarnika vseh stvari po njegovem Sinu Jezusu Kristusu in po svetem Duhu. NEDELJSKA SV. MAŠA Dan, ki se po Soncu (op.: poganski izraz) imenuje, pridejo skupaj vsi, ki prebivajo v mestih in na deželi; (Besedno bogoslužje) in bero se spomini apostolov ali spisi prerokov, kolikor čas dopušča. (Komilija.) Nato, ko bravcc preneha, predstojnik z besedo opominja in vabi, naj te lepe reči posnemamo. (Prošnje za vse potrebe.) Potem vsi vstanemo in pošljemo (kvišku) molitve. (Prinašanje darov.) Ko nehamo moliti, sc prinese, kot sem že prej povedal, kruh in vino in voda. (Evharistična molitev.) In predstojnik pošlje kvišku molitve hkratu in zahvale, kolikor je v njegovi moči (op.: stalnih molitvenih obrazcev še niso imeli). (Ljudstvo pritrdi.) in ljudstvo pritrdi: „Amen“„ (Sv. obhajilo.) In vsakemu se da in vsak užije od posvečenega, tistim pa, ki niso navzočni, sc po diakonih pošlje. (Zbiranje milodarov.) Premožni in voljni dajo, vsak po svoji volji, kolikor kdo hoče; kar se nabere, se da v hrambo predstojniku; on pa pomaga sirotam in vdovam in takšnim, ki so zaradi bolezni ali iz drugega vzroka v potrebi, in jetnikom in popotnim tujcem in sploh skrbi za vse, ki so v sili. ZAKAJ SE NEDELJA POSVEČUJE Na dan Sonca pa Imamo skupne shode, ker je prvi dan, ko je Bog obrnil temo in prasnov in ustvaril (urejeni) svet, in je Jezus Kristus, naš Zveličar, isti dan od mrtvih vstal. Dan pred Krenovim dnem (op.: Kronov ali Saturnov dan - sobota) so ga namreč križali in dan po Krenovem dnevu, tj. dan Sonca, se je pokazal svojim apostolom in učencem in jim izročil nauk, ki smo ga tudi vam podali, da ga premislite. lil TT i SV. MAŠA NA MEJI DRUGEGA IN TRETJEGA STOLETJA V delu, ki je bilo dolgo časa znano kot Egiptovski cerkveni red, se je ohranilo evharistično bogoslužje, ki je sledilo posvečenju škofa. Pred dobrimi 50 leti pa je bilo dokazano, da je ta spis napisal rimski duhovnik Hipolit, sposoben, a kontroverzen pisatelj tretjega stoletja. Hipolit je prišel v oster spor s papežem Zefirinom (umrl 217) in pozneje s Kalistom (umrl 222)1 Proti Kalistu se je postavil za protipapeža, a se je pozneje spravil s Cerkvijo in umrl mučeniške smrti leta 235. Delo, ki ga je napisal, se imenuje ..Apostolsko izročilo". Iz tega spisa spoznamo, kako se je tedaj v Rimu vršilo bogoslužje. Sv. Hipolit, ki je spadal med konservativno strujo, je to, kar je smatral za »apostolsko izročilo", zbral v pravilo cerkvenega življenja. Spis je verjetno končal okoli leta 215, to je pred razkolom, ki ga je on sam povzročil, ko je bil Kalist izvoljen za papeža. »Apostolsko izročilo" je bilo v Rimu in na Zapadu malo poznano, na Vzhodu (posebno v Egiptu in Siriji) pa je bilo zelo znano in ker je prišlo iz Rima, je imelo precej uspeha. To pojasnuje, zakaj se ni ohranilo v izvirnem grškem tekstu, razen nekaj neznatnih odlomkov, marveč v koptskem, arabskem, etiopskem in delno sirskem prevodu. Ohranjenih je tudi nekaj odlomkov latinskega prevoda v zbirki orientalskih pravnih listin. Za poznanje cerkvenega življenja v Rimu v tretjem stoletju je »Apostolsko izročilo" važen vir. V ta spis je sv. Hipolit vključil tudi evharistično bogoslužje - maso - po Škofovskem posvečenju. Ta maša se je začela s poljubom miru (kot masa po slovesnem krstu sredi drugega stoletja). Sledilo je prinašanje darov, pozdravi in opomini, ki jih sedaj slišimo v začetku hvalospeva (prefacije); nato je zahvala za učlovečenega božjega Sina in za odrešenje, posvetitev kruha in vina, spomin Gospodovega trpljenja in vstajenja (anamneza), prošnja za Svetega Duha (epikleza) in za milost sv. obhajila. V teh molitvah,spoznamo, kako so rimski kristjani okoli leta 200 obhajali skrivnost Gospodovega Telesa in Krvi. Dobrih 17 stoletij nas loči od onega časa, a Še lahko razumemo te starodavne molitve, posebno sedaj po obnovljenem bogoslužju. EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE PO POSVEČENJU ŠKOFA EVHARISTIČNA MOLITEV (4. pogl.) Ko je ta za škofa narejen (posvečen), naj mu vsi dajo poljub miru in ga pozdravijo, da je postal vreden. Diakoni naj mu prinese darove (op.: kruh in vino) in on naj položi roke nanje (op.: na darove) in z vsemi prezbiterji (mašniki) opravi zahvalo rekoč: „Gospod z varni!11 In vsi naj reko: „In s tvojim duhom.11 „Kvišku srca!11 „Imamo jih pri Gospodu.11 »Zahvalimo Gospoda.11 »Spodobno in prav je.11 (Škof:) »Zahvalimo te, Bog, po tvojem ljubljenem Sinu Jezusu Kristusu, ki si nam ga poslednji čas milostno poslal za zveličarja in odrešenika in znanilca svojega sklepa (op.: božji sklep odrešenja). Besedo, ki iz tebe izhaja, po kateri si vse ustvaril in nad katero imaš veselje; njo (Besedo) si poslal iz nebes v telo Device in v njenem telesu je meso postala in bila razodeta za tvojega Sina, rojenega od Svetega Duha in Device. Da bi izpolnil tvojo voljo in ti pripravil sveto ljudstvo, je Jezus, včlovečena Beseda) razprostrl svoje roke, ko je trpel, da bi tiste, ki vate verujejo, rešil trpljenja. Ko je šel prostovoljno v trpljenje, da bi smrt uničil in vezi hudobnega duha raztrgal in pekel strl in pravične razsvetlil in mejnik postavil in vstajenje razodel, je vzel kruh, se zahvalil in rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo, ki se za vas lomi.11 Prav tako (je vzel) tudi čašo in rekel: »To je moja kri, ki se za vas preliva. Kolikokrat to storite, opravite v moj spomin.11 Spominjajoči se torej njegove smrti in njegovega vstajenja ti darujemo kruh in kelih in te zahvaljujemo, ker si nas vredne storil, da stojimo pred teboj in ti opravljamo službo. In prosimo te, pošlji svojega svetega Duha na daritev cerkve; zedini jo in daj vsem svetim, ki od nje (daritve) zaužijejo, polnost svetega Duha in okrepitev vere v resnici, da te bomo hvalili in slavili po tvojem služabniku Jezusu Kristusu, po katerem ti bodi slava in čast Očetu in Sinu s svetim Duhom v tvoji sveti cerkvi zdaj in na vse veke. Amen. OBHAJILNA MOLITEV In ljudstvo naj reče: »Kakor je bilo in je in bo od rodu do rodu in na vse veke. Amen.11 In škof naj reče: »In zopet prosimo vsemogočnega Boga, Očeta našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, naj da, da to sveto skrivnost v naš prid prejmemo; in nikogar od nas naj ne pogubi, marveč vse, ki prejmejo sveto skrivnost, telo in kri Kristusovo, vredne stori (večnega življenja) vsemogočni Gospod, naš Bog.11 Diakon naj reče: »Molite!11 In škof naj reče: »Vsemogočni Bog, daj, da nam bo uživanje svete skrivnosti okrepitev; ne pogubi nikogar od nas, marveč blagoslovi vse po Kristusu, po katerem bodi tebi z njim in svetim Duhom slava in oblast zdaj in zmeraj in na vse veke. Amen.“ Diakon reče: „Stojte in priklonite glavo!“ Škof naj reče: „Večni Bog, ki poznaš, kar je zakrito in očitno, pred teboj je tvoje ljudstvo sklonilo glavo, pred teboj je sklonilo trdo srce in meso; poglej s svojega bivališča, blagoslovi vse, moške in ženske, skloni k njim svoje uho in usliši njih molitev in okrepi jih z močjo svoje desnice in varuj jih hude bolezni in bodi jim varuh za telo in dušo; pomnoži njim in nam vero vase in strah pred seboj po svojem edinem Sinu, po katerem bodi tebi z njim in svetim Duhom slava in oblast zdaj in zmeraj in na vse veke. Amen." In diakon reče: „Pazimo!“ In škof: „Sveto svetim." In ljudstvo naj reče: „En sveti Oče, en sveti Sin in en sveti Duh." Škof naj reče: „Gospod z vami vsemi." In ljudstvo naj reče: „S tvojim duhom." In nato naj vsi dvignejo roke in ljudstvo naj pristopi radi zveličanja svojih duš, da se mu greh odpusti, naj prejme (obhajilo). Molimo po prejemu: „Bog, Vsemogočni, Oče Gospoda in našega Zveličarja Jezusa Kristusa, zahvalimo te, ker si nas storil deležne svoje svete skrivnosti. Ne daj, da nam bi bila v krivdo in pogubo, marveč v prenovitev duše in telesa in duha po tvojem edinem Sinu, po katerem bodi tebi z njim in svetim Duhom slava in oblast zdaj in zmeraj in na vse veke." In ljudstvo reci: „Amen.“ In presbiter (mašnik), pokladajoč roke, reci, ko so prejeli: „Večni, vsemogočni Bog, Oče Gospoda in našega Zveličarja Jezusa Kristusa, blagoslovi svoje služabnike in služabnice, varuj jih in pomagaj jim in daj jim dobro po moči svojih nadangelov. Ohrani in okrepi v njih strah pred seboj; okrasi jih po svojem veličastvu; naj mislijo, kar je tvoje, in verujejo, kar je tvoje, in hočejo, kar je tvoje. Podeli jim mir brez greha in jeze. Po tvojem edinem Sinu, po katerem bodi tebi z njim in svetim Duhom slava in oblast zdaj in zmeraj in na vse veke." In ljudstvo reci: „Amen.“ In škof naj reče: „Gospod z vami." In ljudstvo naj reče: „S tvojim duhom." In diakon naj reče: „Pojdite v miru!" Baragov indijanski slovar Marsikateri drobec izpod Baragovega peresa čaka še po raznih knjižnicah in arhivih na človeka, ki bo sporočil njegov obstoj Baragovi zvezi v Marquette. Tako izgleda je čakal prav name v njujorški glavni javni knjižnici Baragov očipevsko-francoski rokopisni slovar. Ko sem bil prestavljen iz Lemonta v New York, nisem pričakoval, da bom mogel v New Yorku kaj posebnega o Baragi odkriti, ker mi je bilo znano, da so tu že drugi iskali Baragove stvari. Zgodilo se je pa, da so šele leta 1967 napravili posnetek seznama rokopisov, ki jih hrani knjižnica, v knjižni obliki in postavili ta seznam med druge v glavno dvorano katalogov. Soba z rokopisi je namreč pod dvojnim ključem in imeti moraš posebno dovoljenje, če želiš, da ti jo odpro. Ta katalog sem slučajno zapazil neki večer, ko sem med večernim sprehodom pogledal za par trenutkov kakor po navadi tudi v knjižnico. In kakor pri vseh drugih kazalih, me je zanimalo, če ima kaj o Baragi. In res pravi listek: "Copie de Baraga traduit en francais", tj. Prepis Baragovega slovarja preveden v francoščino. Naslov me je sicer malo za trenutek razočaral, toda samo za trenutek, kajti bilo mi je takoj jasno, da to ne more biti ničesar drugega kakor Baragov indijansko francoski slovar, ki sem si ga tako želel, kajti samo človek, ki dobro pozna vse tri jezike, lahko prevaja tako slovar. Sicer se pa tudi nikjer ne omenja, da bi se bil kdo kaj takega po stopil. Ker oddelek z rokopisi zvečer ni odprt, sem v resnici nestrpno čakal jutra, da sem lahko hitel po dovoljenje, da si ogledam ta "prepis". d lis.. • X, /Tvm.*** •• st “J- , ^7 /• * 9/ /o /ft/esH*-/t'- / ‘ka4t>rutl+u^_ yl Konec Baragovega rokopisnega slovarja v njujorški javni knjižnici Da, kakor sem slutil, to je pogrešani Baragov očipevsko-fran-coski slovar. Je lepo ohranjen, manjka pa naslovna stran. Namesto tega pa je nekdo pozneje vpisal naslov: Copie de Baraga itd. Kakor lahko sodimo, je iztrgal naslovno stran Baraga sam, predno je ta rokopis izročil kakemu francoskemu misijonarju, mogoče jezuitu patru Dominiku Duranquet, ki je misijonaril med Očipevci v Grand Portage-u. Tu se nahaja namreč še en podoben rokopisni slovar, ki nosi sedaj tipkan naslov: "Ranquet, R. P. du: Algonquin-French dictionary. 383 p. of text. itd. " Prvotni francoski vpis pa pravi: "Algonquian Dictionary du lac de s 2 montagnes"; temu pa je nekdo drugi pristavil: "apporte par le R. P. du Ranquet s. j." ali po slovensko: Algonkvinski slovar iz Lac du Deux Montagnes (Qka), Canada, ki ga je prinesel preč. pater Du Ranquet, jezuit. Slovar torej ni spisal Du Ranquet in tudi pisava ni njegova. Pisal sem v Oka, Deux-Montagnes, Que. in priložil fotokopijo rokopisa. Žalibog pa sem dobil odgovor: "Pred kakimi 45 leti je uničil požar naše župnišče v Oka in spremenil dejansko vse v pepel. " Žig v Du Ranquetovem slovarju pove, da je bil poprej last jezuitskega misijona Wikwemikong na otoku Manitoulin, Ontario. Baragov slovar takega žiga nima; torej čisto gotovo ni, da bi prišla oba slovarja po isti poti iz otoka Manitoulina. ZanosaaJ~ .. j /VVa. *%/€*- *+<*. /* <31• • / „ J**- 4 44 ni}/ rn.K- y //&*/J C - 4X4k£ /rrt / - v. —* o. (o*< /.<. j t444*4 y*/*tr j/ ^4*^ Takozvani Du Ranquetov slovar, ki se nahaja skupaj z Baragovim rokopisom v njujorški javni knjižnici. Baraga omenja v svojem pismu škofu Lefeveru dne 30. januarja 1849 samo trojezični slovar, ozir. samo očipevsko-angleški, ko piše med drugim: "Poleg tega (tj. pisanja premišljevanj) delam še vedno od časa do časa na slovnici in slovarju očipvevskega jezika; kajti napraviti želim ta dela kolikor mogoče popolna, da bi bila čimbolj koristna misijonarjem, ki bodo kdaj prišli v naše misijone. Imam že več kakor 6000 besed zbranih v svojem slovarju in upam, da jih bom našel še 2 ali 3000. Sestavljam ga v teh jezikih, očipevsko, francosko in angleško. Ta jezik ni tako bogat na besedah kakor omikani jeziki." Dve leti pozneje spet beremo o takem slovarju v njegovem pismu istemu škofu z dne 2. aprila 1851: "Vprašati Vas moram, Prevzvišeni, za nasvet, katerega, prosim, mi dajte čimpreje preje. Zašel sem pisati slovar v treh jezikih: indijansko, angleško in francosko. Toda upoštevajoč okoliščine, sem spremenil načrt in ga bom podal indijansko-angleško, angleško-indijansko, opustil pa bom francosko. Moji razlogi so ti-le: 1. ) Slovnica je v zvezi s slovarjem, ta pa s slovnico. Slovnica pa je samo angleško-indijanska, in tako bo po mojem mnenju zadostoval tudi slovar v teh dveh jezikih po zgledu slovnice. 2. ) Potreboval bom še 15 mesecev svojega časa, da ga končam, pa čeprav samo v omenjenih dveh jezikih. Če bi pa moral dodati francoščino, bi mi vzelo (še) polni dve leti, da bi stvar končal. 3. ) Stalo me bo že itak precej denarja, da mi ga natisnejo v dveh jezikih. Tretji jezik bo povečal stroške za eno tretjino. Želim ga torej dati tiskati samo v dveh jezikih: indijansko in angleško, in prosim Vas, Prevzvišeni, da mi poveste ali delam prav ali ne. " Prvotno je Baraga sestavljal le indijansko - francoski slovar, kakor omenja Režek v svoji Zgodovini marquettske škofije (zv. I. , str. 84), da mu je pomagal pri sestavljanju slovnice in slovarja Kanadčan Benjamin Clouthier. Ta je bil poročen najprej z Indijanko Angelo Wawashkeshikwe (med leti 1846 - 51), nato pa z Marijo N igani - gi j igo - k we (1856). Clouthier je poznal francosko slovnico, bil pa je tudi doma v očipevščini. Kjer je bil torej Baraga negotov v sklanjatvi ali spregatvi (da govorim po evropsko), mu je on pomagal. "Vse to pa je bilo zapisano, pravi Režek, najprej po francosko in nato prevedeno v angleščino. " Tudi Baraga sam pravi in sicer takoj prvo leto, ko je še komaj prišel v Arbre Croche, da sestavlja indijansko-francoski slovar. Takole piše svoji sestri Amaliji:"Imam tolmača, ki je njihove narodnosti, ki pa kljub temu govori prav dobro francosko, edini v celem misijonskem okraju. Jaz pridigam francosko in ko sem povedal nekaj stavkov, utihnem in tolmač, ki stoji malo vstran, pove stvar v otavskem jeziku. Potom tolmača tudi spovedujem in ubogi divjaki so zelo zadovoljni, kajti on je izvrsten kristjan in zelo dobro poučen. " Pa za stalno je bilo to nemogoče, treba se je bilo takoj naučiti jezika in začeti je moral sestavljati slovar vsaj zase. Zato piše dalje v istem pismu: "Jezik divjakov je izredno težak in nepravilen. Prav pridno ga študiram in s pomočjo svojega tolmača si ustvarjam slovnico in slovar, kar se učim sproti na pamet. " Iz Baragovih pisem o tem njegovem ogromnem delu ničesar več ne slišimo. Samo redemtoristovski brat Jožef Reisach omenja v pismu svojim domačim dne 13. avg. 1833 to Baragovo delo, ko piše domačim iz Green Bay-a: "Mnogo let mine, preden zna človek vse te jezike, kajti divjaki se sami med seboj vsi ne razumejo. Vse se mora vršiti po tolmačih. Preč. gosp. Baraga pa ima sedaj v delu slovar tega jezika. " DO KONCA Koliko truda je stalo Baraga, da je slovar ne samo spisal zase, ampak pripravil za tisk, nam malo naznači v predgovoru v slovar sam: "Slavni leksikograf (sestavljavec slovarja) pravi: Kdor se odloči za nekaj, kar, če bi se zavedal celotnega obsega svojega načrta, bi vedel, da ga ne more izvesti. Toda njegov trud, čeprav pomanjkljiv, ja lahko koristen. Z upanjem na to nižjo pohvalo se mora spodbujati pri svojem delu in se tolažiti v svoji utrujenosti. Probatum e st (Preizkušeno!). Če je kdo izkusil to resnico, sem jo jaz. Kar pravi tu Johnson, je res celo glede slovarjev omikanih jezikov, toda mnogo bolj je to res glede slovarja indijanskega jezika in sicer prvega v takem jeziku. Ta je v kolikor mi je znano, prvi slovar očipvevskega jezika, ki je bil kdaj objavljen. Sestavljanje slovarja mi je vzelo mnogo let težkega dela; pa si moram priznati, da je zelo pomanjkljiv in nepopoln. Zdi se mi kar nemogoče opraviti tako delo naenkrat, v prvi izdaji. " P. Lacomb, ki je pripravil drugo izdajo 1. 1880, je izpustil v predgovoru Baragove besede: "in sicer prvega v takem jeziku. " Res to ni bil "prvi slovar v takem jeziku". Baragu pa gre čast, da se ni ustrašil popravljanja in piljenja in ponovnega prepisovanja, ampak je delo dovršil kljub vsem zaprekam. DRUGI POIZKUSI PRED BARAGOM V knjižnici The Watkinson Library, Trinity College, Hartford, Connecticut hranijo mogoče naj starejši slovar (v pravem pomenu slovar indijanskega jezika, ki je bil zelo podoben očipvevskemu jeziku. To je rokopisni slovar jezuitskega patra Jacques Gravier-a: ilinojsko-francoski slovar, ki šteje sedaj še 580 strani. Prve in zadnje strani pa so deloma zelo obrabljene, deloma pa jih sploh ni več. Slovar je pisan zelo čitljivo, ima pa to napako, da ne dela razlike v pisavi med črkama c in e in da je brez naglasov. P. Gravier je umrl že leta 1706 in sicer na posledicah rane, ko ga je obstrelil nek sovražni Indijanec v Illinois-u. V knjižnici Brown University, R. I. pa hranijo francosko-miami-ilinojski slovar p. Le Boulanger-j a. Profesorica N. M. Belting na universi University of Illinois, Urbana, pripravlja kritično izdajo tega slovarja. Upa, da bo izšel v dveh letih. P. Le Boulanger je bil misijonar v Kaskashia 1. 1719 in 1721. Ža.£., £*3l£. J* A.čzJemjj-t r/3c>.m/K Jz?iyot-iy/ v/VA<—'/Vosic,■ flaJt*- A'jUmLt-Cj/ r/> un-J Af/Atu 'V / 5e-» cucJia4~C-} Primer iz rokopisnega slovarja jezika ilinojskih Indijancev, sedaj v knjižnici The VVatkinson Library, Harford, Conn. Skoraj istočasno s patrom Garvier-om je začel sestavljati indijanski slovar p. Sebastian Rale (ali po starem pravopisu: Rasles). Njegov rokopis hrani harvardska univerza. Je to slovar jezika Abnaki, ki so ga govorili tudi Indijanci blizu Quebec-a in ki je zelo soroden z otavščino. Univerza ga je izdala kot letni spomin, da se pokloni svojim dobrotnikom in se predstavi pred znastvenim svetom, v prvem zvesku Memoirs of the American Academy of Arts and Sciences (1833); torej kmalu potem ko je začel Baraga sestavljati svoj slovar. Publikacija pa seveda ni bila namenjena za praktično uporabo, ampak zgolj za profesorje na univerzah in torej Baraga o tem slovarju ni nikdar kaj izvedel in bi mu bil verjetno prav malo koristen. Zanimivo pa je, kako je prišel slovar na harvardsko univerzo. Rale je misijonaril med Indijanci v Abnaki v državi Maine. "Toda da bi bil jezuit," pravi neki F. S. Dickson v Yale Review 1. 1919, "dušni pastir med Indijanci tako blizu angleških naselbin, je bilo v očeh puritancev obenem sramotno in nevarno... tedaj so smatrali vsi jezuita kot čisto zlo. Jezuite in papistovske (tj. katoliške) duhovnike so posvarili, naj odidejo iz Kolonij, in ko se Rale ni zmenil za naročilo masačuskega sodišča, so poslali tja vojaštvo, da ga vja-mejo. Toda Rale in njegovi Indijanci so bili zbežali. Vse, kar so mogli izvršiti, je bilo to, da so požgali vas in cerkev. Spet je bila cerkev pozidana in dodani še dve kapelici. Spet so poskusili 1. 1772 ujeti Rale-a, pa je spet ušel, toda v taki naglici, da so dobili njegov zaboj s slovarjem in pismi. Požgali so spet vas in cerkev in odnesli plen v Boston. L. 1724 so imeli Rale-ovi sovražniki večjo srečo. Presenetili so vas in le malo divjakov (Indijancev) je ušlo. Rale sam se je zgrudil mrtev pri križu, ki ga je sam postavil sredi naselbine. Skalpirali so njega in 26 mrtvih Indijancev in ponesli skalpe v zmagoslavju v Boston. Preživeli so se priplazili nazaj v svoje požgane domove in častno pokopali razmesarjeno truplo svojega duhovnika. Naši zgodovinarji zanikajo, da bi bil Rale mučenik in vztrajajo na tem, da je bil zato ubit, ker je bil aktivni agent francoske vlade, ne pa zato, ker je bil apostol svoje vere. Končno pa nikoli ni mučenika, katerega ne bi proglasili ljudje, ki so ga ubili, za sovražnika države." OTAVSKI SLOVAR Skoda pa je, da Baraga ni vedel za otavski rokopisni slovar jezuitskega patra Pierre Du Jaunay: Dictionarium Gallico-Wttawakum, katerega je začel pisati pa mali gospojnici 16. avg. 1740 "pod var -stvom. Matere božje v nebo vzete", kakor je sam zapisal na začetek slovarja, in končal 7. julija 1784 v Mackinaku. Posebna zanimivost tega slovarja je ta, da je pisan spočetka do strani 186 samo na eno stran. Tu je p. Du Jaunay uvidel, da mu bo zmanjkalo strani in ga je začel pisati na obe strani. Pa mu je kljub temu zmanjkalo strani in je sedaj porabil vse strani, katere je spočetka pustil prazne. Slovar je dobro delo in še prav dobro ohranjen. Sedaj hrani ta rokopis knjižnica McGill univerze v Montrealu. Pater Du Jaunay je bil tudi zadnji jezuitski misijonar v Arbre Crochu. L. 1763 so prevzeli od Francozov sedanjo mišigansko pokrajino Angleži, pa tudi francoski kralj Ludovik XV. je razglasil 1. 1764 jezuitski red kot nezakonito družbo v Franciji in v njenih kolonijah. Redovni predstojniki so torej morali poklicati 1. 1765 patra Du Jaunay-a iz Arbre Crocha nazaj v Quebec, kjer je umrl 1. 1780 "poln čednosti in dobrih del". Indijanci pa so tu ostali brez duhovnika do prihoda Baragovega prednika gospoda Pierre Dejean-a 1. 1829. *» a A-»« » <• ---» /ri" «*/, X ,.V/ ' " Jr' jSt* • i / *• * ^ ^ ^ ^ • >, rt' //v*t tV z/T-Zrti. JLt i>t r./„ /Z** y J,. 04fU^Uce Zelo zgovorna ženska j e prišla k zdravniku. Govorila je tako, da zdravnik sploh ni prišel do besede. Zato se je poslužil zvijače. Med pregledom ji je naročil, naj pokaže jezik. Nekaj časa ga je gledal, nato pa dejal: „Sedaj pa držite jezik ven toliko časa, dokler vam ne povem vsega, kar morate vedeti o svoji bolezni." Mož, ki je bil podvržen globoki melanholiji, je prišel k psihiatristu. Po skrbnem spraševanju mu je zdravnik svetoval: „Vi ne potrebujete nobenega zdravljenja in ne zdravil. Potrebujete več zabave. Svetujem vam, da se udeležujete predstav komedijanta Grimaldija." „Moj Bog!" je vzdihnil bolnik. „Jaz sem Grimaldi." Voltaire (1694 - 1778) je srečal duhovnika z Najsvetejšim. Znan je bil kot brezverec, akoravno nikdar ni Boga tajil. Odkril se je, ko je nesel duhovnik Najsvetejše mimo. „Ali ste se sprijaznili z Bogom?" mu je rekel znanec. „Da, pozdraviva se, a se ne razgovarjava." Pomen tega odgovota je vera v Boga. Francoski ambasador v Stockholmu na Švedskem je zbolel. Bil je katoličan, zato se je nekdo pošalil z njim: „Recimo, da umrjete v protestantski deželi? Ali ne bi bilo prehudo, da bi se vaši ostanki pomešali z ostanki krivovercev?" „Ne!“ je odgovoril ambasador. Naročil bi pa, naj skopljejo moj grob malo bolj globoko. Tako bi počival med vašimi predniki, ki so bili tudi katoličani." Zena: »Zakaj greš vedno iz hiše, kadar začnem peti? To je žaljivo." Mož: »Samo iz obzira do tebe. Ako bi ostal v hiši, bi ljudje mislili, da te pretepam." K Voltaire-u je prišel nek verski reformator in ga je vprašal za nasvet, kako bi najbolj uspešno širil svojo vero. »Ako res hočete imeti uspeh, vam svetujem, da umrjete na petek in tretji dan vstanete od mrtvih in vsi bodo verovali v vaše nauke," Mlada žena je potožila svojim staršem, da njen mož pije. »Zakaj si ga pa vzela, če si vedela, da pije!" »Nisem vedela, da pije. To sem spoznala šele, ko je nekega večera prišel trezen domov." Dva znanca sta se po dolgih letih srečala. »No, kako so se uresničile tvoje mladostne sanje?" je vprašal prvi. »Zelo natančno. Ko me je mati kot otroka česala, sem si zelo želel, da bi bil brez las." Ko je psihiatrist zaključil dolgo sejo s svojim pacijentom, mu je dejal »Sedaj pa pojdi k oknu, poglej čez dvorišče in pokaži jezik." »Zakaj?" je vprašal pacijent. »Na oni strani dvorišča je psihiatrist, ki ga nimam rad." P. Odilo Hajnšek, O.F.M. ŠMARJE PRI JELŠAH POT TRPLJENJA K SV. ROKU CERKEV V ŠMARJU PRI JELŠAH Šmarje - Samaria to je Sancta Maria. Sveta Marija pri JelSah, vCasih so ji rekli Šmarje na jezeru. Pravijo, da je bilo tukaj veliko jezero in da so na njegovem otoku naredili Škapulirsko kapelo ter so Se le s Časom k tej kapeli dozidali sedanjo cerkev z visokim moCnim stolpom, ki je izrastel kakor iz sredine cerkve. Od tod baje ime Marija na jezeru. Vse stavbe, kakor sploh vse starejSe hiSe v Šmarju stojijo po pripovedovanju na okamenelih jelSah in je bilo potem takem opravičljivo ime Maria na JelSah mesto pri JelSah. Grad JelSe je na veCerni strani Šmarja pri JelSah. Pražupnija Šmarja je Ponikva. NajstarejSa cerkev v okraju je cerkev sv. Jerneja v Zibiki. In zgodovinar dr. Franc KovaCiC je mnenja, da je Šmarje nastalo iz Ponikve in Zibike, ker je Zibika postavljena najbolj ob robu meje. Naj bo, kakor lioCe, vemo pa, da je bila ponkovska župnija leta 1494 vtelesena kapitlju v Novem mestu na Dolenjskem, ki je obdržal ta patronat do druge svetovne vojne. To dejstvo nam nekoliko osvetljuje. Pri vseh župnijah izvzemSi Sv. Vid pri Grobelnem, je obdržal NovomeSki kapitelj tako dolgo patronske pravice. Iz tega sledi, da Se ni nobena teh župnij ob Času inkorporacije leta 1494, ni postala samosvoja, drugaCe ne bi priSla z materjo župnijo pod ta patronat. Vse so pa postale samostojne že pred reformo Jožefa II., kar patronat nad jožefinskimi župnijami je sprejel verski sklad. Cerkve, nekdanje ponkovske podružnice, so pa dokaj starejSe. Njih starost kažejo že njihovi patrocinji, zlasti tam, kjer je kraj dobil ime po cerkvi. Šmarje je dobilo ime po Marijini cerkvi, katero ljudje imenujejo tudi na jezeru. Ime se vjema z daljno geoloSko preteklostjo tega kraja. St. Marein se omenja že leta 1348, torej že precej prej je nastala tu cerkev. Leta 1495 se izrecno pravi, da je v župniji ponkovski. Leta 1528 je znan že vikar po imenu Janez TanC. ZaCetkom 18. stoletja je Šmarje postalo samostojna župnija ter je prvi župnik nastopil 18. julija 1701, ime mu je bilo Janez Krstnik JeruSiC. Župnij sita cerkev v Šmarju je bila postavljena okoli leta 1600 in je posveCena Mariji vnebovzeti. Cerkev je v sredini župnije. Ima 4 oltarje in je 34 m dolga, 8 m Široka in 10 m visoka in Šteje 5 podružnic, ki jo obdajajo kot Častna straža, in te so: Sv. Rok, sv. Barbara, ki ima krasen gotski prezbiterij in znamenitna baroCna stranska oltarja, sv. Miklavž, odkoder se zavživa imeniten razgled, in sv. Tomaž, razpadli pa ste pred nedavnim Časom dve cerkvi sv. Filipa na Prelogah in sv. Karla Bor omej skega v JelSah. Marijina cerkev je bila res znamenita božja pot. V Šmarju se je nekdaj slovesno obhajala nedelja po 6. januarja kot Skapulirska nedelja, potem druga nedelja po Veliki noCi kot “Šmarska nedelja”. Glavni praznik in shod pa je bil za Veliko Gospojnico 14. in 15. avgusta. V župnijski cerkvi vidimo izrezljan križev pot in visoka kipa Srca Jezusovega in Marijinega ter to posebnost, da je veliki oltar skoraj v sredini cerkve. Pri južnem vhodu v cerkev zapaziš na levi strani znamenit spomenik treh bratov duhovnikov pod zvonikom. Jurešič, ki je bil v Šmarju župnik od 1700 - 1737 leta, z mašno kapo na glavi in križem v roki, Blaž, župnik na Ponikvi, Jurij pa župnik v Zibiki; preden sta slednja dva postala župnika, sta bila kaplana pri Janezu - Blaž 13 let, 1700 - 1713, Jurij pa 16 let 1713 - 1729, ter sta stara leta pri njem preživela in sta pri njem tudi umrla; počivajo skupaj. - Na desni strani nam pravi marmornat spomenik, da je župnik Dr. Matej Vrečar, bivši profesor matematike na vseučelišču v Gradcu, dal v letih 1743 - 1753 postaviti kapele proti Sv. Roku ter si tako uvekovečil v tem kamenju in zidovju svojo gorečnost in pobožnost. Dokler Šmarje ni bilo samostojna župnija do leta 1612, so pri podružnici sv. Barbare opravljali dušno-pastirske dolžnosti duhovniki iz Ponikve, ki je na ta način oskrbovala skoraj vso sedanjo šmarsko dekanijo. Od leta 1732 je imela dekanija kar naprej po dva kaplana; po prvem dekanu Francu Perian-u 1784 - 1804 pa, ki je dal pozidati sedanje močno in lepo župnišče, je Šmarje stalno sedež dekanata. Šmarska cerkev je bila nekdaj obzidana in podobna trdnjavi, kakor se vidi na sliki sv. Roka. Ko so cerkev leta 1878 temeljito popravili, so obzidje podrli, so prizidali dve visoki obzidni kapeli sv. Križa in sv. Mihaela na njegovi vzhodni strani, tako da ima zdaj cerkev podobo križa. Božja pot se začne pri Mariji vnebovzeti v Šmarju, potem se pa nadaljuje na potu križevega pota zunaj od Marijine cerkve do cerkve sv. Roka. DR. MATEJ VREČER - USTANOVN1K ŠMARSKEGA POTA TRPLJENJA Matej Vrečer je bil rojen leta 1702 na kmetiji Vreče v okolici Sv. Janeza pod Prežinom v teharski župniji. Kot 12 leten deček je prišel v Ruše v tamošnje latinske šole, pozneje v Gradec na vseučelišče k jezuitom. Postal je doktor modroslovja in je obiskoval krajši bogoslovni kurz, kakor je bil navaden za navadne dušne pastirje, pa tudi nekaj špekulativne dogmatike. Leta 1726 je bil v Vidmu na Laškem posvečen za duhovnika ter je bil najprej nastavljen za kaplana v Novem mestu, potem k Sv. Juriju pri Celju, odkoder je šel za župnika v Zibiko leta 1734, in slednjič je bil imenovan za župnika v Šmarju pri Jelšah. Bil je goreč dušni pastir, poleg tega pa varčen gospodar, vnet lovec, izborem matematik in spreten urar. V Šmarskem župnišču je imel posebno delavnico - laboratorium z mnogovrstnim orodjem. Za razne kraje je oskrbel ure, najznamenitejšo pa za astronomski observatorij v Gradcu, ki je stal na zapadni strani starega vseučeliščnega poslopja v Gradcu. Kako je bil vnet za cerkveno umetnost, priča slikanje v cerkvi sv. Roka (L. 1738) Potem volilo za veliki oltar župne cerkve ter naš lepi in pretresljivi pot trpljenja. V Gradcu je videl tako Kalvarijo z neredno postavljenimi kapelami, v Šmarju je vstvaril nekaj podobnega sicer, a po geometrično zasnovanem načrtu. Šmarje je božjepotna župnija. Še danes je tam na tisoCe vernikov iz Štajerske in iz HrvaSke k prazniku Marijinega Vnebovzetja in sledeči dan sv. Roka. Nekdaj je bilo Število romarjev Se večje. Prihajali so iz Slovenskih goric in so obenem obiskovali cerkev Poljske Matere božje pri Rogatcu, ali Marije Tolažnice v Žetelah, romarji so Sli tudi na Tinsko goro, pa tudi pozneje na Sladko goro. VreCer je mislil na romanje, ko je zasnoval v Šmarju pot trpljenja Jezusovega; romarjem je hotel kaj posebnega nuditi, od njih je tudi pričakoval gmotnih prispevkov za svoje podjetje. Poglejmo tedaj, kako je to njegovo največje delo rastlo! Več let pred 1745 so morali gozd v Sirokosti 20 m izsekati in semtertja idoCo pot izkopati, obzidati in potlakati. Potem so se lotili glavnih kapel, ki so zidane in ometane ter ima vsaka svoj stolpič, znotraj pa oltar ali oltarju podoben podzidek. Do leta 1745 so bile kapele Žalostne Matere božje, molitve na Oljski gori, bičanja, venčanja, noSnje križa in križanja gotove in suhe, da je slikar že okrasil njih stene in oboke, tudi kipi so bili že naročeni. Slikar je bil spreten in izurjen, a svoj trud je umeril po tem, kako se slike vidijo. Predpodobe na obokih so povrSno slikane, skupine pri zadnji steni zadaj za kipi so le v glavnih potezah izvržene, prera Cunj ene na utis od zadaj, od daleč, od blizu so pa skoraj karikature. Kipi so srednje delo brez posebnih napak pa tudi vrlin. Dandanes marsikomu ne bodo več vSeč rablji s svojimi topimi in neumnimi obrazi. A moramo premisliti, da je umetnik take videl v kmetskih pasijonskih igrah. Poljedelcu že itak težko delo izbriSe eleganco iz lic, vrhu tega pa so se igralci Se nalaSČ spakovali, ker so Jezusovi mučitelji veljali kot podkupljeni, pijani in od hudobnih duhov obsedeni. Že pri pobožnih pisateljih najdemo razne surove podrobnosti pri opisovanju Gospodovega trpljenja, Se bolj robato pa so predstavljali iste prizore kmetski igralci pred kmetskimi posluSalci. Zdravi in trdni živci so prenaSali tudi naj krepke j So drastiko. S tega staliSča se morajo prizori bičanja v Šmarju presojati. Z uvodno kapelo Žalostne Matere božje in s peterimi kapelami skrivnosti žalostnega rožnega venca je bil pot trpljenja v običajnem' smislu gotov. Podjetni župnik je hotel za romarje Se sv. stopnice. Kapelo so postavili leta 1746, stopnice so položili leta 1748. Stenske freske so natančno izvržene, ker so ljudem pred očmi, slike na oboku pa so povrSne, ponekod celo slabo risane. Jezus na mrtvaSkem odru ima obraz kakor pri noSenju križa. Slikar in kipar sta Se ista kot pri starejSih kapelah. V Skapulirski kapeli, ki je sledila leta 1750, je delal na videz mnogo bolj zmožen slikar, kakor kažejo izraziti obrazi in lepa draperija. Ako pa primerjamo apostole pri sv. stopnicah, ni posebne stilistične razlike. Drugačna luč - drugačna izrvSitev. Z delom je rastla Vrečerjeva podjetnost. Naslednjih kapel ni stavil samo zidar, poklical je tudi kamnoseka. Elegantni pilastri in podboji Rokove kapele iz leta 1752 ter podboji grobne Staniče iz leta 1753 pričajo o tem. Dela je dobil tudi umetni kovač, ki je izvrSil krasno za oboje omenjenih vrat. Tudi slikar v Rokovi kapeli je nova moč, kipar pa je Se prvoten. V to dobo spadajo tudi Štiri Šmarje s Sv. Kr nove kapele, ki spopolnujejo pot trpljenja. Prvotne kapele so zidane, imajo ploSCad spredaj ter so obenem s potom narejene, nove Štiri kapelice ali vdolbine pa so s proCeljem iz sekanega kamna k že obstoječemu potu diagonalno pristavljene. IstoCasna je tudi podzemeljska jeCa, ne samo radi izklesane zunanje strani, temveC tudi radi kiparske skupine, ki je od tistega mojstra ko slovo Jezusa od Marije v prvi vdolbini. Mož je spadal med bolj Se umetnike, ki ni posnemal kmetskih tipov ter je za kompozicijo slovesa Jezusovega porabil celo Rafaelov motiv in je znal svojim figuram vdihniti osebno Življenje. Najmanj skozi deset let 1743 - 1753 je imel Župnik Vrečer opravka s potom trpljenja, morda celo do svoje smrti leta 1758. Ali pa je imel pri tem enoten program ? Prej smo tolmaCali posamezne postaje, sedaj moramo prevdariti njih medsebojno zvezo. Petere roZenvenske skrivnosti kot trpljenjske postaje so bile na Štajerskem sploSno znane in v navadi, kakor smo to zgoraj s celo vrsto pokazali. žalostna Mati boZja kot priprava in uvod je tudi umevna. Pobožni pisatelji so trdili, da je bila Marija pri vsaki postaji Gospodovega trpljenja navzoCa, Se krvavi pot je gledala v duhu. Molilci Žalostnega roZnega venca zato vedno Marijo nagovarjajo in z njo sledijo trpeCemu ZveliCarju. ZaCetkom križevega pota in pri vsaki postaji se je nekdaj pelo po nekaj vrstic iz pesmi Sta bat Mater, ki opisuje Marijino bridkost. Kapela Žalestne Matere stoji zato na zaCetku, da z Marijo in v njenem duhu premišljujemo Gospodovo trpljenje in njeno sotrpljenje. KonCa se pa ta prvotni Šmarski pot s Kalvarijo, kakor veC drugih trpljenjskih potov in tudi nekatere pasijonske igre. Tedaj Se VreCer ni mislil na poznejSe kapele, drugaCe bi ne bil v žalostni kapeli dal vprizoriti snemanja s križa in raznih prizorov vstajenja. Poleg dopolnilnih slik iz Gospodovega trpljenja, se nahajajo v teh prvih kapelah po vzgledu jezuitskih dram Se starozakonske predpodobe in emblemi s svetopisemskim besedilom. Kar pa je bil pot trpljenja romarjem vSeC, : je VreCer radi odpustkov postavil Se sv. stopnice in z njimi zdruZil podobo objokovanega ZveliCarja. IzvzemSi tri Žene ob grobu so vse slike v tej kapeli alegorične, so velika pesem o trpljenju in zmagi Gospodovi, ker so se bili evangelski Ze pred let v Žalostni kapeli porabili. PoveliCani evharistični Kristus sklepa vse delo, mora z ozirom na Šmarsko bratovSCino sv. ReSnjega Telesa, druga bratovSCina pa je potem dobila svojo Skapulirsko kapelo. Tudi Rokova kapela stoji izven enotnega programa, je le uvod za romarje k sv. Roku. V Šmarju so stavili nove kapele leto za letom, kakor se je nabiral denar in so z njimi zaljSali kapele na gori. šele nazadnje se je VreCer vrnil k svojemu prvotnemu naCrtu in s Štirimi vdolbinami, ki kažejo Jezusovo slovo, spokornega Petra v votlini, bičanega Jezusa v jeCi pri Pilatu in k smrti obsojenega Jezusa v jeCi, obiCajni pot trpljenja razSiril in ga spremenil v monumentalno pasijonsko igro. že naCin, kako so se stari prizori trpljenja predstavljali, kaže na te igre in ne na tradicionalno ikonografijo. Nove kapele pa so v strogo bibliCno okrožje uvedle Se legendarne snovi in sicer na pristojnih mestih, tako da se je razvoj dejanja spopolnil in ne zmeSal. Podobe SmarSkega pota trpljenja izgledajo zato kakor vzporedno razvrSCene illustracije kmetskega pasijona. Sklepati smemo, da so VreCer in njegovi verniki poznali tak pasijon in da je Šmarski pasijon le panoga nekdaj po Štajerskim razširjenega trpljenjskega pota. Župnik VreCer je vedel, da je s tem potom nekaj izrednega vstvaril. Že leta 1752 je naloZil s svojim duhovnim pomoCnikom J. Vrbinkom 2600 gld v deZelnih papirjih na ime Šmarske Župnijske cerkve, leta 1754 je Šentjurski komisarij to potrdil kot cerkveno ustanovo, leta 1756 pa je izSlo ustanovno pismo. Od omenjene svote se naj 2100 gld. vporabi za ustanovitev tretje kaplanije v Šmarju, 500 gld. pa za vzdrZevanje samotarja v novopozidani puSCavniSki hiSi pri Kalvariji. Eremita naj nastavlja Župnik, mora pa biti moZ od svojega rokodelstva, trezen, Cist, ne sme pohajati okoli in mora pri opravilih Župniku streCi. Predvsem pa naj pazi na kapele pri trpljenjskem potu Kalvarije, da bode brisal prah, jih pometal, da bode opomnil Župnika, ako se je kaj pokvarilo, da se popravi na cerkvene stroSke, kadar pa pridejo romarji, jim naj naprej moli ter jim poje. Vsak petek mora v kapeli biCanja opraviti za ustanovnika Mateja VreCerja del roZnega venca in linije Gospodovega trpljenja, vsako soboto pa v kapeli Žalostne Matere boZje ravno tako del roZnega venca in lavretanske litanije. Dokler se samotar ne nastavi, naj tretji kaplan opravi dve sv.maSi za ustanovnika. Cesarica Marija Terezija je ustanovo potrdila dne 27. nov. 1756. Medtem pa je VreCer Ze nastavil samotarja brata Roka Ederer, po poklicu zlatninarja, ki je potem s svojo umetnostjo pomagal pri olepSanju cerkev. Za vzdrZevanje Šmarske Kalvarije je VreCer sporoCil 500 gld. in je svojemu nasledniku posebno priporoCal, naj za njo skrbi. Ko je vse tako lepo oskrbel, je lahko priCakoval smrti. Trinajst tednov je trpel kakor Job in je vedno ponavljal: “Naj bo blagoslovljeno njegovo Ime”. Umrl je 6. maja 1758. Pokopali so ga v Skapulirski kapeli pred oltarjem z veliko slovesnostjo, njegova naroCila pa so le na pol izvrSili. NadSkof grof Attems, ki je leta 1761 Šmarje vizitiral, ni v svojem zapisniku niti omenil izrednega pota trpljenja, bolj pa se je zanimal za stavbe in umetnost njegov naslednik nadSkof Edling, ki je leta 1778 obiskal Šmarje. Bolelo ga je, da je nagel Kalvarijo s kapelami zapuSCeno. Pri zidanih kapelah se je luSCil omet, v podzemeljski jeCi so bili kipi razmetani, po stenah pa je trava rastla; zaukazal je, naj se vse iz VreCerjeve ustanove popravi. Kolikokrat so se nage kapele ge pozneje popravljale, nam ni znano, ovekovečil se je edino slikar VraCun v Rokovi kapeli leta 1885. SlednjiC je prenovil kapelo Kalvarije slikar F. Horvat v Mariboru leta 1910, naslednje leto pa so se vse druge kapele popravile pod nadzorstvom osrednje komisije za ohranenje spomenikov na Dunaju. NaCrt za popravila je napravil dr. J. Hauser, ter je izvrgil stavbarsko delo A. Jandl v Ljutomeru, kipe je obnovil A. Zoratti v Mariboru, freske in oljnate slike je osnaZil M. Sternen v Škofji Loki. Poleg prostovoljnih voZenj od strani goreCih faranov v vrednosti 5600 kron in prostovoljnega dela vrednosti 600 kron ter darovanega gradiva 3000 kron, se je ge v denarju izplaCalo 13.154 K in 51 vinarjev, tako da je vse popravilo znaSalo 22. 354 kron. Tudi vlada je obljubila svoj prispevek. Velike zasluge si je pridobil dekan J. Bohanec, pa tudi Šmarski rojak prof. J. VreZe. Dne 8. oktobra leta 1911 je mariborski Škof dr. Mihael Napotnik z veliko slovesnostjo blagoslovil prenovljene kapele. In ravno zdaj je zopet v delu obnovitev šmarskega pota trpljenja. Na čelu mu stoji sedanji dekan g. Golob; ljubi Bog naj ga bogato podpira, da bo delo dovrSil. Saj ljudje so Se vedno dobri in verni. Pokopan je g. Matej Vrečer v Skapulirski kapeli v Šmarski cerkvi. Nagrobni napis je na ploSči, ki so jo pred nakako 70 leti prinesli ven iz kapele ter jo vzidali zunaj na desni strani od zvonikovega vhoda. Napis je latinski, tu naj bo po slovensko natisnjen: “Tukaj počiva prečastiti in preučeni gospod Matej Vrečer, doktor svobodnih umetnosti in modroslovja, nekaj nad 21 let Župnik tega kraja, ki je menda prvi v matematični znanosti, ki je vso štajersko z mnogimi urami, predvsem pa zvezdarno graSkega vseučeliSCa z občudovanja vredno urarsko umetnino povzdignil. O njegovi gorečnosti in poboZnosti bode kamenje pričalo, Če bi molčali CloveSki jeziki. Srečno je postavil hrib Kalvarijo s kapelicami vred in s sv. stopnicami Gospodovega trpljenja. Cerkvama Device Marije in sv. Roka je s svojim trudom in z denarnim volilom preskrbel zadnji kras. DovrSivSi take velike stvari sebi v čast in hvalo, je dne 6. maja 1. 1758 na Žalost vseh dobrih ljudi, zapustil telo na zemlji z duhom odhitel v nebesa”. ŠTIRINAJSTE KAPELE SVETEGA KRIŽEVEGA POTA K SV. ROKU Od Župnijske cerkve v Šmarju vodi precej strma pot na hrib s podruZnico sv. Roka, ki stoji na jugu šmarskega trga, nekoliko pomaknjen proti vzhodu . Pot je s kamenjem tlakana in na mestih so v njo vdelane kamenite stopnice. Ob nje so postavljene kot postaje križevega pota Štirinajste kapele, nekatere večje, druge manj Se, nekaj pa se jih ne da urediti v posebno vrsto. Večje kapele predstavljajo na zunaj nekake male s stolpičen ali s streSnim jezdecem nad pročeljem, znotraj pa imajo ob zadnji steni oltar, deloma s pravico ma 5 e vanj a ali oltarju podoben podstav, nad katerim so skupine kipov, predstaljajočih prizore iz trpljenja Kristusovega. Vhod v nje ima kamenite, deloma umetniSko izklesane podboje in je zaprt z mreZastimi, iz Železa kovanimi vratmi. V to vrsto je Šteti 1. 4. 6. 8. 10. in 12. kapelo.ManjSe kapele so enostavno zidane vdolbine ali niSe s kamenitim pročeljem, katerih spodnja polovica je izpolnjena z zidom, s kamenitimi ploSčami prekritim, zgornja pa daje prostor svetim slikam in kipom. TakSna je 5. 7. 9. in 11. kapela. Lastne oblike imajo kapele na 2. 3. 13. in 14. postaji. 1. KAPELA SV. ROK. VEČJA OBLIKA Pot od zakristijskih vrat Župnijske cerkve do 1. kapele pelje, izvzemSi mali ovinek pri “stari Soli” v ravni črti proti cerkvi sv. Roka in meri 290 korakov. Na ovinkih in strmejSih mestih je vzidanih 10 stopnic. j Kapela, ob desni strani pota, obrnjena s proCeljem proti severu, to je proti Šmarskemu trgu, je 5 m Široka, 6.80 m dolga, 12.30 m visoka, od tal do strehe 5 m, odtod do slemena 3.50 m, od slemena do vrha dvopreCne-ga kriZca na stolpu 3.80 m. Ima zaokroZeno apsido, med tem ko so naslednje kapele Stir iv oglate. Pr oC el j e kaZe nad vhodom dvoje podolgasto okroglih okenc in se konCuje navzgor v baroCno lomljeni Črti, ob katere koncih stojita dve piramidi. Nad proCeljem se vzdiguje zvonik, na Cigar Štirih straneh je po eno okence; v njem visita (sta visela) dva zvona, pri obeh se glasi napis: 1735. Janez Jurij Ang er er me je vlil v Gradcu 1735. (Napis je latinski). Streha kapele in stolpiCa, kakor vseh naslednjih kapel in cerkve sv. Roka, obstoji iz skrilnih ploSCic. Nad vhodom stoji letnica 1753 - ta letnica se ne ujema z letnico na obeh zvoncih! Vrata, ki zapirajo vhod staro, roCno kovaSko delo iz Železa so trodelna, 2 m Široka in z lokom vred 2. 60 m visoka, visoCina loka znaSa 0.78 m. Znotraj se takoj za vratni tlak vzdigne za eno stopnico. V apsidi je oltar, obstojeC iz preproste menze z zidanim podstavom, nad menzo zadaj je predela z niSo v sredi. Nad predelo se vzdiguje velika skupina: Kip sv. Roka, kriZ in Marija pomoCnica, ki stoji pod malim baldahinom, prirejenim na svodu. Na svodu se lesketa slika sv. Roka, kazoCega na Šmarje, kjer razsaja kuga. Sliko obkroZujejo stuco - ornamenti, ki se strinjajo v Sestera prazna polja v obliki Školjk. V desni steni je Stirovoglato okno, v levi pa izhod na piano s preprostimi lesenimi durmi. Kapela ima pravico maSeva-nja. - Novi postajni kriZ je pritrjen v sredini oltarja pod menzo. 2. KAPELA. ŠKAPU LIRSKA MATI BOŽJA. SAMOSTOJNA OB UKA. Pot od 1. do 2. kapele vodi v naravnostni smeri po 7 korakih Cez tri stopnice, dalje po 19 korakih Cez 2 stopnici in zopet po 76 korakih Cez eno stopnico. Meri torej 102 koraka in je v njo vdelanih 6 stopnic. Oblika je v sredi med veCjim in manj Sim tipom. Kapela predstavlja v spodnji polovici zazidano duplino, kakor manj Se kapele, ima pa nad proCeljem stolpiC in spodnjo polovico zapira Železna pregraja. Kapela stoji na desni strani pota, je obrnjena kakor prva proti Šmarju in je 2. 98 m Široka, 2.98 m dolga in 8 m visoka, od tal do strehe 5.30 m, od tod do stolpiCa 0.20 m, stolpiC s tropreCnim kriZcem meri 2.50 m. Nad lokom vdolbine je letnica 1750. V zgornji polovici vdolbine so naslednje slike: Zadaj Skapulirska Mati boZja, pod njo vice, na levi od gledalca sv. Dominik, na desni sv. Simon Stock. Na levi notranji steni sv. Joahim, na desni sv. Ana, na svodu Sveti Duh, obkroZen od slikane ornamentike, pod njim Štiri angelske glavice. Na obeh straneh svodnega oboka sta dve sliki: na levi, nad Joahimom, doprsna podoba mlade Zenske z rokami navzkriZ na prsih, poniZen, sramežljiv pogled k tlom; na desni, nad Ano, doprsna podoba, isti, malo starejSi Zenski obraz, pogled pred se, roke v molitvi sklenjene. Ker je to Marijina kapela, in ni niCesar opaziti, kar bi ne nanaSalo na Marijo, predstavlja najbrž prva slika Marijino ponižnost, druga pa Marijino pobožnost, ali ilustracijo besed: “Glej, dekla sem Gospodova” in “Beseda je meso postala.” Na zunanjih stenah so te le slike: Na zahodni strani spodaj žalostna Mati božja, nekoliko viSe Srce Marijino. Zadaj na južni strani so slike vsled vremenskih vplivov nerazločljive. Na stolpiču v slepih linah so manj Se slike: Spredaj diakon sv. Lovrenc, na desni kardinal sv. Karol Bor omej, zadnji sv. Miklavž, na levi - nejasno. Postajni križ je pritrjen za omrežjem v sredini sponjega zida, ki do polovice izpolnuje vdolbino. 3. KAPELA. JEZUS V JEČI. SAMOSTOJNA OBLIKA. V naravnostni smeri pelje pot od 2. kapele naprej med dvojno vrsto koSatih jablanov ter konča po 90 korakih pred približno 2 kvadratna metra veliko kamenito stopnjo, za katero se dviga 3.40 m Široko in 3.55 m visoko kamenito pročelje, čigar zgornji del omejuje planoto pred viSe stoječo 4. kapelo. V sredi pročelja je 1.10 m Širok in 1.76 m visok Stirivoglat, s križa sto železno mrežo zadelan vhod k podzemeljski, 2.10 m Široki, 3.35 m dolgi in 2.10 m visoki votlini, katere obok nosi zgoraj omenjeno ravan. V tej ječi - 3. kapeli - vidimo pet izrazitih kipov. Trpeči Zveličar je privezan k stebru. Mučijo ga Štirje Judje; prvi ga s težo svojega telesa na tilniku tlači od zgoral navzdol, drugo s sulico v roki ga ruje za laSe, tretji na desni z rogom trobi v uSesa, vmes spodaj Cepi deček s svetilko, od zadaj pa laja psiček na Zveličarja. V polmraku vidimo Jezusa, kako je z verigami priklenjen in sicer za noge h kameniti kladi na tleh, za roke pa na Stirovoglati stolp v ozadju. Ne more leči, da bi se odpočil, pa tudi stati ne more pri miru. Rimski vojak se s kolenom opira ob klop in ga z vso silo vleče za vrv na tla, arabski Sejh z levovo kožo na glavi se je z vso težo vlegel na njega in tiSči navzdol. Ni čuda, če se Gospodu Šibijo kolena, če pokajo priklenjene roke, če se mu poveSa bridkosti poln obraz. Čudež je le, da ne odpre ust, da ne povzdigne kaznujočih oči. Da bi za trenutek ne zadremal, mu trobi nehvaležni Malh na uSesa in kuStnav psiček po svoje spremlja ta oduren prizor. Tudi pritlikavcu, ki sveti k hudobnemu početju, se bere topa zloba iz obraza. Vsi so kakor obsedeni zoper Gospoda, vsem sije brezmejno sovraStvo iz lica, posebno rdeči beduinov obraz žari iz ozadja, kakor bi bil poosebljeni vrag. Nad vhodom bi lahko zapisali: “Božje Jagnje med obsedenimi volkovi.” Ta mojsterski prizor napravi najgloblji vtis. 4. KAPELA. ŽALOSTNA MATI BOŽJA. VEČJA OBLIKA. Pot od 3. kapele čez stopnice do 4. kapele meri 20 korakov - 14 stopnic in 6 korakov. Kapela, ki je kakor prve tri s pročeljem obrnjena proti trgu Šmarje, je 4.80 m Široka, 6 m dolga, 12.90 m visoka - od tal do strehe 5 m, Tretja kapela - Skupina: Jezus v ječi odtod do slemena 3.90 m, zvonik s tropreCnim kriZcem 4 m. Pr oC el j e kaZe nad vhodom veliko polkroZno okno in konCuje navzgor v enakostranski trikot. Nad njim se dviga zvonik z linami na vseh Štirih straneh; v njem so trije zvonovi, katerih prvi nosi napis: Štev. 1729. delo Antona Samassa v Ljubljani 1865” in podobo Matere boZje sedem Žalosti, drugi in tretji zvon pa nosita napis kakor v kapeli sv. Roka. Na desni strani vhoda je kamenit Škropilnik, in tik desnega vogla kapele kameni ta, 1. 90 m visoka priZnica, na katero vodijo od nasprotne, juZne strani 3 stopnice. Vrata v kapelo, roCno delo kovaSko iz Železa, so dvodelna, 1.66m Široka in z lokom vred 2.55 m visoka. V kapeli je ob zadnji steni, ki je, kakor se zunaj vidi, lahno zaokroZena, oltar z menzo ali mizo, pod njo so vice z Železno mreZo, nad njo zidana predela, pod katero je hodnik okoli oltarja. To je najveCja kapela, ima nad oltarjem pod praznim kriZem kip Matere boZje z Zveličarjem v naroCju. Na levi od nje sedi sv. Janez s knjigo v roki in kaZe na Marijo, na desni mu odgovarja sedeCa sv. Magdalena, ki se joCe, odloZivSi posodo z mazilom. Vzada j na steni je potem naslikanih Sest oseb, od katerih si jih veC solze briSe, kakor Ce bi hotele gledalce ganiti na jok. Vsa skupina je simetrično razpostavljena, figure imajo vsaka pridevek v roki kakor v igri, Čeprav pri sv. Janezu in Magdaleni ni niti obiCajno niti zgodovinsko, da bi imela pod kriZem kaj v rokah. NaSa skupina je torej prizor iz pasijonske igre snemanje s kriZa in Marijino Žalovanje je njen predmet. Poglejmo Se igralce v zadnji vrsti! Tu stoji na levi sv. JoZef iz Amariteje s pogrebnim prtom - sacra sindon - potem sledidi starCek sv. Simeon, ki je Mariji prerokoval, da ji bo meC srce prebodel, potem dva jokajoCa Angela Varuha, katerih naloga je v igri gledalce pouCevati in vzpodbujati v njih soCutje in kes, potem zelo stara in od onemoglosti sedeCa Zena, najbrZ prerokinja Ana, hCi Fanuelova, ki je v templju dete Jezusa vzela v roke, slednjiC sv. Nikodem s posodo mazila in Se tretja Marija. Longin poroCa Pilatu, da je Jezus gotovo umrl. Pilat se uda, a Se enkrat zatrjuje svojo nedolžnost, zagovarja ga tudi sin Klavdij. Ko Marija Devica zopet pod kriZem toZi, se ji predstavi JoZef iz Amariteje proseC dovoljenja, da sme Jezusa z vso Častjo pokopati. Ko pa Žalostna Mati radi prevelike bridkosti sredi odgovora umolkne, da sv. Janez dovoljenje. JoZefu se pridruZi Se Nikodem, ki je prinesel belosvilnat prt in sto funtov mire pomeSane z aloo, ter obadva nekaj Časa razmišljata pod kriZem o Gospodovi smrti. Potem pa pristavita lestvico in s pomoCjo sluge, ki je prinesel kladivo in kleSCe, snameta Jezusa s kriZa in ga poloZita Mariji v naroCje. Magdalena pa poklekne k njegovim nogam, da ga umije in mazili. Kmalu pa priredi JoZef pogreb, da ne bi Marija od prevelikih boleCin umrla. Pri zaprtem in zapečatenem grobu govorijo Se potem obe Mariji in Mati Jezusova, katero sv. Janez pomiri in jo vzame seboj na Sion. Kapela je obokana z banjo z dvema kapama na vsaki strani. Slike pod njimi so iz detinstva Jezusovega. Vidimo oznanenje Marijino, poklonjenje Treh kraljev, beg v Egipt, darovanje in najdenje Jezusovo v templju. Na oboku pa govorijo vse slike o vstajenju. Na sredi plava iz groba vstali ZveliCar, na kozicah pa so naslednji enobarvni rdeCi prizori. Angel sedi na praznem Gospodovem grobu, Jezus se prikaže Mariji Devici, pridruži se uCencama na potu v Emavs, se da Magdaleni spoznati kot vrtnar, prikaže se dvanajsterim apostolom in slednjič zopet obiSCe apostole s Tomažem vred. Na kapah so zelene emblematiCne slike z latinskimi reki, ki se v prvi vrsti nanaSajo na dotiCne predstave, v drugi pa od mrtvih vstalega ZveliCarja sredi oboka. Vidimo sence, ki zhaja izmed oblakov sredi oboka in Citamo rek “premit nubes”. - Na vseh straneh pritiska na oblake. To velja najprej o soncu, ki zjutranje megle zmagovito razprSi, potem pa o Kristusu, ki se je povzdignil nad oblake in je premagal vse trpljenje in sovražnike. Tudi Samson je s svojo smrtjo zmagal, moriendo vicit, in je tako predpodoba Kristusova. Kakor vrtnica, ki se razvija med trnjem, proficit has inter, in kakor bajni ptiC feniks, ki se po smrti iz lastnega pepela Se lepSi dvigne, de funere pulhrior exit, tako stopa pred nas zmagoslavni ZveliCar. Žena, nad vhodom s srcem in tremi žeblji v rokah spominja nas na pet Gospodovih ran, njena tovarišica pa z goreCim srcem na presveto Srce Jezusovo. Omenimo Se lep zgodovinski napis z letnico 1745: sUreXit eX sepULCro qVI passUs reDeMIt nos In LIgno. Postajni križ je pritrjen na steni ob listni strani oltarja. 5. KAPELA. JEZUSOVO SLOVO OD MARIJE. - MANJŠA OBLIKA. Od 4. kapele naprej se zaCne pot viti semtertja med osmimi naslednjimi kapelami, od katerih se vrste Štiri - dve manj Si, dve veCji - na desni in Štiri - dve veCji, in dve manj Si - na levi strani naravnostne smeri pota. Pot od 4. do 5. kapele pelje najprej 12 korakov na desno k 2.30 m Širokim stopnicam, katere omejujejo ob straneh 0.70 m visok 0.40 m debel zid v naravnostni smeri. Stopnice ne sledijo nepretrgano druga za drugo, marveC se vrsti: 5 stopnic, tlakana 3 korake dolga pot, zopet tri stopnice, 3 koraki, 3 stopnice, 3 koraki, 4 stopnice in 1 korak. Zdaj krene pot brez stranskih zidov na levo, in se vrste: 3 stopnice in 2 koraka, 5 stopnic in 4 koraki, 4 stopnice in 5 korakov, 4 stopnice in 3 koraki. Tu se pot lomi in vodi Cez 4 stopnice 14 korakov daleC na desno, in zopet Cez 3 stopnice, na kar stojimo po 4 korakih pred 5. kapelico. Vsa zaCrtana pot meri 54 korakov in 38 stopnic. Kakor so naslednje tri kapelice manj Se oblike obrnjene s proCeljem proti Šmarskemu trgu, enako gleda ta 5., ki je 2.10 m Široka, 2.48 m globoka in z nastavkom proCelja vred 5. 70 m visoka. Njena duplina je približno do polovice 1.50 m visoko zazidana, v njej sta samo dva kipa, pa veliko povesta. Jezus in Marija si zadnjic segata v desne roke. Sv. Bonaventura je uvel v svoje Življenje Kristusovo lepo premišljevanje o Jezusovem slovesu, Čeprav, kakor sam pripozna, sv. pismo o tem ne govori. V Betaniji razodene božji’uCenik svoji materi, da je zdaj priSel Cas, da se zgodi, kar je pisano. Ona ga pa vsa JJe ta kapela: Jezusovo slovo od Marije. presenečena prosi, naj na kak drug naCin odreži CloveSki rod in ne s smrtjo. Jezus se nato milo razjoCe. PoznejSi poboZni pisatelji so bolj razpredli to ganljivo snov. Nas zanima pred vsem brat Filip v ŽiCki kartuziji, ki pripoveduje, kako je Marija pri slovesu Čutila, da gre sedaj njen Sin v muke in smrt. Tako le je zapisal: Zato je žalostna postala ter plakala, jadikovala rekoC: “Tedaj je priSel dan, da Ti, o Sin, boS v smrt izdan... Gorje mi, Materi, gorje! Kaj moja zaCne naj srce, kaj sama reva zdaj na sveti brez tebe hoCem, Sin, poCeti? Premisli Sin, naj grem s teboj, kamkoli vodi pot te Tvoj, na stezi v smrt Ti naj sledim, s Teboj na Cujem in trpim!” Naduhama skupina v šesti kapeli: Jezus krvavi pot poti. > v TolaZiti jo Sin začne, besede praviti sladke, naj srCna le in mirna bode, prenaSa voljno vse nezgode. To snov je zadela uporabljati tudi upodabljajoča umetnost. Postajni kriZ visi znotraj v vdolbini na levi strani. 6. KAPELA. JEZUSOV KRVAVI POT. - VEČJA OBLIKA. Od 5. kapele pelje pot na levo dez 3 stopnice 13 korakov in še dez 13 korakov in Se dez 1 stopnico 5 korakov daled k 6. kapeli. Meri torej 18 korakov in 4 stopnice. Kapele 6. 8. 10 in 12 so si po velikosti, zunanji obliki in znotranji opravi delo podobne. Njih tloris je kvadrat digar Staniče merijo po 4.10 m, visokost, kapel pa znaSa 9 m - od tal do strehe 3.80 m, odtod do slemena 2.20 m, odtod do vrha stolpiča 3 m. Vhod v nje je po 1. 95 m Širok in z lokom vred 2.50 m visok ter do polovice zaprt z 1.25 m visoko Železno pregrajo. Tlak se nakako v sredi kapel dvigne za eno stopnico; nad to so oltarjem podobni, zidani s stopnjo vred 1 m visoki podstavi, nad katerimi so v naravni velikosti plastične skupine iz trpljenja Kristusovega. Nad oltarjem kleči Jezus in omaguje, podpira ga angel in kaZe na kriZ v rokah drugega angelčka. Na levi in desni Zvelidarjevi sta čisto naravno legla na tla sv. Janez in sv. Jakob ter sta zaspala, globljeje na levi pa je zadremal sv. Peter s handZarom v naročju. Ozadje je z mehkim kamnom obloZeno in predstavlja tisto votlino, ki se od 14. stoletja naprej kaZe kot mesto Jezusove molitve - antrum agoniae. V daljini se vidi JedeZ na delu vojakov, ki prihajajo Jezusa lovit. Sredi oboka daruje Abraham kot zgled pokorščine - exemplar obedientiae -Izaka. r predpodobi je s tem označena pokorščina Sinova, ki je molil: “Oče, vzemi ta kelih od mene, ampak ne moja, temveč Tvoja volja se naj zgodi!” pa tudi Zrtva Očetova, ki je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina - sic dilexit mundum ut Filium suum unigenitum daret -, kakor kaZe obenem tudi podoba s svetovno kroglo v naročju stolujočeta Boga Očeta na steni nad Kristusom. Ker je srednja slika na desni steni izginila, predstavljala je najbrZ zbor velikih duhovnov in pismarjev z izdajalskim JudeZem, sta tudi njeni spremljevalki teZko umljivi. Na levi prihiti neki moZ - sv. Peter - in ves razburjen pripoveduje, na tleh pod palmo leZečemu mlajšemu moZu - Janezu Marku -, ki je ravnokar še Cital, tako da je tudi ta ves presenečen. Zakaj sv. Peter mu sporoča, da bo Gospod v hiši njegove matere obhajal zadnjo večerjo. Desna podoba pa predstavlja izdajalski poljub JudeZev. Na levi steni postavi Jezus sv. Rešnje Telo, potem umiva noge apostolom in slednjič stopi na Oljski gori pred vojake, od katerih pade eden na tla. Na oboku pa zremo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, ko mu je ljudstvo klicalo: “Blagoslovljen, ki pride v imenu Gospodovem - Benedictus qui venit.” Potem gre Jezus po zadnji veCerji Cez cedronsko brv žrtvovat se za apostole - Vado immolari pro vobis. Ko je odmolil, je pristopil k apostolom in jim rekel, naj vstanejo, zakaj priSla je ura, da bo Sin Človekov izdan - Ecce appropinquavit bora. SlednjiC ga vojSCaki na dvoru Kajfeževe hiSe z zavezanimi oCmi nasmehujejo - Velabant faciem Ejus conspuentes. Obenem z zadnjim prizorom pripovedujejo evangelisti, kako je sv. Peter Jezusa zatajil, potem pa Sel ven in se bridko jokal. Na stolpiCu so naslikane sv. Katarina Aleksandriska, sv. UrSula spredaj in sv. Barbara. - Postajni križ je pritrjen sredi sprednje stene zidanega podstava. Enako pri 8. 10. in 12. kapeli. 7. KAPELA. - ŽALOVANJE SV, PETRA. - MANJŠA OBLIKA. Pot od 6. do 7. kapele se dviga najprej na desno. Prehoditi je treba 5 korakov in 2 stopnici, 10 korakov in eno stopnico, en korak in 1 stopnico in Se en korak. Tu krene pot Cez dve stopnici na levo, pelje 18 korakov daleC, se dvigne Cez 2 stopnici in konCa po 3 korakih pred kapelico, ki je po velikosti in obliki podobna 5., le da je nekoliko globlja. Vsa pot meri 38 korakov in 8 stopnic. Svetnik kleCi v vdolbini, ki je do gotove viSine obložena z mehkim kamenjem, se solzi in v goreCi molitvi povzdiguje roke. Petelin poleg njega spominja na Gospodovo napoved in njegov greh. Srednjeveška umetnost ne pozna spokornega sv. Petra, ker se je sploh izogibala veCjih afektov. Podobni psiholoSki motivi so priSli Sele v 17. stoletju v navado. Tudi cerkve sv. Petra iz novejSih Časov so ga imele veCkrat kot spokornika v glavnem oltarju, tako na priliko sv. Petra na Kronski gori (1751) in nekdaj tudi na Medvedovem selu. Votlina Petrove pokore se imenuje v Jeruzalemu leta 735 v zgoraj omenjenem sluCaju in se je priSlo v njo po 32 stopnicah iz pokore sv. Petra, ki so jo zgodaj pozidali. Romar Sanuto je leta 1310 to cerkev Se obiskal, pozneje pa se je videla na onem kraju le Se votlina, potem se je na oboje pozabilo. V zadnjih letih pa so naSli ostanke z mozaiki, tukaj v Šmarju pa so vsaj stene s kamenjem obložene. Postajni križ zapazimo znotraj na levi strani. 8. KAPELA. BIČANJE JEZUSOVO. - VEČJA OBLIKA. Pot od 7. do 8. kapele se dviga Cez 2 stopnici na desno in meri 16 korakov. Od Kajfa so peljali Jezusa k Pilatu, potem k Herodu, ko se je vrnil nazaj k Pilatu, ga je dal biCati, da bi omehCal Jude. Na desni strani kapele vidimo Heroda na prestolu. Z mogoCno kretnjo veli beloobleCenega Jezusa peljati nazaj k Pilatu. Na levi steni pa stoji ZveliCar poleg stebra biCanja, dva rabelja ga slaCita, dva judovska velikaSa na levi od Sedma kapela: Žalovanje sv. Petra. Osma kapela: Jezusa bičajo. daleč gledata, na desni pa je morda stal Pilat. Slika je skoraj popolnoma zginila. Bičanje pa je postavil nad oltarjem kipar. V sredi stoji goli Zveličar z od zadaj k rimskemu stebru privezanimi rokami. Dva rabelja ga bijeta s palicami, tretji pa veZe gibe, eden pa vihti rojnato veriZico in obenem z drugo roko drZi Gospoda za lase. V ozadju pa pripoveduje dalje slikar, kako dvoje dečkov Jezusa zasmehuje in gol vojak, ki ima Železne rokavice, vije trnjevi venec; nad njim pa naroča Pilatova Zena Prokula z bolestnim obrazom sluga, naj ponese moZu svarilo vsled nočnih sanj. Na oboku je predpodoba Job, ki ga dva hudobna duhova trpinčita, Zena, prijatelji in drugi pa izkušajo. V voglih so napisani štirje izreki Jobovi, s katerimi je toZil svoje gorje, vsak s primerno ilustracijo. On toZi; Moj sovraZnik je zbral svoj srd na me - Collegit furorem suum in me. Slika predstavlja baziliska z dečkom, ki njegovo strupeno sapo z zrcalom prestreza in zbira ter v njega samega nazaj meče. To prizadeva bazilisku najhujše bolečine, celo smrt. Nadalje zdihuje Job: Moj nasprotnik mi je vsekal rano za rano - Concidit me vulnere super vulnus. Poleg teh besed vidimo jelena, ki ves ranjen v gozdu umira. Očak nadaljuje: SovraZnik je planil nad me kakor velikan - Irruit in me quasi gigas. Slikar je postavil zraven orjaškega Goljata, ki se je spravil nad malega Davida. Slednjič očita Job svojim nasprotnikom, da se nasičujejo z njegovim mesom - Carnibus meis saturamini. V sliki pa zremo ubogo Jagnje, ki ga raztrgajo poZrešni volkovi. Vse Jobove besede pa veljajo o Zveličarju. Na oboku je predpodoba, na stenah izvršitev. Judje in pogani so zbrali svoj srd na Gospoda, planili so na njega kakor velikan, vsekali so mu rano za rano, nasičevali so se z njegovim mesom. .. Na stolpiču je na eni strani sv. JoZef, na drugi strani sv. Janez Krstnik, spredaj Devica Marija od zmage z zastavo, zadnja plat je prazna. 9. KAPELA. JEZUS V VERIGAH. - MANJŠA OBLIKA. Pot od 8. kapele gre začetkoma na levo, in se vrstijo 3 koraki in 3 stopnice, 12 korakov in 5 stopnic; za tem krene na desno, se po 16 korakih dvigne za 1 stopnjo in konča po 5 korakih pri 9. kapelici. Skupaj torej 36 korakov in 9 stopnic. V ozki vdolbini stoji Jezus poleg nizkega stebra. Železna lanca oklepata obe roki nad lakti in od njih gre na vsako stran k steni po ena veriga. Tretja veriga pa visi Gospodu okoli vratu, se zdruZi na prsih, gre k lancu vrhu stebra in od tam k steni. Obe roki sta bili nekdaj ob zapesnicah še zvezani z vrvjo. Ozadje je poslikano kot ječa z zamreZenim oknom. Ako hočemo izredno in ljudem neumljivo podobo tolmačiti, moramo vprašati stare pisatelje za svet, predvsem pa razloZiti, kako so si v prejšnjih stoletjih predstavljali bičanje. Začnimo z stebrom in oglejmo si najprej njegovo obliko! Prvi ga omenja burdigalski potnik leta 333, nahajal se je pa v sionski cerkvi in je nosil z drugimi stebri vred zgornji zid med ladjami, imel je torej v primeru kakih 50 - 60 cm in je bil visok 5-8 m. Ko so Perzi leta 614 razdejal sionsko cerkev, se je steber prenesel v dvorano zadnje veCerje, kjer ga je videl galski Škof Arkulf, okoli leta 670 svobodno stati sredi. NaCin biCanja so si kristjani v prvih Časih predstavljali, da je bil Gospod le v zgornjem delu telesa sleCen, je stal pri stebru, ga objemal in bil tako z vrmi nanj privezan, da je hrbet nudil rabljem. Tako pravi Prudencij o stebru biCanja. Sv. Hieronim trdi, da je steber kazal sledove krvi - cruore infecta, v 6. stoletju pa so pripovedovali, da so se vsled trdega privezanja prša Gospodova, roke, prsti, obraz, usta, nos, oCi in obradek vtisnil v kamen, kakor bi bil iz voska. Od gotske dobe naprej so zaCeli zapadnjaki biCanje na razne naCine opisovati. Ako si dobesedno predstavljamo, kar meni Ludolf Saksonski, je to grozen opis. Sv. Vincencij Ferrer je menil, da so Gospoda od pet navzgor biCali, zato da ni navzdol tekoCa kri nobenega novega mesta zakrila. Z Walasserjevim opisom se preje strinja tirolska freska v Schvvazu in morda je bil podoben kip tudi na KriZni gori pri Ložu na Kranjskem. Iz besed domaCega pevca RepeZa sledi, da je bil Jezus z verigami za roke in noge k visokemu stebru pripet in potem za lanec okoli vratu na vrh stebra obešen: On ni stal, leZal, ne sedel, ampak gor luftu visel je, ni mogel, da bi se očrnil, vkljenjen za roke, za noge, on tudi za vrat je vklenjen bil. Postajni kriZ je pritrjen znotraj na desni strani. 10. KAPELA. JEZUSA S TRNJEM KRONAJO. - VEČJA OBLIKA. Pot od 9. kapele do 10. je naslednja: 1 stopnica, 14 korakov, zopet stopnica in 5 korakov, skupaj 19 korakov in 2 stopnici na levo. Jezus sedi nad oltarjem s trstiko v roki in obdan od istih štirih rabljev ko pri biCanju: Eden mu tišCi z Železnimi rokavicami trnjevi venec na glavo; druga dva pa vsak od svoje strani s palicama pritiskata nanj, Četrti pa je pokleknil pred Godpoda in mu jezik ter osla kaZe. Slikar je na zadnji steni prizor spopolnil. Dva deCka ŠCuvata psa na Jezusa, za ograjo pa slonijo Malh, vojšCak in sluga, ki ga je poslala Prokula. Z visokega mostovZa gledajo Marija Devica, sv. Janez in druge osebe zasramovanje Jezusovo. Na levi steni kaZe Pilat Jezusa, rekoC: “Glejte Človek!”, na desni si pa umiva roke, obsodi Jezusa in vojSCaki ga odpeljejo. NedolZni Jezus med zbesnelim vojSCaki je kakor Daniel med levi, to predstavlja predpodoba na oboku, to pove tudi napis: Vzgled krotosti - Exemplar mansuetudinis. ZveliCar je lahko z Jobom govoril: Gospodova roka se me je dotaknila - manus Domini tetigit me. Roka s plameneCim meCem ilustrira ta izrek. Z Jobom je lahko vojSCakom zaklical: Zakaj me preganjate AMK 19)l 79 Deveta kapela: Jezus v verigah. Nadstropna skupina v deseti kapeli: Jezusa s trnjem vencajo. kakor Bog - Quare persequinimi me sicut Deus ? V sliki beži k Bogu bel golobCek, preganjan od dveh Črnih krokarjev. Jezusu so veljale preroške besede Izaijeve: Na njem ni veC lepote - Non est ei Dec or. Tudi sonce izgubi lepoto, Ce ga zagrnejo oblaki, pove slika. Trnjevi venec je postal za Jezusa venec Življenja - Accepit coronam vitae, podoben zmagoslavnemu vencu, ki v sliki angel nudi starCku ob koncu dni. Na stolpiCu so svetniki: Ignacij Lojolanski, spredaj FranCišek Ks. in Janez Nepomuk. Zadaj je lina brez slike. V njo so zidarji leta 1911 zaCrtali svoja imena. 11. KAPELA. KRISTUS V ŽALOSTI. - MANJŠA OBLIKA. Pot od 10. do 11. kapele vodi naprej na desno po 4 korakih Cez 3 stopnice in po daljnih 14 korakih Cez 3 stopnice. Potem se obrne na levo, in se vrsti 1 korak 1 stopnico, 18 korakov in 2 stopnici in še en korak, na kar peljeta 2 stopnici na desno k 11. kapeli, ki je po velikosti in obliki enaka 9. oziroma 7. in 5. kapeli. Skupaj naštejemo 38 korakov in 11 stopnic. Okoli ledja ogrnjen sedi goli Jezus brez verig in brez vezi na št ir iv oglatem kamnu ter z levico podpira trudno glavo, desnico pa polaga na koleno. Ozadje je poslikano kot kupola na slopih, z odprtinama ob straneh in z zamreZenim k oknom v zadnji steni. Sredi kupole je od kaCe ovita svetovna obla in križ nad njo. Tudi pomen te podobe se je pozabil, Čeprav pogostokrat zastopa podobo Križanega v kapelicah in križih ob hrvaSki meji. Videli smo jih v Šmarju, Rogatcu, potem po cesti iz Mestinja proti sv. Petru pod Svetimi gorami. Nahaja se tudi v župnijski cerkvi v Slovenski Bistrici, prej pa je bila pred gradom. Imenuje se “Usmiljeni Jezus” ali pa tudi “HrvaSki Jezus”. Gotovo, ker je na HrvaSkem najbolj razSirjen. Tam je v zagrebški Škofiji dvoje župnijskih cerkva in deset kapel posveCenih “Ranjenemu Jezusu - Jesus patiens”. Povoljne razlage te podobe Se dosedaj nimamo in je tem težja, ker so umetniki premalo loCili med raznim položaji v Jezusovem trpljenju. Mi razlikujemo pet razliCnih situacij in predstav sede C ega Jezusa. 1. Jezus zasramovan pri Pilatu. Pilat je biCanega Jezusa dal vojSCakom, ki so ga vzeli na dvoriSCe, poklicali kohorto, ga slekli, mu ogrnili Skrlatast plaSC, so poklekovali pred njega in ga zasramovali rekoC: Zdrav bodi, kralj judovski! In so pljuvali vanj in mu trst jemali ter so ga tolkli po glavi. 2. K smrti obsojeni Jezus v Pilatovi hiSi. Kristusovo jeCo so lokalizirali v bližini Antonije Sele v križarski vojski ali dobi. Prej so namreC kazali Pilatovo sodiSCe, Kajfovo in Anovo hiSo na Sionu, poleg pa, pri Armencih, jeCo Gospodovo. S prihodom križarjev so vse te spomine prenesli k Antoniji. JeCo, v katero so zaprli Gospoda tisto noC, ko so ga vjeli v Getzemani, že omenjajo leta 1187. 3. Jezus v jeCi na Kalvariji. Pozidali so to jeCo potem, ko so Perzi leta 614 razdejali Konstantinove stavbe okoli božjega groba, zakaj v dobi Eterije in drugih predperzijskih romarjev je Se ni bilo. Omenja se prviC okoli leta 735, ko je Veliki petek služila za že zgoraj opisano predstavo noSenja križa. 4. PaC pa je zelo razširjena skrajSana oblika, da goli Jezus sedi zvezan na kamnu, brez sledu kake jeCe. Jan Pascha pravi: “ko je na kamnu sedel in bil obleke oropan. Na Francoskem se vidi goli Jezus z zvezanima rokama in nogama sedeti na naravni skali, Cez katero so pogrnili njegovo obleko. Ob vznožju skale se vidi vCasih izklesana mrtvaSka glava kot znamenje, da se vrSi prizor na Kalvariji. Že to je znaCilno, da nastopijo prve take podobe istoCasno kot prva pobožnost križevega pota. Iz obeh odseva torej globoki vtis, ki so ga dobili jeruzalemski romarji na sv. mestih. 5. Jezus sedi na tleh na križu, mesto na kamnu. Tako se vsaj indirektno vpliva golgotska jeCa. Potem pa nastopi Izaija in spominja na svoje prerokovanje, da bo OdreSenik kot jagnje v mesnico pel jan. V kakSnem položaju se nahaja Šmarski žalojoCi ZveliCar? Freska v prejSnji kapeli kaže Gospodovo obsodbo, v naslednji kapeli pa sledi noSenje križa, v sredi med tema kapelama pa je naSa vdolbina z Jezusom v jeCi pri Pilatu. Tekst pasijonskih iger nam je odkril vso težo bridkih misli in Čustev, ki grenijo Usmiljenemu Jezusu zadnje trenutke, ko sedi gol v jeCi in utrujen podpira od pogleda v bodoCnost težko glavo ter v duhu zre na seboj od zapeljive kaCe oklenjen svet in križ, na katerem bodo kmalu, Četudi za mnoge brez sadu, pribit. - Postajni križ je pritrjen znotraj na levi strani. 12. KAPELA. JEZUS NESE TEŽKI KRIŽ. - VEČJA OBLIKA. Pot od 11. do 12. kapele se dviga na desno in meri 20 korakov. Po 15. koraku je v njo vdelana 1 stopnica. Kipi na oltarju: Jezus pade pod križem na tla, vojak, ki ga na vrvi vodi, prestreže križ, Simon iz C ir ene pa križ od zadi prijema. Neki rabelj pa brez usmiljenja z buzdovanom bije po Gospodu. Freska na zadnji strani: Tu koraka ostali sprevod na Kalvarijo, najprej dva vojSCaka, potem Jožef iz Aramiteje, vojSCaki z vrvjo, poveljnik v levovi koži, slednjič Marija z ženama. Na desni steni slaCijo Jezusa v priCo judovskih poglavarjev in vojSCakov. Na levi strani na steni ga križajo na tleh v prisotnosti pobožnih žen. Obok. Na sredi uboj Abela kot predpodoba Jezusove smrti in nedolžnosti - Forma innocentiae. V voglih so Štiri sliCice, ki se nanaSajo na les sv. križa. Jezus nese križ in vabi: “Moj jarem je sladek - Jugum meum suave est”. KrvaveC stoji v stiskalnici in toži: “Sam sem stiskal svojo stiskalnico - Tolcular meum calcavi solus”. Ves od žarkov obdan kaže Jezus svoje petere rane, ki jih je dobil na križu ter zdihuje: “Jeli boleCina, kakor moja boleCina - Si est dolor sicut dolor meus”. SlednjiC vidimo koSato “krasno in bliSCeCe drevo”, Arbor decora et fulgida, drevo sv. križa. Na stolpiCu so sv. Jurij, sv. vojSCak Martin - spredaj - in sv. Florijan. 13. KAPELA. KALVARIJA. JEZUS NA KRIŽU. - SAMOSTOJNA OBLIKA. Pot od 12. do 13. kapele pelje najprej na levo 19 korakov daleC; po 5. koraku treba prekoračiti 4, po 19. pa 1 stopnico. Potem vzame pot naravnostno smer proti cerkvi sv. Roka, in se vrsti 1 korak in 1 stopnica, 6 korakov in 1 stopnica, 5 korakov in 3 stopnice. Tretja teh stopnic je spredaj v baroCno lomljeni Črti profilirana in je prej tvorila prag pod železnimi vratmi, skozi katere se je priSlo na Kalvarijo. Vrat ni veC, stojita pa Se 2 m visoka, drug od drugega 2 m oddaljena kam eni ta podboja ali stebra, ki sta prej nosila na vrhu kamenite buCe. Na obe strani podbojev sega do gozda 1 m visok in pol metra debel zid. Na na daljni poti se vrstijo 1 korak in 4 stopnice, 2 koraka in 1 stopnica, 11 korakov in 3 stopnice, 3 koraki in 1 stopnica ter zopet 3 koraki in 1 stopnica. Skupaj 51 korakov in 20 stopnic. Zdaj stojimo pred 7.30 m Široko in 10 m visoko povpreCno steno, katere sprednja plat, obrnjena proti Šmarju, je razdeljena v tri vdolbine ali niSe. Trije visoki križi stoje vsak v svoji plitvi vdolbini, oboke nosijo ob straneh pilastri, poleg srednje vdolbine pa dva svobodno stojeCa stebra. Jezus je že nagnil glavo in umrl, Bog OCe, ki se vidi na oboku naslikan, je že sprejel K n a j s t a kapela: Kristus v žalosti. Dvanajsta kapela: Jezus nese težki križ. njegovo daritev, svet je odreSen, satan je premagan. Spodaj na levi omaguje Marija, sv. Janez vije roke, kleči sv. Magdalena. Na steni za križem je naslikano drevo spoznanja dobrega in hudega, poleg pa stoji angel in tira Adama in Evo iz raja. Zadnja se Se bridko nazaj ozira za izgubljeno srečo. Njen pogled pa lahko tudi zadene les križa, ker se je s tem predstavljal tudi padec prvih starSev, vrhu tega morama tudi upoštevati, da je po srednjeveški legendi les križa pognal iz treh zrnic drevesa spoznanja, ki jih je po božjem naročilu prinesel zamaknjeni Set iz raja, in tako razumemo, zakaj stoji v naSi kapeli križ ravno pred nesrečnim rajskim drevesom, zakaj se izgnanje v tistem trenutku predstavlja, ko je raj zopet odprt. Desni razbojnik se v zadnjih trenutkih zapeljivo gleda na Zveličarja, levi pa se obrača stran in moli jezik iz ust. V trenutku Gospodove smrti pa sta iz oblakov zadaj za njim dva bliska in sta zadela spodaj stoječo smrt - v plahto ogrnjen kost en jak s koso v roki - in hudobnega duha s tremi puSčicami. Spolnila se je Ozejeva prerokba, ali kakor moli vzhodna cerkev: Ha da si ubil z bliskom božanstva, smrt si pobil s smrtjo svojo. Zlomljena je oblast hudobnega duha z zapeljevanjem k poželenju oči in mesa in k napuhu življenja, tudi smrtna groza je odpravljena, ker za otroke božje je smrt le prehod v večno življenje. Te slike so torej v dogmatičnem smislu pripravljene. Pred srednjo SirSo niSo stoji za 1.08 m Široko stopnico 3.14 m dolga, 1.58 m Široka in 1 m visoka kamenita menza. - Pred prenovitvijo leta 1910 je stala prvotna letnica nad srednjo niSo, kjer je zdaj znamenje imena Jezusovega. Ako je Številka 1735 prava in ni bila ob prenovitvi pomotoma zapisana namesto 1745, kar ni prav verjetno, tedaj bi pričala, da je bila Kalvarija postavljena že pod župnikom JereSičem, ki je bil, kar smemo sklepati iz njegovega nagrobnega napisa, vnet Castivec trpljenja Kristusovega in Žalostne Matere božje. V resnici je oblika Kalvarije drugačna in izpeljava kamnoseškega dela pri njej enostavnejSa, kakor pri drugih kapelah. Slikar Franc Horvat je leta 1910, preden je vmes posegla centralna komisija, prenovil 5., 7. in 13. kapelo ter nekoliko tudi zunanjost 14. kapele. Tukaj pri 13. kapeli je po navodilu dekana J. Bohanca nad stranskima križema z zlato barvo zapisal letnici 1735 ir 1910, okrasil stene z ornamentiko, naslikal nad srednjim križem, prebarval križe ter popravil pri slikah v vdolbinah spodnja poškodovana mesta, katera je že prej enkrat popravljal slikar Anton Pavlič iz Buč. Veličastna zidina je zadaj gladka in brez okraskov, navzgor se končuje v lomljeni črti, katere lepSajo tri kamenite krogle in med njimi dve piramidi. Postajni križ je pritrjen v sredini sprednje stene pod menzo. 14. KAPELA. SVETE STOPNICE. BOŽJI GROB. - SAMOSTOJNA OBLIKA. Od 13. postaje 6 korakov na levo je 10 stopnic, ki vodijo ob levi strani Kalvarije navzgor, potem Se 2 koraka in G stopnic, nato 9 korakov nekoliko na desno in Se dve stopnici: tako se po 17 korakih in 18 stopnicah pot končuje pred 14. postajo. V naravnostni smeri se po hribu navzgor dviga zidan pokrit hodnik, ki preide zgoraj v 5tir iv oglato enakostransko kapelo s kupolo. Stranska, po 0.66 m debela, 2.18 m drug od drugega oddaljena, 11 m dolga in pribliZno 3 m visoka zida nosita obok, nad katerim se dviguje dvestrana streha iz krilnih ploSCic. Od obeh zunanjih straneh ju spodaj po vsej dolZini podpira zidan, 0.35 m Širok in 0.55 m visok, s poSevnimi kamenitimi ploSCami krit dostavek. Spodnje proCelje je sliCno proCelju pri drugih kapelah veCje oblike. Stranska zida z obokom tvorita vhod k notranjemu mostovZu, nad vhodom je v steni okroglo okence, in nad proCeljem stoji streSni zvonik z odprto lino spredaj in zadaj, v njem je zvonCek, Cigar vrv je napeljana skozi obok koj pri vhodu. ProCelje je, Ce se vraCunata stranska podporna zidova, 4.20 m Široko in 6.50 m visoko - od tal do strehe 3 m, odtod do zvonika 1.50 m, zvonik s kriZcem 2 m. Po dveh stopnicah se dospe do dvodelnih, lesenih vrat s Štirimi steklenimi Sipami. Lok nad vratini je prepreZen z Železno, umetniški kovano mreZo. VstopivSi skozi duri zremo pred seboj trideset kamenitih stopnic, ki segajo od zida do zida in vodijo do zgornje kapele. LuC prihaja v hodnik skozi Štiri, Cetverovoglata okna v zidu, dve na vsaki strani. Stopnice od 2. do 29. imajo vdelano na vsaki strani kapsulo z ostanki sv. muCencev ali drugih svetnikov, 3. 12. in 29. hrani Se razen teh v sredi s kapsulo s koSCki sv. kriZa. Te tri kapsule kaZejo v voglih pokrova letnico 1748, kar bi priCalo, da so bile kam en it e svete stopnice poloZene ali vsaj te kapsule vdelane Sele leta 1748. Slike. Na proCelju sta sliki ob straneh vhoda vsled vremenskih vplivov nejasni. Zdi se, da sta bila naslikana dva vojaka - straZnika. Pred durmi. Na desni znotranji steni: Sv. Helena, na levi znotranji steni: PapcZ Benedikt XIII. z napisom: Privilegij PapeZa Benedikt XIII 1. 1746. Znotraj v hodniku na stranskih stenah - od spodaj navzgor: Med durmi in prvim oknom na desni: Peter si izvoli kriZjna levi: Ženska podoba, obsijana od Žarkov - nezmotljiva Cerkev. Med prvim in drugim oknom na desni: Sv. apostoli Matej, Jernej in Juda Tadej. Na levi: Sveti apostoli Matija, Simon, Toma Z in Filip. Med drugim oknom in zgornjo kapelo na desni: Sveti apostoli Andrej, Jakob M. in Peter. Na levi: Sveti apostoli Jakob star., Janez in Pavel. Na svodu: Spodaj proti durmi: JoZefove sanje o Kristusovem trpljenju. V sredi: Voj skuj oCa se in zmagoslavna Cerkev. Zgoraj proti kapeli: Jakobove sanje nebcSka lestvica. Med temi slikami je svod prepleten s stucco-orna-mentiko. BaroCni okraski se strinjajo v manj Se kartuSe, v katerih zremo angelske glavice. Ko prekoraCimo zadnjo 30. stopnico, stojimo v kapeli, iz katere vodi na levi strani 1.45 m Širok in 2.57 m visok izhod na prosto. Zapirajo ga iz Železa kovana vrata, na zunanjem loku je letnica 1747. Tloris kapele je kvadrat, Cigar stranica meri 4.30 m. Navzgor konCa kapela v kupolo, katero Trinajst a kapela: Kalvarija. krasi Se nastavek s 6 Stirivoglatimi, podolgastimi okenci, s streSico in s kriZcem in na kateri stoji letnica 1746. VisoCina od tal do vrha kupole znaSa 6 m, nastavek s kriZcem pa meri pribliZno 2 m. Znotraj je ob sprednji steni nad eno stopnico 1 m visok in 2.50 m Širok oltar, ki je obdarjen s pravico maSevanja. Pod menzo je v sredini kamenita ploSCa z napisom SC A LA SANCTA - svete stopnice. Nad menzo je tabernakelj, nad tabernakljem oljnata slika: Od mrtvih vstali ZveliCar. Na desni strani visi oljnata slika: PoboZne Žene pri grobu. Pod to sliko, na steni spodaj, je pritrjen 14. postajni kriZ. Na stenah Štirih vogelnih stebrov, ki nosijo kupolo, so alegoriCne slike. Pri svetih stopnicah na desni: Zena s kriZem - vera. Pri Svete stopnice s kapelo božjega groba od znotraj. svetih stopnicah na levi: Zena s sidrom - upanje. Ob sprednji steni na desni: Zena s srcem in lučjo - ljubezen. Na loku nad svetimi stopnicami naslikana svetovna obla, na katero kaplja Jagnjetova kri, od Štirih strani sveta prihajajo k Jagnjetu trije kralji in ena kraljica. Ni izključno, da so to zastopniki Štirih tedaj znanih delov sveta, klanjajočih se svojemu OdreSeniku. Kraljica - morda cesarica Marija Terezija 1740 - 1780 - bi zastopala Evropo, moZ s turbanom in polumesem Azijo, zamorec Afriko, Indijanec z butaro puSčic pa Ameriko. Primeri psalm: Karalji iz Tar za in otoki bodo dajali darila; kralji Arabcev in iz Sabe bodo prinaSali darove: In molili ga bodo vsi kralji zemlje, vsi narodi mu bodo služili. (Ps. 71, 10. 11.) Na loku nad izhodom je upodobljen Kristus s 4 evangelisti. Obok kupole je baročno okraSen s Štukaturami; v 4 praznih kartuSah so podobe obledele. V sredi kapelo pod kupolo stoji 1.31 m dolg in 0.38 m Širok, 0.78 m visok katafalk ali oder, na katerem pod steklenim pokrivalom počiva Kristus v grobu, objokovan od angela. Pot od izhoda iz te kapele do cerkve sv. Roka meri 50 korakov. Glede razvrstitve Stirinajsterih kapel je opaziti naslednji načrt; Kapele 1. 4. 13. in 14. so postavljene v ravni meri križevega pota in so s pročeljem obrnjene proti Šmarskemu trgu. Kapele 5. - 12. stojijo ob straneh omenjene črte, in se pot med njimi vije semtertja. Na desni se vrstita dve mali z dvema velikima, na levi dve veliki z dvema malima. Male so obrnjene proti Šmarju, velike pa navpik k naravnostni smeri. V tem srednjem oddelku se do velikih in do malih kapel po enkrat lomi, od malih do velikih pa tvori ravno črto. Ves križev pot nakako prestavlja orjaSki križ, položen na tla po dolgem med Šmarsko župnijsko cerkvijo in med podružnico sv. Roka. Kar se tiče starosti posameznih kapel, bi bila najstarejSa, pa navedenih letnicah soditi 13. kapela ali Kalvarija, postavljena že leta 1735 ob času župnika Janeza Jurečiča. Župnik Dr. Matej Vrečer je dal sezidati najprej 4. kapelo Žalostne Matere božje leta 1745, najbrž obenem s 3. kipelo ali ječo Gospodovo. Leta 1746 se je pričelo z zidanjem svetih stopnic in 14. kapelo božjega groba. To delo je bilo končano popolnoma leta 1747 in 1748. Vmes in morebiti v teku dveh let nato so nastale kapele 5. do 12. Za temi je sledila 2. kapela Skapulirske Matere božje leta 1750. Slednjič je 1. kapela sv. Roka, čeprav je morebiti stala že dolgo prej, dobila sedanjo obliko leta 1753. CERKEV SV. ROKA. ZUNANJOST Cerkev sv. Roka je orientirana. S prezbiterijem ali glavnim oltarjem je namreč obrnjena, kakor Šmarska župnijska cerkev - proti vzhodu. Od zunaj napravi vtis preproste stavbe v gotiSkem slogu. H glavnemu vhodu na zapadni strani vodi 5 stopnic, nad vhodom je v zidni vdolbini lep kip sv. Roka, proti vremenskim vplivom zavarovan s streSico iz pločevine, nekaj viSje na pročelju, ki se navzgor končuje v trikot, je okroglo okno - rozeta. Ob južni steni sta videti dva podporna stebra, enaka onim pri gotiSkih stavbah, kakor tudi okna kažejo gotiSke oblike; ob severni strani in steni pa stopajo iz ravne črte Marijina kapela, hodnik na prižnico, zvonik, ki stoji nekako ob prehodu ladje v prezbiterij, in trije, 0.50 m visoki kameniti stebri, na katerih so nekdaj duhovniki spovedovali. Razen poglavitnega portala so Se Štirje manjSi vhodi v cerkev, eden na južni, drugi na severni strani - med omenjeno Marijino kapelo in prižnico, tretji pa od vzhodne strani pod stolpom v zakristijo. Ladja meri v dolgosti 18.95 m, prezbiterij 11.60 m; Sirokost ladje znaSa 1.48 m, Sirokost prezbiterija 5.82 m. Visoka je cerkev 11 m. NAPISI, KRONOLOGIČNO, PO ČASU UREJENI Nad vhodom iz cerkve v zakristijo: “Leta 1645 je rasajala v Ptuju kuga. Dva šmarCana jo prineseta od ondot v tukajšnjo vas Breclovo. Bolezen se zaCne širiti po vsej fari. V kratkem Času je zadavila 200 ljudi. Da bi ljubi Bog odvrnil šibo kaznivko, sezidala se je bila na tem hribu kapelica, služba božja se opravljala v njej prvikrat vsako drugo nedeljo v adventu, drugikat o sv. Štefanu in tretjikrat o sv. Boštjanu s procesijo leta 1646. Bog je na priprošnjo Matere božje in sv. Roka, ter sv. Boštjana uslišal skesane in vroCe molitve ter strašno kugo mahoma pregnal iz deZele. O tem CudeZu priCata g. Župnik tukajšnji Luka Grbec, potem g. Janez, JoZef Sonce, komisar Šentjurski z vsemi šmarCani in sosednjimi farami vred. 10. aprila 1646. ” Na mestu tega napisa je bil nemški, katerega je zabeleZil šentjurski Župnik Jožef Kašnik, in se zdaj bere v Šmarskem arhivu. Na tablici pod zahodno lino stolpa: V Čast sv. Roku za odvrnitev kuge 1646. Nad omenjeno sliko je štirivoglato zamreženo okno in nad oknom stoji letnica 1647. - Na loku podbojev glavnega portala bereš letnico 1651. - Na koru pod omrežjem v sredi je letnica 1671. - Pod korom na škropilniku ob desnem stebru stoji letnica 1674. - Na Črni marmornati plošCi, ki je vzidana v steno na evangeljski strani med glavnim oltarjem in med zakristijskimi durmi vidimo zgoraj grb s ploSCatim klobukom in razliCno razdeljenimi polji, pod grbom pa se bere nagrobni napis v latinskem jeziku: “Tu leži pokopan preCastiti in mnogo spoštovani gospod ANTON KOPINŠEK, bivši šmarski župnik, kateri je tu umrl 21. avgusta 1700 in priCakuje veselega vstajenja. Amen. Postavil mu je ta spomenik njegov brat Janez Jakob Kopinšek v spomin iz Kranjskega. ” Na plošCi vzidani v steno na epistolski strani, pod prvim oknom od kora na listni strani oltarja imena Jezusovega se nahaja legenda: o posvetitvi oltarjev 1729 po Gospodu Juriju Ksaveriju de Marotti, škofu PiCenskim in novomeškim proštom. Na zadnji strani plošCe, ki je pritrjena na prehodnem loku med ladjo in prezbiterijem in ki nosi spredaj napis, zaznamovan pod štev. 13, ter sega nekoliko pod lok, stoji letnica 1738, vidna je od glavnega oltarja. - Nekoliko više, na znotranji navpiCni steni omenjenega loka, pod stropom prezbiterija beremo napis kronogram. Pred 92 letih postavljena in letos obnovljena in ovenCana 1738. Zgoraj na stebru, ki nosi omenjeni prehodnji lok, na evangeljski strani v kartuši, obkroženi od stuco, Citaš napis: To cerkev je slikal na presno Bogomil Gessor L. 1738. - Na istem prostoru na epistolski strani zagledaš napis: Prenovil Jakob Brollo L. 1887. Janez PeCko Cerkveni KljuCar. Na plošCi pritrjeni na prehodnem loku, se lesketa napis - kronogram, viden iz ladje cerkve: Pod dekanom Martinom Ivanom je bila cerkev sv. Roka prenovljena in preslikana. 1887. Na tem prostoru je bil prej napis iz leta 1651. - Na tlaku za pragom glavnega vhoda je zapisana letnica 1880 - mozaik Cerkev sv. Ruka ud jugo-vzhoda. - imitacija. Na zvonovih beremo v Šmarski kroniki: Na prvem zvonu: Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas. 1716. Vlil me je Gospod De Gaisrug iz Šmarja, kot glavni patron Cerkve pod župnikom Janezom Krstnikom JureSic. Konrad Schneider, zvonar Celje. Drugi zvon: Pod župnikom Janezom JureSiCem: me je vlil v Gradcu pri Theres Wayerin vdovi 1732. Na tretjem in Četrtem zvonu je bil napis: Sv. Rok, prosi za nas 1694. NOTRANJŠČINA CERKEV SV. ROKA Okna. V notranjSCino cerkve sv. Roka prihaja luC skozi sedmera enodelna okna, ki so visoka in gotska, od katerih sta v prezbiteriju dve na epistolski strani, eno pa na evangelski strani, v ladji pa na obeh straneh po dve. ManjSi okrogli okenci sta, eno na koru za orglami, drugo v ozadju oltarja imena Marijinega. Tudi za glavnim oltarjem ima prezbiterij veliko okno, sliCno drugim, ki poSilja luC v cerkev skozi okroglo veliko okno, z rumenim steklom pokrito oltarsko odprtino, zadaj za kipom sv. Roka. Tlak, ki sega kornima stebroma zviSa za eno, pri prehodu iz ladje v Oltar imena Marijinega prezbiterij pa za tri stopnice, je po dolgem v Širini prezbiterija prenovljen v obliki mozaik - preproge, ki kaže ob straneh po en raven pas, med tema pa petere zvezdnate okraske, od katerih je tam tisti v prezbiteriju največji. Ostali deli ladje so tlakani z navadnimi Stirivoglatimi kamenitimi ploSCami. Oltarjev ima cerkev pet: glavni oltar sv. Roka, dva stranska oltarja ob stenah oboda, ki loči ladjo od prezbiterija, dva pa ob južni strani in severni steni ladje, ki je drugače prazna, ker le pod korom ob obeh straneh je postavljeno nekaj klopi. Glavni oltar: Menza je 2.50 m dolga, 1.02 m visoka in od sprednjega roba do tabernaklja 0.60 m Široka ter se vzdiguje nad podnožjem, h kateremu vodita dve po 0.80 m visoki stopnici. Podstav oltarje je preprost zid, prevleCen z mavcem - gibs - marmor. Nad mizo stoji tabernakelj, na Cigar vratih je izrezljano oznanenje Marijino, oziroma vCloveCenje Sinu božjega. V baroCnem do stropa segajoCem nastavku se nahaja v srednji, najveCji niSi nad tabernakljem sv.Rok v naravni velikosti. Svetnik drži v levici popotno palico, z desnico kaže na rano na desnem stegnu, spremlja ga psiCek. V stranskih niSah, ki sta v nastavku nad odprtinama, skozi katere vodi pot okoli oltarja, stoji na epistolski strani kip svetnika, kleCeCega med koSatim palmovim drevjem; njemu ob desni je videti zgoraj križ, spodaj pa volovska glava. Nekateri so trdili, da je sv. Pavel puSCavnik, sovrstnik sv. Antona, ali pa opat sv. IIj. Brezdvomno pa ima ljudstvo prav, ki ga Časti kot sv. Silvestra, papeža. Starodavna navada je namreC, da se služi dne 31. decembra pri glavnem oltarju sv. maža in se pred svetnikom prižge posebna sveCa, kakor na pr. dobi dne 3. februarja kip sv. Blaža namesto Škofovske palice goreCo sveCo v roke. Med svetniki tega imena - dva opata, 10. in 26. novembra, en Škof 20. novembra, se papež Silvester upodoblja, kakor ga postavlja kip. Vladal je od 314 do 335. Med palmovim drevjem, ker je, preden so ga poviSali na papeSki prestol, prebival v samotnem gozdu na gori Sorakte; tudi ime Silvester znaCi moža, prebivajočega v gozdu. Poleg sebe ima križ in vola, vStric križa pa je med palmovim vejevjem videti kaCjo glavo, ker se o njem pripoveduje, da je z znamenjem križa ukrotil grozovitega zmaja, ki se je tupatam prikazal v Rimu, ter s svojo strupeno sapo okužil zrak, in da je z eno besedo zopet oživil vola, katerega je usmrtil neki judovski Čarovnik. Na evangelski strani je kip umirajoCega sv. Antona puSCavnika. Kristus ga vabi k sebi, on umira s križem v roki, spodaj je videti svinska glava. V manj Si vdolbini nad sv. Rokom je kip sv. Rozalije. Med srednjo in stranskima niSama nosijo po trije stebri zgornji del nastavka, med njimi stoji na epistolski strani kip sv. Škofa Valentina, pod njim božasten Človek, na evangelski strani pa je kip sv. Blaža. Stranski oltarji: Ob epistolski strani, povpreCni steni oboda med ladjo in prezbiterijem stoji stranski oltar sv. Jožefa. Miza je 2.10 m dolga, 1.02 m visoka in od sprednjega roba do lesene podlage za sveCnike 0.47 m Široka. Vzdiguje se nad podnožjem, h kateremu se pride po treh stopnicah, kakor iz ladje v prezbiterij. Podstav je kamenit in kaže izklesana Stirivoglate polja s preprosto, pa Čedno okrasbo. BaroCni nastavek, ki se dviga do viSine prezbiterija, je dvodelen. V spodnjem delu visi med dvema stebroma oljnata slika sv. Jožefa, krasno starinsko delo, pod njo sta dve iz gipsa izklesani angelski glavici, nad njo pa je pritrjena s stucco - okraski obrobljena tablica z grbom grofovske rodbine Gaisruck, ki je prebivala od 1666 do 1799 v grajSCini Šmarje pri JelSah, ki je obilo dobrega storila in mnogo darovala za Šmarska svetiSCa. - V zgornjem, manj Sem delu zapazimo oljnato sliko sv. Joahima. Ob nasprotni evangelski strani stoji na istem prostoru oltar sv. Sebastijana, po velikosti, obliki in razdelitvi enak oltarju sv. Jožefa, le da predstavlja večja oljnata slika sv. Sebastijana, zgornja manjSa sv. Ano, namesto grba pa je monogram: SB. Na epistolski strani ladje med južnim stranskim izhodom in oknom blizu kora ima svoj prostor oltar presv. Imena Jezusovega. K podnožju vodita dve stopnici. Miza s podstavom vred ima približno iste mere in oblike, kakor so pri prejšnjih dveh stranskih oltarjih. Tukaj je podstav navaden poslikan zid. Nastavek je bogato okraSeno stucco-delo, v podobi niše z baldahinom. V niši, katero zapirajo steklena vrata, je kip praškega Jezusa, nad nišo pa tablica s signaturo Imena Jezusovega. - Zgoraj pod baldahinom je na navpični steni pritrjena podoba Svetega Duha. Ob straneh niše stojijo trije štirivoglati, navzgor se razširjajoči stebri; med njimi je na epistolski strani kip sv. Frančiška Ks., na evangelski pa kip sv. Ignacija Loj. V ozadju menze stoji med svečniki preprost leseni križ in za njim zapaziš oljnato sliko “Ecce homo” v okviru. Na vzporednem prostoru ob evangelski strani je postavljen oltar presladkega Imena Marijinega. Velikost in oblika sta kakor na oltarju Imena Jezusovega. Nišo tvori tukaj šest v podolgastem pokrogu postavljenih stebričev. Od zadaj sije luč skozi okroglo okence na soho Matere božje, ki je z božjim Detetom vred oblečena v plašč, venčana in obkrožena od angelov. Nad nišo blišči znak Imena Marijinega. Pod baldahinom počiva Jagnje božje na knjigi, zaprti s sedmimi pečati. Med stranskimi stebri stoji na evangelski strani kip sv. Joahima, na epistolski strani pa sv. Ane. V ozadju menze stoji med svečniki križ in zadaj prislonjena oljnata slika Marije - celjske Matere božje v okviru. CERKEV DUHOVITO POSLIKANA V prezbiteriju delijo obojno steno, ki sega od pilastrov vštric glavnega oltarja do prihodnjega loka v ladji, trije srednji pilastri ali stenski stebri v štiri polja. Ta so izpolnjena tako le: Na epistolski strani, od oltarja proti ladji, je v prvem polju okno; na drugem iresco - slika: Hromi in kruljavi kličejo na pomoč sv. Roka, ki je v nebeški slavi. Tretje polje zavzemajo zakristijska vrata, zgodovinski napis s sliko in nekaj više omreženo okno; na četrtem pa je slika: Jetniki kličejo na pomoč sv. Roka, ki v nebesih prosi za nje. V višini teh slik je na vsakem imenovanih treh stebrov na obeh straneh prezbiterija konzola ali iz zida moleč postavek, na katerem stoji angelček s svetilnikom v roki. Pod temi angelčki in še na znotranjih plateh obojnega prehodnjega stebra so medaljoni s slikami deseterih sv. apostolov. Na epistolski strani sveti apostoli Peter, Andrej, Jakob starejši, Simon in Matevž, na evangelski pa sv. Pavel in sv. Tomaž, Jernej, Jakob mlajši in Janez. V prezbiteriju na svodu vidimo dve veliki sliki. Prva, bliže oltarja, nam Notranjščina cerkve sv. Roka. Roglud proti koru. predstavlja sv. Roka, kako v nebesih prosi usmiljenja boZjega Sodnika za usmiljenje in odvrnitev Sib boZjih. Angel drZi mrtvaSko glavo, meC in Šibe nad zemeljskim oblom, na desni v oblakih je sveti Rok, zatopljen v molitev, nad angelom pa stoluje na oblakih Kristus s kriZem v levici in z bliski v desnici. Druga, pomaknjena proti ladji cerkve, nam kaZe presv. Trojico, ki poSilja angele na svet. Ob straneh svoda so nad omenjenimi stenskimi stebri na listni in epistolski strani naslednje podobe: VStric oltarja dve angelski glavici, dalje proti ladji sv. AvguStin, potem sv. Rok, kako po telesu Se z verigo priklenjen k zemeljskim obli umira, med tem ko mu angel kaZe napis: In boS v kugi patron; Kip sv. Silvestra, papeža, v nasadu velikega oltarja in na Četrtem mestu sv. AmbroZ, Škof s knjigo in peresom. Na evangelski strani nam slike v istem redu predstavljajo najprej dvoje angelskih glavic v manjSi kartuSi, potem v veCjih medaljonih sv. Gregorija Velikega, sv. Roka kot popotnika, spremljanega od angela, in pa sv. Hieronima. Ladja cerkve je po stenskih stebrih in pilastrih enako razdeljena kakor prezbiterij in presvetiSCe. Po dveh pasovih, ki veZeta obojestranska stebra na drugem in Četrtem mestu, je strop deljen v tri polja, v dve in v srednje veCje. Na steni prehodnega loka, med prezbiterijem in ladjo, zazremo v sredi od okvira, stebrovja in stucco-ornamentov obkroZeno prelepo fresco - sliko Marije brezmadeZne. Nad njo je upodobljeno boZje oko, pod njo pa je pritrjena ploSCa z napisom: “Pod dekanom Martinom Ivanc je bila ta cerkev sv. Roka poslikana in obnovljena 1887”. Na desni strani stoji med stebrovjem kip sv. JoZcfa, na levi pa kip sv. Janeza Krst. Nekoliko niZe med stukaturnimi k okrasbami nad oltarjem sv. Jožefa je naslikana sv. Rozalija, nad oltarjem sv„ Sebastijana pa je uprizorjen sv. Sebastijan. Na južni stranski steni v ladji cerkve je med prehodnim lokom in prvim stebrom okno, nad oknom mala medalijon slika Kristus izroCi sv. Petru kljuCe; nekoliko više v trikotnem oboku na svodu pa nam dve kartuši kažeta po dve angelski glavici. Med drugim in tretjim stebrom nam poglavitna slika predoCuje smrt sv. FranCiška Ksav., pod to sliko, nad južnim izhodom, je druga manj ga sv. FranCišek, kako pridiguje nevernikom, nad njo pa je na trikotnem svodu naslikan sv. apostol in evangelist Matevž. Med tretjim in Četrtim stebrom se nahaja okno, nad tem pa je uprizorjen Častitljiv mož. najbrž sv. Peter na apostolski poti, viže v oboku pa sv. evangelist Marko. Med Četrtim stebrom in sprednjim zidom, to je nad korom, vidimo sliko sv. Antona Pad., viže v oboku pa dve kartuši z angelskimi glavicami* Na evangelski strani ali na severni steni se vrstijo v enakem redu okno, nad njim slika krsta Jezusovega in više na oboku dve kartuši angelčkov. Na drugem mestu nam velika sloka predstavlja sv. Janeza Nepomuka, v ozadju je videti kraljevi grad in most Cez Moldavo; nekoliko niže, nad severnim izhodom, vidimo manjšo sliko sv* Janez Nepomuk spoveduje kraljico, zgoraj v oboku pa opazimo sv. apostola in evangelista Janeza. V naslednjem polju je zopet okno in nad njim slika sv. Pavla na potu, še više v oboku je upodobljen sv. evangelist Lukež. Na korom je kaj lepo in izpodbudno uprizorjen prezaslužni župnik Matej VreCer v molitvi pred Materjo božjo, sv. Jožefom, sv. Sebastijanom in sv. Notburgo. Na stropu zagledamo na prvem, manjšem polju upodobljeno zmagoslavno , voj skuj 0C0 se in trpeCo Cerkev. Pod to prispodobno sliko je proti prehodnemu loku na evangelski strani slika preblažene Device Marije, na nasprotni strani pa nadangela Gabriela, kar pomenja skupaj Marijino oznanenje. Srednja najveCja slika na svodu predoCuje venCanje preblažene Device Marije v nebesih. Nad pevskim korom zapazimo v sredini sv. nadangela Mihaela, nekoliko niže na listni strani sv. Jožefa z JezušCkom ob roki, na evangelski strani pa Janeza in JezušCka z Jagnjetom. Na steni za orglami so okrog okroglega okna naslikani sveti štirinajstem pomoCniki v nebesih. Pod omrežjem pevskega kora je uvršCenih šest krasnih medaljonov, ki predstavljajo farizeja in cestninarja v templju, sv. Magdaleno, spokornega, Petra s petelinom, sv. apostola Pavla v pušCavi v sveti deželi in kralja Davida. Vsi ostali prostori na stropu in deloma na stenah so bogato okrašeni z nežno štukaturo, obstojeCo iz vejic, cvetlic in drugih okraskov. Kartuše med ornamenti so izpolnjene ali z ravnimi Črtami v obliki mreže ali z zvezdicami, ali z angelskimi glavicami ali tudi s podobami angelov z razliCnimi simboli, kakor na pr. na svodu nad oltarjema imena Jezusovega in Marijinega. Vsa ornamentika ali okrasitev kaže rokoko - slog. NEKATERE ZANIMIVOSTI O NOTRANJI OPRAVI Prižnica je posebno lepo in nežno delo, stoji ob 2. pilastru na evangelski strani v ladji cerkve. Na vitkem stebru sloni prostor za pridigarja, nad njim streha s fino izrezljanim nastavkom, vse iz kamna, prevlečenega z gipsom, in olepSano z bogato ornamentiko. Na prižnico se pride po hodniku od severne strani od zunaj. Orgle z 12 registri so iz leta 1833; napravljene so bile v Mariboru. Ura v zvoniku je bila leta 1871 narejena od urarja Martina Hrastnik v LaSkem. Spovednice so v cerkvi Štiri, preprosto delo in stojita dve v ladji ob stranskih stenah, dve v hodniku za oltarjem Imena Marijinega. V prezbiteriju so ob stranskih stenah postavljene Štiri umetno izrezljane klopi, ena na vsaki strani zakristijskih vrat, dve na nasprotni strani. Poslednji se držita skupaj. Nekaj klopi ima prostor pod korom. Svetilnica za veCno luC je delo iz posrebrene in pozlaCene kovine. Ona ima podobo srca, v Cigar tri strani so vdelane barvane Sipe, za katerimi so v notranjem prostoru srca žari veCna luC. Zanimiv je lestenec v sredi pred prehodnim lokom med ladjo in prezbiterijem. VeCji angel drži s pomoCjo manj Sega angelčka odtrgan palmov vrh, na Cigar koncih so trniki za sveCe. Nekoliko niže v ladji na obeh straneh manjSa lestenca, vsak v podobi angelčka, ki drži v roki sveCnik s sveCo. Celotni vtis, ki ga napravi cerkev sv. Roka na opazovalca se ne da popisati. Človek ne ve, bi le bolj Čudil harmoniji, v katero se izlivajo slike, kipi in okraski, ali pa podrobnostim, ki so izpeljane skrajno vestno in nežno. Tudi po dolgem Študiju, bi ne bilo lahko priti vsem posameznostim in zanimivostim do jedra. Lahko reCemo, da je sv. Rok ena najlepSih cerkva na Štajerskem. Kar diviti se moraS tako izbrani umetnosti. Jaz sem jo zadnjic videl poleti 1969, ne morem se naCuditi bogastvu umetnosti, ki jo skriva v sebi. SVEČANOST DNE 8. OKTOBRA 1911 PRI SV. ROKU Takrat so bile zadnjikrat blagoslovljene umetno in liCno obnovljene kapele opisanega križevega pota. Za slovesnost je bil povabljen prevzviSeni Škof iz Maribora Dr. Mihael Napotnik. Pripeljal se je v soboto zveCer 7. oktobra 1911 preko Grobelnega in št. Vidu v Šmarje pri JelSah. šmarCani so svojega nadpastirja sprejeli nad vse prijazno in slovesno. Pred vhodom v trg so ga za doma Cim duSnim pastirjem g. dekanom J. Bohancem pozdravili trSki župan Franc Ferlinc, odbornik okoliSke obCine Jožef Stoklas, okrajni sodnik Anton MladiC, davkarski nadoskrbnik Aleksander Orožen, Šolski ravnatelj Franc JurkoviC z učiteljstvom, zdravnik Dr. Jožef Rakež, trgovec Janez LeSnik, Zandarm. postajevodja Franc Weber, naCelnik požarne brambe Mihael Skale, potem Marijina družba in izredno veliko Število vernikov. Raz vseh hiSe v trgu so plapolale zastave, ob potih, zlasti k sv. Roku, so Početuk božje poti k Sv. Roku. Zgodovinska slika v. napisom nad zakristijskimi durmi podružnice. se vrstila neSteta opletena drevesca, in postavljenih je bilo veC slavolokov, s primernimi napisi, n.pr. na hribu pri Halerjevi kapeli: SreCen pot in zopet prihod! - pred ZupniSčem: Slava Vladiki! - Pred 13. kapelo ali Kalvarijo: Michael, Quis ut Deus! - pred cerkvijo sv. Roka: Danes se Šmarska Župnija raduje, ker jo premili nadpastir obiskuje! - Na veCer je gasilno druStvo v zvezi z domaCim pevskim zborom pod vodstvom organista Karola ŽeliC in s Šmarsko godbo pod vodstvom J. Jelen priredilo pred ZupniSCem krasno uspelo serenado ali podoknico. V nedeljo dne 8. oktobra 1911 je prevzviSeni ob 8. uri zjutraj sluZil sv. maSo v farni cerkvi ter je blagoslovil 14. svete kriZe, katere so dali napraviti Župnik Matej Vrečer v molitvi. Podpirajo ga s svojo priprošnjo sv. Rok, sv. Jožef, sv. Mati božja, sv. Sebastijan in sv. Notburga, kakor vidimo za odgrnjeno zaveso, ki siecr zemlji zakriva nebesa. v Mariboru, in kateri so potrebni, da se pri poboZnosti križevega pota zadobijo odpustki. Ob pol 10. uri se je zaCela pomikati med molitvijo sv. rožnega venca nepregledna dolga procesija iz župnijske cerkve po strmini proti sv. Roku. Množica je bila cenjena na 7000 ljudi. Med potom je nadpastir blagoslovil vse kipe in slike prenovljenih kapel ter pri vsaki postaji med molitvijo in premišljevanjem dotiCne skrivnosti sv. križevega pota položil na primeren kraj ali prostor enega izmed Stirinajsterih križev, ki so jih nosili Šmarski fantje, ki so imeli bele trakove Cez rame in prsi. Ob pol 1. uri popoldne je dospela procesija v cerkev sv. Roka, ki je bila tudi zunaj vsa prenovljena. Tu je bil Se blagoslovljen kip sv. Roka nad glavnim cerkvenim vhodom in kip Matere božje s 24 angelčki na stranskem oltarju presladkega Imena Marijinega. Od pol 1. ure do pol 2. je prevzviSeni pridigal v cerkvi sv. Roka, sam je bil v srcu ganjen ob veličastnosti in v spominu na svoje prvo bivanje v tem svetiSCu kot otrok, svojim dovzetnim in tudi moCno ganjenim posluSalcem govoril pridigo o Žalostni Materi božji, ki je priobCena v prvem delu knjige, ki je izSla ob tej priliki. Naj tu navedem nekaj besed od Boga navdihnjenega pridigarja, mariborskega Škofa Dr. Mihaela Napotnika: “Za Španskega kralja Karola VI. je bil v Madridu dvajset letni mladeniC zavoljo umora obsojen na vislice. Ne Šteta množica ljudstva je bila priCujoCa, ko so gnali ubijalca na moriSCe. Sorodniki, znanci in prijatelji nesreCnega fanta so gledali le od daleC in so zatrjevali, da niso nikdar poznali hudobneža. Samo le ena oseba je stala blizu veSal, bleda kakor smrt in mutasta kakor mrliC. Snežno beli lasje so razodevali njeno visoko starost. To je njegova mati, je naenkrat zaSumelo med množico. Ko je pa Čudežna žena poveSene svoje oCi povzdignila in pogledala tja gori k fantu, ki je bil že umrl na vislicah - ko je bila pogledala in se ozrla kviSku s tako milim pogledom, kakor Sen je bil materin, tedaj je celo resni biriC zakril svoj obraz in si otrnil solzo, in v tem trenutku je glasno zajokala vsa priCujoCa množica. Uboga žena je bila res mati obeSenega morilca, stara Se le 40 let. Ali notranja srCna žalost ji je pobelila glavo, pa jo je storila kakor sto let staro osebo. Malo dni za tem groznim prizorom so zanesli ubožico k poCitku v hladni zemlji. Žalost jo je bila umorila. “In vpraSam vas, premili posluSalci, kaj je ta hudodelec MadriSki glede na tistega, o katerem je Poncij Pilat izrekel sodbo: Jaz ne najdem krivice nad njim ? In o katerem je rimski stotnik pri križu glasno zaklical: Ta je Sin božji, on je praviCen! In kaj je mati tega zlega sina nasproti materi Jezusovi? Vsi rodo b zemlje bodo gledali svojedobno tisti izredni prizor Četrte postaje. Kajn in Neron, Judež in Kajfa, Dioklecijan in Antikrist si bodo brisali solze kakor tisti biriC obeSalec. In vsi rodovi sveta bodo žalovali in tarnali. Pa kar je Marija soCutila in trpela v srcu na neznanim trpljenjem svojega božjega Sina, ta notranja duSevna bol je presegala in presega vse CloveSko Čutenje in vse CloveSko spoznanje. Marija bi bila žalosti umrla, ko bi je ne bila težila in krepCala kakor skala trdna vera in ko bi je ne bilo osrCevalo sladko upanje bližnjega vstajenja. Saj trdi sv. Anzelm: Marijine boleCine so bile tolike, da bi bile zadostovale, jo vsak trenutek umoriti, ko bi je Bog ne bil po posebnem Čudežu ohranil pri življenju... ” Tako je govoril od Boga navdihnjeni govornik, mariborski Škof Dr. Napotnik. Po pridigi se je pela sv. maža in zahvalna pesem Te Deum laudamus in se je vrSilo darovanje za prenovljene kapele, h kateremu je Nadpastir prispeval 100 kron. Ob 3. uri popoldne je bila zakljuCena cerkvena slovesnost, kakor Sne Se nismo in je gotovo ne bomo veC doživeli. - Slavnosti so se udeležili namestnijski svetovalec in okrajni glavar celjski Marino, baron Muller, arhidiakon konjiSki Franc Hrastelj, kozjanski dekan Marko Tomažič, Šmarski rojak profesor Janez Krst. Vreže, Andrej ZdolSek, župnik od Sv. Štefana, Janez GajSek iz Št. Vida pri Grobelnem, Valentin Mikuž, župnik iz Št. Jurja pri Celju, Jožef Kranjc, župnik iz Zibike, Franc GomilSek, župnik od Sv. Petra na Medvedovem selu, Martin Krajnc iz Sladke gore in kaplani Maks Asič, Anton Pučnik in Franc Sinko. Vsi ti so bili povabljeni v župniSče k slavnostnem obedu, ki so se ga udeležili tudi župan Franc Ferlinc, zdravnik Jožef Rakež, Šolski ravnatelj Franc Jurkovič, trgovec Janez LeSnik in načelnik gasilcev Mihael Skale. Ko je prevzviSeni Vladika zvečer zapuSčal prijazno Šmarje, so bila okna vseh hiS v trgu razsvetljena. Nedvomno je prevzviSeni z ganjenim srcem prosil Boga, da naj na priproSnjo Matere božje šmarske in sv. Roka varuje tako dobre in verne Skofljane vsake nezgode na duSi in na telesu, pa da jih naj stori srečne časno in večno. - Sveti križ božji. Zgodovinski viri: Msgr. Ivan K. Vreže: Šmarje pri Jelšah - Zgodovina in opis njegovih Svetišč. Založila romarska cerkev sv. Roka pri Šmarju 1923. Dr. Franc, Kovačič: Zgodovina Lavantinske škofije ob 700 letnici njene ustanovitve. Maribor 1928. Dr. Mihael Napotnik: Križev pot na bregu sv. Roka v Šmarju pri Jelšah. Maribor; lastna založba. Tiskala Tiskarna sv. Cirila 1913. Dr. A. Stegenšek: Pot trpljenja v Šmarju pri Jelšah. Voditelj v bogoslovnih vedah Letnik XV. v Mariboru 1912. ^bomldrlice Sestra je vprašala učence: „K aj je Noe delal v barki? “ „Ribe je lovil,“ je hitro odgovoril eden izmed učencev. „ Al i jih je veliko ujel?" „ Naj brž ne, ker je imel samo dva črva." Nemški pesnik Werner je bil rojen in vzgojen protestant. Pozneje je prestopil v katoliško Cerkev. Na dvoru so bili radi tega nevoljni. Nekdo ga je graj al: „ N i m am rad ljudi, ki spreminjajo vero. Zdi se mi, da to ni prav." „ J ti z sem istega mnenja," je odgovoril W erner. ..Prepričan sem, da je Luter zelo napačno ravnal, ko je spremenil vero. Zato sem se vrnil v vero, ki jo je on zapustil." DOMISLICE: Ko je sestra prvikrat prišla v drugi razred osnovne šole v novi redovni obleki, je vprašala: „Ali vam ugaja naša nova redovna obleka?" „Je zelo lepa," je odgovorila deklica. „A meni je bolj ugajala ona iz stare zaveze." Mož in žena sta obhajala zlato poroko. Župnik je bil naprošen, naj med banketom spregovori nekaj besed. Začel je tako: „V teh časih nas vajin jubilej utrjuje v zaupanju v človeško naravo. Gotovo sta bila srečna v vajinem zakonskem življenju!" „Do sedaj," je pripomnila žena in zaskrbljeno pogledala moža. Učitelj je vprašal učence: „Kateri mesec ima 28 dni?" „Vsi,“ je pogumno odgovoril Janezek. Prijatelja sta sedela pri kozarčku vina: Prvi je dejal: ..Človeško življenje ni drugega kot odgovarjanje na vprašanje: kam. 20 let moraš odgovarjati na to vprašanje mami, nato pa 40 let ženi." Prijatelj je nadaljeval: „In ko umrješ, žalujoči zopet mislijo o tebi: kam?" Friderik Viljem L, pruski kralj, je obiskal ječo. Vodili so gaodcelice do celice. Jetniki so se pritoževali, da so bili krivično obsojeni in so drug za drugim prosili za pomilostitev. Kralj je prišel do celice, v kateri je mirno sedel mož. „Ali si bil tudi ti po nedolžnem obsojen?" ga je vprašal kralj. ..Nikakor ne, Vaše Veličastvo. Kazen mi je bila pravično naložena." ..Spustite tega takoj iz ječe," je naročil kralj. „Ako ostane tu, bo pokvaril nedolžne." Francoz je vprašal Švicarja: ..Zakaj se Švicarji vedno borite za denar. Mi se borimo za čast." »Vsakdose bori za to, česar nima," jcodgovoril Švicar. „Saj veste, da ne hodim v cerkev," je dajal faran župniku. »Seveda vem!" »Ne hodim v cerkev, a edini razlog je, ker je tam preveč hinavcev." »Zaradi tega lahko vseeno pridete. Ža enega več je vedno prostor." Župnik je govoril svojim faranom: »Za mnogo stvari morate biti hvaležni Bogu. Poglejte, Bog hrani vse, še ptičke pod nebom." „Res!“ se je oglasil kmet. »A z mojo koruzo." V Mehiki so ponekod ob toplih vrelcih vode studenci mrzle vode. To je zelo praktično za pranje. Turist je gledal žensko, ki je namakala perilo v mrzli vodi in ga nato prala v toplem vrelcu-. »Mati narava je pri vas zelo radodarna," ji je dejal. »Kaj še!“ je odgovorila. »Saj nam niti mila ne da." PO FRANČIŠKOVIH STOPINJAH M. M. MARGARETA PUHAR USTANOVITELJICA MARIBORSKIH ŠOLSKIH SESTER Radenci blizu avstrijsko-slovenske meje ulivajo ugled sosednjih držir- kot priznano zdravilišče. Ne samo v poletni sezoni, tudi v drugih letnih časih ^cejo Slovenci in tujci zdravja v radenskih toplicah, kjer se zdravijo z vodo. Zadnje čase pošiljajo slovenski zdravniki tja svoje pacijente, ki so srečno preživeli srčni infarkt. V mirnem okolju se okrepijo toliko, da smejo navadno že po tritedenskem bivanju oditi domov. Bolj kot Radenci pa nas zanima Kapela, idilični hrib, okrog 300 metrov visok. Ponaša se z lepo cerkvico na vrhu, v kateri kraljuje sv. Magdalena in Čuva svoje kapelčane pred neurjem. Ves hrib je poleti odet v zelenje vinske trte -- samo ob vznožju se je prislonilo manj nekaj hi Š. Pravijo, da je z vrha čudovito krasen razgled po Slovenskih Goricah, “Prlekiji". Kakor daleč seže oko, ga omanlja lepota gričkov in hribov obraščenih z vinsko trto, ki daje najboljše vino. V tem lepem koščku Prlekije je 6. marca, 1818, zagledala luč sveta deklica, katero je Bog namenil, da bo ustanoviteljica edine družbe, ki bo zrastla na slovenskih tleh. Njen oče, Jožef Puhar, Janžev vrh 57, je bil kmet, precej dobro stoječ. Mati je bila Terezija, rojena Švagelj. Krščena je bila v Kapeli. In matična knjiga v ljubljanskem arhivu ve povedati, da je bila botra detetu Mariji učiteljica, Marija Terstenjak. Starša sta imela 6 otrok, razen Marije. 2 deklici sta umrli v otroški dobi, 4 so se poročile, Marija je bila drugi otrok. Ker ni bilo dečkov, je družinsko ime izumrlo. To so edini pisani podatki o Puharjih. Vse drugo, kar vemo o Mariji Puhar, je ohranilo ustno izročilo. Marija je bil zdrav in precej nadarjen otrok. Obiskovala je nedeljsko šolo, katere pomen je naš Slomšek tako zelo povdarjal in jo priporočal. Pomagala je materi, kolikor je mogla že v otroški dobi. Čuvala je svoje mlaj Še sestrice, da sta mati in njena starejša sestra brez skrbi odšli na polje. Ko je Že odraščala, se je lotila že kuhanja. To ni niČ izrednega; na kmetih mora vsak otrok prijeti za delo, primerno njegovi zmožnosti in telesni moči. Ker je bila Slovenija še precej prežeta z janzenizrnom, je Marija gotovo pozno prejela zakramenta spovedi in sv. obhajila. NiČ gotovega ne vemo, ker je bilo njeno srce z vstopom v samostan kot zaprta knjiga. Samo Bog je vedel, kaj je vsebovalo. Ustno izročilo pove, da je zelo zgodaj zapustila dom. Zena je umrla stricu. Rabil je gospodinje. Poročiti se ni maral; prosil je svojega brata Jožeta naj mu za nekaj let posodi Marijo. Imel je veliko posestvo in je bil ob enem pivovarnar v Eggenbergu blizu Graza. Njegovo gospodarstvo je vpilo po gospodinji. Marija je težko zapustila rodno hišo, a se je vdala volji staršev. Njenega dela niso preveč pogrešali, saj so dekleta odraščala in njeno delo je bilo preloženo na mlajše rame. Da je spočetka jokala, lahko verjamemo. Čeprav ji je bil stric dober kot lastni oče, se je vendar od začetka bala vsega. Med posli se je čutila tujko -- saj je vsa služinčad govorila nemško. To pa je bila izvrstna Mola za mlado Slovenko. Hočeš, nočeš, se je morala tudi ona nasloniti na nemščino. Prisvojila si jo je kar kmalu in jo je obvladala v govoru in pisani besedi. Kako ji je to pozneje prav prišlo! Slovenščine je bila pa že prej vešča. Ker je slonela vse gospodinjstvo na njenih ramah, se je morala naučiti iz lastne skušnje, kako je treba postopati s hlapci in deklami, da bodo vdani hiši, ubogali in res delali. S svojo srčno dobroto, je kmalu uvidela, se dosežejo najlepsi uspehi. Četudi mlada, se je kmalu vsem priljubila in jim zlezla v srce. Lep božji mir je vladal v hiši in hlapci so pazili, da ne bi kdaj zakleli v njeni navzočnosti. Če se je kdaj kateri pregrešil s kakim ‘"h...’1, se je pa vlila nanj ploha. Navadno mirna, je znala biti res huda... Pred in po jedi so morali vsi moliti. Seveda je morala tudi račune sama voditi. Prejemke in izdatke je vestno zapisovala. Počasi je dozorela v izvrstno gospodinjo. Kaj se je godilo v njeni duši vsa ta leta, ne moremo vedeti, ker ni nikoli pripovedovala. Najbrž jo je božji ženin že dolgo snubil in ko je imela 24 let je bila prepričana, da je sedaj prišel pravi čas, da da slovo svetu. Stric bo moral dobiti koga drugega... S prihodom pomladi, je dozorel njen sklep. Sedaj ali nikoli! Seveda je bilo treba še marsikaj urediti, preden je mogla zapustiti stričevo hišo, ki ji je bila postala drugi dom. GOSPODOV KLIC ^ Vonj junijskih rož je še polnil ozračje Eggenberga, mesteca na Srednjem Štajerskem, ko je na praznik Presvete Krvi potrkala na samostanska vrata Šolskih Sester Marija Puhar. Kongregacija teh sester je bila še v povojih, a je kazala vse znake, da se bo lepo razvijala. Sestre so izvolile sv. Frančiška za svojega očeta in takoj po ustanovitvi začele izpolnjevati pravila III. reda. Kako je Marija našla pot do njih ne vemo. Sama ni nikoli pripovedovala o svoji preteklosti. Živela je v sedanjosti, preteklost je prepustila Bogu. Bila je sprejeta. Najbrž je imela kako znanko med njimi, da ni bila sestram tujka. In na praznik Presv. Krvi je prestopila samostanski prag. Lepšega dneva bi si ne bila mogla izbrati. Saj je tako "želela tudi ona postati božja Žrtev na oltarju odpovedi, trpeti in umreti Zanj, ki je prelil do zadnje kapljice Krvi za nas. Marija je z vstopom postala kandidatinja. Je imela domotožje? Najbrž ne, saj je Že prej zapustila očetovo hišo. Ker je bila vajena ukazovati, je gotovo Čutila od začetka nekak odpor, ko je bilo treba slepo ubogati. Njen gospodinjski čut se je gotovo v notranjosti duše večkrat uprl, pa ga je zadušila z mislijo, da je Bog vreden žrtve. Dolgočasja ni našla v samostanu. Saj je vsaka ura prinesla spremembo v delu. Vse jo je zanimalo, ker je bilo novo. Zvon jo je zbudil iz spanja, klical jo v kapelo. Zvonu je sledila v obednico, k rekreaciji, k delu, k molitvi, k počitku. Zvon gre samostanskim začetnicam na živce. Ko pa izvedo, da je klic božji, se mu vsaka rada pokorava. Marija je našla življenje v samostanu po volji, ko se je enkrat privadila. Razen uvajanja v duhovno življenje se je učila šivanja. VeŽbala se je tudi v umetnosti drugih ročnih del. Največ veselja pa je našla v vezenju cerkvenih paramentov. Postala je prava umetnica v tej stroki. BOŽJA ZAROČENKA Dve leti se je Marija pripravljala na dan, ko se bo smela že tesneje združiti z Njim, po katerem je hrepenela njena duša. Nazadnje je le napočil 22. Avgust I. 1844. Oblečena v belo obleko neveste, z belim pajčolanom na glavi, je pred oltarjem dobila redovno obleko, ki jo je spominjala, “naj sleče starega Človeka in obleče Kristusa”. Dan zaroke z božjim Ženinom je vedno eden najlepših dni vsake redovnice. Z obleko je Marija zamenjala tudi ime. Imenovala se je sedaj s. M. Margareta in je bila sprejeta v novicijat. V BOŽJEM CVETLIČNJAKU Novicijat lahko imenujemo božji cvetličnjak, v katerem nebeški Vrtnar vzgaja svoje izvoljenke v duhovnem življenju, da bodo pozneje, ko bodo zapustile ta košček raja, zmožne delati Zanj in širiti njegovo kraljestvo v dušah. Voditeljica novink uvaja mlade sestre v redovno življenje. Novinkam ni ničesar prikritega, ne težave, križi, eventualno trpljenje, pa tudi sreni mir, ki ga dobra redovnica uživa. Seznanijo se s pravili, konstitucijami, etc. S. M. Margareta je bila vzorna novinka ves čas. Četudi je bila precej starejša od drugih, se je vendar znala prilagoditi mlajšim, da niso čutile nikake razlike — sedaj bi to imenovali “generation gap bridged”. Tako je z umrljivostjo, pobožnostjo, in hrepenenjem po večnostnih vrednotah zorela v duhovnost sv. Frančiška. “DAN, KI GA JE NAREDIL GOSPOD". Po dovršenem novicijatu, je še nekaj časa bila zaposlena v hiši novicijata. Pozneje je bila poslana na podružnico. Samo lepa poročila predstojnic so romala iz njih hiš v Eggenberg o vzorni, vestni, goreči s. Margareti. V delu in notranji sreči so ji tekla leta in 22. Avg. 1848 je smela storiti večne zaobljube. Ta dan ji je ostal neizbrisno zapisan v srcu. Vsa se je posvetila božjemu Ženinu. Trden sklep božje izvoljenke je bil: Samo Jezusa ljubiti, Zanj delati, Zanj trpeti in z Njim in Zanj nekoč umreti. Z vsem srcem se je predala njegovi ljubezni. Njene sosestre najbrž niso slutile, kak zaklad so imele med seboj. Nam pa je jasno, da je v nji Bog videl dušo, ki je bila zmožna veliko storiti v Njegovo čast. Hrepenela je po frančiškanski svetosti, samo Njemu služiti. Hotel je dati naši kongregaciji, ki je takrat bila Še v božjih načrtih, močno, trdno podlago, na kateri je hotel sezidati stavbo frančiškanske duhovnosti. In v S. Margareti je našel tako dušo. Ponižna je bila, zato si jo je izbral. Ponižnost pa je fundament svetosti. Ce ta manjka, se vsa duhovna zgradba, pa naj je se tako blesteča njena zunanjost, zruši... POSTAVLJENA NA SVEČNIK Ker je bila že mlada sestra tako vzorna redovnica, so njeni predstojniki stavile velike upe v njeno delovanje in zmožnosti. Poslali so jo v Schwanberg na Srednjem Štajerskem za prednico tamošnjih Šolskih sester. Ta doba njene službe je bila nekaka predvaja za njeno poznjeso odgovorno in uspešno delovanje v njeni domovini, Sloveniji. Ko je bil veliki apostol Slovenije, Slomšek, v Rimu, mu je papež Pij IX. svetoval, naj dobi redovnice za pouk mladine v svojo Škofijo. To je bila že davno tudi želja svetniškega Slomška. Pa kje jih dobiti? Ravno tista leta je bila rojena nova kongregacija Šolskih sester v Eggenbergu pri Grazu... Škof Zwerger, prijatelj Slomškov, mu je pripovedoval o njih in naravno je, da je Slomšek želel jih dobiti v svojo škofijo in je prosil za nje. Stopil je z njimi v pi srn eni stik. A veselja videti sestre ni doživel, ker je umrl že I. 1862. Pac pa se je njegova želja izpolnila dve leti po njegovi prerani smrti, ko je škof Stepišnik dosegel, da so sestre dospele v tedanjo Lavantinsko škofijo 15. Okt. 1864. Naselile so se v najmanjši hiši ulice Schmiderer, ki so jim jo pripravile žene dobrodelnega društva. Za prednico nove podružnice v Mariboru je bila postavljena s. Margareta Puhar. V duhu pokorščine jo je sprejela in vzela slovo od samostana, v katerem je preživela toliko let v tihi sreči, ki je plačilo za zvestobo v Gospodovi službi. Čeprav je s težkim srcem zapuščala kraj, na katerega jo je vezalo toliko lepih spominov, se je vendar na dnu njene duše vzbujalo čustvo radosti, da gre v domovino, Slovenijo, da bo delovala med mladino svojega naroda in jo vodila k Bogu. Zgodovina kongregacije nič ne omeni, kako so bile sprejete prve sestre v Mariboru. Najbrž so tiho, neopaženo prišle, pozdravljene samo od društva Mariborskih gospa. Gotovo je le, da so se takoj lotile dela. Si roti šce so začele že gospe društva, Sestre so potem nadaljevale z delom. Kmalu so dokupile še hišo, ki se je držala sirotišnice in jo spremenile v šolo. Leto za letom je rastlo število učenčev osnovne šole. Mati Margareta je prevzela vodstvo novega malega zavoda, ki je bil seme iz katerega je po zn jej e zrasti o mogočno drevo. Njene pomožni ce so bile: S. Salezija Weitzer, S. Veroniko Bauer, S. Ksaverija Longus. Zadnjo je prelat Kosar takoj začel učiti slovenščine. L. 1866 sta prišli iz Eggenberga S. Koleta Haas, učiteljica ročnih del in vezilstva in S. Nepomucena Ziggal, učiteljica. To leto so sestre dobile dovoljenje za osnovno šolo. Prva Šolska voditeljica je bila S. Romana Marschal, ker S. Margareta ni bila učiteljica. Sola je rastla, in vsako leto so prihajale nove učne moči iz Eggenberga: I. 1867 S. Brigita Metzer, 1868 S. Ambrozijo Kubin. Med tem so mlade slovenske sestre študirale in se pripravljale za učiteljsko službo. POVIŠANA PONIŽNOST Leto 1969 je bilo največjega pomena za našo kongregacijo. Kot vsi vemo, iz zgodovine, se je I. 1848 začela prebujati narodna zavest in Slovenci so zaceli dvigati glave. Graški škof Zvverger in lavantinski škof Stepišnik sta bila mnenja, da bi bilo bolje, oko mariborski samostan postane neodvisen od Eggenberskega. V Maribor je prihajalo vedno več gojenk, katerih starši so zahtevali, da njihove hčerke dobe vzgojo v slovenskem samostanu. Dekleta, ki so želele postati redovnice, so tudi mislile, da bi se bolj srečne čutile v domačem okolju. Veliko veselje je torej zavladalo v Mariboru pri Šolskih sestrah, kovje bila mariborska hiša 13. septembra 1869 proglašena za samostojno Materino hišo. Škof Maksimilijan je istočasno imenoval S. Margareto Puhar za generalno predstojnico Šolskih sester. Umljivo, da si take službe ni želela. Ni se čutila vredne in zmožne. Gotovo je ostala v prijateljskih odnosih s sestrami v Eggenbergu. Ce je zapihal hlad s severa, jo je gotovo bolelo. Za gotovo pa vemo iz kronike, da so Eggenberske 4 učiteljice dobile od škofijstva dopis, naj se prostovoljno odločijo, Če hočejo ostati v Mariboru ali se vrniti v svojo Eggenbersko materino hišo. Odločile so se za zadnjo. Namesto njih je prišla S. Baptista Geisler iz Eggenberga. Dve sestri iz Voklarbruka sta pomagali mariborski Šoli za eno leto. Med tem sta pa že dve mladi sestri lahko prevzeli mesta učiteljic, ki so se poslovile. ARHITEKTA DUHOVNE ZGRADBE Ko so slovenska dekleta izvedela o samostanu šolskih sester v Mariboru, so se začele oglašati za sprejem. Število sester se je z vsakim letom večalo. Mati Margareta je v svoji ponižnosti čutila, da sama ni zmožna izoblikovati Kristusovega lika v dušah mladih sester. Vzgoji novink je sicer posvetila največ svojih moči, najvecjo skrb, najglobljo ljubezen. Najbolj jo je skrbelo, kako uvesti Frančiškovega duha uboštva, točne pokorščine, požrtvovalnosti pri dolžnostih in ljubezni do zatajevanja v svojo ustanovo. V svoji Previdnosti ji je Bog poslal pomočnika in svetovalca v osebi g. prelata Franca Kosarja. Ta gospod kanonik je bil mladi kongregaciji kot o Če in vodnik. Zvesto je stal ob strani m. Margareti in jo v vsem in povsod podpiral. Bil je prvi komisar Šolskih sester. Vodil je duhovne vaje za sestre, včasih tri, včasih osemdnevne. Visoko je cenil redovni poklic. Mati Margareta ga je prosila, naj poučuje novinke in jih uvaja v Frančiškovega duha. Rad ji je ustregel in jih z veliko vnemo pripravljal na zaobljube. In kadar so se zavezale z njimi, ni mogel prikriti solz sreČe. Ob takih slovesnostih je dal duška svoji vnemi za večno srečo svojih varovank v vzneseni besedi. Zdelo se je, da je želel, a ni mogel najti primernih besed, da bi dovolj poveličal srečo mlade Kristusove neveste. Vsako prvo nedeljo je bila duhovna obnova za vso samostansko družino -- za sestre in novinke. Kosarjeve smernice pri vzgoji prvih sester so bile: 1. Prisvojitev žive vere. 2. Prisvojitev Frančiškovega duha: ponižnosti, uboštva, vesele serafinske ljubezni. 3. Krepitev duhovnega življenja v zdravem cerkvenem duhu. Želel je, naj bi se vse duhovne vaje, pobožnosti in molitve naslanjele na cerkveno leto. Prelat Kosar je imel glavno skrb za duhovni napredek kongregacije. Bil ji je zvest oce, prijatelj, svetovavec in voditelj, do svoje smrti I. 1894. Šolske sestre moramo hvaliti Boga, da sta dve tako svetniški osebnosti, tako globoko v Bogu zasidrani duši, polagali temelje naši kongregaciji, kot sta bila Kosar, Slomškov gojenec, in M. Margareta. Frančiškova duhovnost je bila tudi Slomškova, ki jo je podedoval Kosar, in po njem vse naše starejše sestre. Da bi vse sestre ostale zveste tej duhovni zapuščini! LJUBEČA MATI - VSEM Sestra Evangelista Vogel, ki je bila novinka m. Margarete in je dosegla visoko starost, je rada pripovedovala sestram, kako je m. Margareta skrbela za zdravje sester. V zimskih nočeh, ko je pritiskal mraz, je večkrat vstala ponoči in šla pogledat v spalnico novink, da se prepriča, če so vse dobro in dovolj odete. Ako se je zgodilo, da je kaka novinka zbolela, jo je vzela v svojo sobo, da bi bila takoj pri nji, Če bi česar potrebovala. Novinke so imele globoko spoštovanje do nje in so jo ljubile kot lastno mater. Vse so pazile na svoje zdravje, da ne bi z morebitno boleznijo povzročala nepotrebnega truda dobri vzgojiteljici. V njeni srčni dobroti in iskreni ljubezni so se sončile tudi vse druge sestre. Med prvimi novinkami je bila tudi njena nečakinja Marija, s. M. Jožefa Ziggert, preoblečena 18. nov. 1869. Umrla 8. Marca 1916. Znala pa je tudi strogo nastopiti, če je zapazila, da katera sestra krši obljubo uboštva, ki mora biti podlaga vseh Frančiškovih ustanov. Zgodilo se je nekoč, da je sklicala skupaj vse sestre. Pokazala jim je nove čevlje, ki si jih je nabavila neka sestra, ko je nabirala miloščino za zidanje večje hiše. Vpričo grešnice in vseh sester jih je vrgla v peč. Najbrž so bili “premoderni”, s previsokimi petami. Hotela je, naj bo njena ustanova uboga v resnici, ne samo na papirju. V sedanjih Časih, bi tega najbrž' ne storila, a za njeno dobo je bilo prikladno. V njeni hiši je vladala stroga disciplina. Klepetanja sester v Času, ko je bila predpisana tihota, ni trpela. Tihota v samostanu je varhinja sestrinske ljubezni in medsebojnega umevanja. Saj tudi med svetom povzroči nebrzden jezik veliko hudega. Z materinsko ljubeznijo je sprejemala sirote v svojo hišo. V njih je gledala Kristusa samega. “Kdor sprejme enega teh malih, mene sprejme”. Skrbela je za nje, da jim ni ničesar manjkalo. ODNOSI DO MLADINE Njene materinske dobrote so bile deležne tudi gojenke, ki so jih starši zaupali vzgoji sester. Njej in njenem hčeram je gorela v duši samo želja, da bi mogle zasadite v nedolžna srca deklic cvetice čednosti, ki bi jih noben vihar skušnjav ne mogel izruvati. Slomškova želja je bila, dati slovenskemu narodu dobrih mater. Pod vodstvom m. Margarete so šolske sestre zvesto vršile oporoko svetniškega Škofa, od prvega težkega začetka do sedanje dobe. Ko so sestre začele sprejemati gojenke tudi v internat, je primankovalo sester. M. Margareta je nekaj let sama delila hrano gojenkam. Ko so tiho prihajale v obednico, je ze stala v bleščečem belem predpasniku pri loncu z juho. Vsako jed je prva pred vsemi poskusila in potem začela deliti. Jed je romala, kar se je redko zgodilo, takoj nazaj v kuhinjo, ce ni prestala preskušaj e. Deklice v mariborski osnovni šoli so se veselile njenega večkratnega obiska. Pozneje, ko je bilo že več osnovnih sol Šolskih sester po Sloveniji, je z obiskom sester združila tudi šolskega. Imela je velik vpliv na mladino. Dekleta so občudovale njen dostojanstven nastop, njeno govorjenje, njene kretnje. Vesela je bila napredka deklic in jim je to tudi povedala. Žela je velike vzgojne uspehe, čeprav ni bila učiteljica. Poznala je psihologijo, ki nikoli ne odpove: ljubezen do mladine... to je ključ, ki odpre vsako otroško srce. EVHARISTIČNI CVET M. Margareta je zelo ljubila Jezusa v presvetem Zakramentu. Navduševala se je Zanj in priporočala pobožnost do Njega vsem sestram. Vemo Že, da je bila strokovno izobražena umetnicn cerkvenih paramentov že v Eggenbergu. Takoj, ko so dospele v Maribor, so poleg vzgoje sirot prve sestre začele z vezenjem. Mati Margareta je z veseljemprevzela izdelovanje cerkvenih paramentov za Družbo vednega Česčenja, ki jih je ta potem razpošiljala siromašnim cerkvam po mariborski škofiji. Polagoma se ji je pridružilo več sester, ki so ji pomagale pri tem lepem delu. Navduševala jih je: “Naj vaša ljubezen do Jezusa v Zakramentu nikoli ne ugasne. Rade delajte cerkvena oblačila in z ljubeznijo lepšajte Gospodove oltarje. Angeli vas z veseljem opazujejo." Od takrat do danes Šolske sestre še vedno posvečajo temu delu posebno pozornost — posebno v Sloveniji. PRED SONČNIM ZATONOM Vse svoje življenje, vso službeno dobo 12 let je bila m. Margareta kot Čebela marljiva. In k nenehnemu delu je vzgajala vse sestre. Iz njene šole so izšle vse naše dosedanje vrhovne predstojnice -- razen sedanje. Vse so bile velike v svojem poklicu — največ hvaležnosti pa dolgujemo nji, ki je dala smernice podvigu našega apostolata. Ko je 14. Sept. 1881 bila izvoljena za vrhovno predstojnico s. Nepomucena Ziggal, je m. Margareta vesela odložila breme odgovornosti. “Sedaj bom pa imela več časa se pripraviti na srečanje s Sodnikom”, je hvaležno vzdihnila. Mislila je, da bo kmalu umrla, ker jo je že takrat mučila revma, kruti sovražnik starosti. Bog pa je imel z njo drugačne namene. Kot je bila v zdravju svetal zgled delavnosti, naj se s potrpežljivim prenašanjem trpljenja kaže mladi družbi, da mora Kristusova nevesta voljno vršiti voljo božjo tudi v brezdelju. Dolgo življenje, dolgo trpljenje je bila njena naloga. Bog ji je naklonil toliko let, da je bila duhovna opora mladi kongregaciji, ter je Še lahko videla napredek svoje ustanove. Do zadnjega je bila bistrega duha. Hotela bi še delati, pa so ji noge popolnoma odpovedale. Bolničarka, njena rojakinja, S. Veronika Kralj, ji je srčno rada postregla. V vozičku jo je vozila v kapelo in na stekleni hodnik pred bolniško sobo. Tu je ure in ure presedela na lepem razglednem prostoru; pregledovala poslopje za poslopjem; opazovala mladino, ki si je igrala na dvorišču in večje gojenke, ki so se sprehajale pod vrtnim drevjem. Kod so tedaj vasovale njene misli? Katere lepe spomine ji je domišlija pričarala pred dušne oči? Se je smehljala mladi božji nevesti, ki je, tega je že davno, obljubljala večno zvestobo Večni ljubezni? Je li mislila na težave ob prihodu v Maribor? Se je morda v mislih kdaj pomudila pri nakupovanju prostora, zidanja šol? O, gotovo so ji bile sestre in mladino najdražji obiski v njenih mislih. Mnogo iskrenih molitev se je v takih tihih urah dvigalo proti nebu: Naj Bog zaliva z roso svoje milosti njeno setev, naj vzbrsti in zori v bogato žetev... Sedem let pred smrtjo M. Margareta ji je Bog dal doživeti veliko duhovno veselje. Dne 22. avg. 1894 je mlada kongregacija proslavila zlati jubilej redovnega življenja svoje ustanoviteljice. Sestre so ji takrat dokazale, da so ji hvaležne, da jo se vedno nosijo zapisano v svojih srcih. Saj je se veliko od njih bilo priča, koliko trpljenja, žrtev, težav, in pomanjkanje je morala prestati prvo leto svojega bivanja v Mariboru. Kot sonce se enkrat zažari v vsi svoji lepoti, preden zdrkne za obzorjem v zaton, tako je ta zlati jubiljej še enkrat z vsem žarom zagorel v duši trpeče jubilantinje in ji napolnil srce z neskončno srečo — ki jo more občutiti le srce, ki ni nikoli iskalo sebe... SreČa srca v žarkih zahajajočega sonca... “PRIDI NEVESTA, BOS KRONANA!” M. Margareta je čedalje bolj slabela. Vse sestre so čutile, da ni daleč dan, ko bo Gospod poklical svojo zvesto delavko na njegovi njivi po plačilo, da jo krona s krono večne slave. 6. Marca I. 1901, ravno na njen rojstni dan — dopolnila je 84 let, je izdihnila svojo dušo v božje Srce... Naša družba se je bo vedno s hvaležnostjo spominjala. Pokopana je bila v grobnici Šolskih sester na mestnem pokopališču, blizu samostana. Po drugi svetovni vojni so zravnali grobove, odstranili spomenike. Tam je sedaj park, pravijo. Najlepši spomenik si je sama postavila v svoji družbi, v svojih hčerah, ki nadaljujejo, kjer je m. Margareta začela. Kot ustanoviteljica hočejo tudi one stopati po Frančiškovih stopinjah - kot so stopale njene gojenke, njene naslednice, vrhovne predstojnice: M. M. Nepomucena Ziggal od 14. sept. 1881 do 8. sept. 1887. M. M. Angelina Križanič, od 8. sept. 1887 do 8. sept. 1896 M. M. Stanislava Voh, od 8. sept. 1896 do 8. sept. 1914 M. M. Lidvina Purgaj, od 8. sept. 1914 do 3. jan. 1923 M. M. Angelina Križanič, od 3. jan. 1923 do 18. jul. 1935. M. M. Terezija Hanzelič, od 18. jul. 1935 do 18. avg. 1956 M. M. Teresa Vidan, od 18. avg. 1956 do Avg. 1969. EPILOG V 13. septembra 1969 smo praznovale Šolske sestre stoletnico našega obstoja. S tremi tovarišicami je m. Margareta začela orati ledino vzgoje med slovensko mladino. Njen delokrog se je vedno bolj širil in z njeno smrtjo je bilo že toliko Šolskih sester, da so že začele prodirati proti jugu med hrvatsko govoreče državljane tedanje Avstrije. Postojanko za postojanko so ustanavljale in I. 1908 so si upale že v Afriko. Božji blagoslov je počival na njih delovanju in I. 1909 jih že najdemo med ameriškimi Hrvati in Slovenci. Prva svetovna vojna je zahtevala mnogo žrtev/ sestre so stregle ranjencem, za nje kuhale in prale. Nekaj jih je dobilo zaslužne križce od rajne Avstrije - vse pa so gotovo dobile lepša trajnejša odlikovanja od Kristusa, ker so se izčrpale v ljubezni do Njega, ki so mu stregle v trpljenju. Njegovih najbolj ubogih... Najlepši razmah, beležijo kronike, je pa doživela kongregacija v meddobju prve in druge svetovne vojne. Ze I. 1931 so šle pogumne misijonarke med Culupi Indijance v “Zelenem peklu” Južne Amerike. Seveda so prevzele šole tudi med belim prebivalstvom Argentine, Uruguaj in Paraguaj. Sedaj so tam cvetoče postojanke. Celo v Palestino so Šle; v Jeruzalemu, pri Cerkvi sv. Ane, kjer je bila rojena Marija, gospodinjijo Belim Očetom. Orkan druge svetovne vojne je pretil uničiti Slomškovo in M. Margarete ustanovo. Materino hišo v Mariboru, vse šole, ki so bile last sester, so zasedli Nemci in izgnali vse sestre. M. Terezija Hanzelič, naša druga ustanoviteljica jo lahko imenujemo, se je zatekla v sili z nekaj sestrami v Rim. Sv. Oče Pij XII ji je pomagal, da je našla hišo, v kateri se je naselila in v kateri še sedaj Živi. S pomočjo sester Severne Amerike je kupila večjo hišo, ki je postala Materina hiša Mariborskih Šolskih sester. Da se je to zgodilo, je bilo gotovo v božjih načrtih in Šolske sestre smo hvaležne Bogu, da nas je ohranil. Po vsaki vihri sonce Še lepše sije. In cvetje, trava, žito, ki leži po tleh, se zopet dvigne... Z božjo pomočjo se je tudi naŠa poteptana kongregacija zopet dvignila. Posušene veje so odpadle, nove so pognale... in sedaj Šolske sestre zopet vrše svojo Življenjsko nalogo, kot so jo vršale vse naše prednamke, ki Že uživajo v večnosti sadove svojega poklica. Naša kongregacija šteje letos 1.700 članic. Ko pride to v tisk, bo gotovo število večje z novim prirastkom. Kongregacija šolskih sester Kristusa Kralja je razdeljena v 8 province: 1. Slovenska - Brezmadežnega Spočetja. 2. Tržaška - Sv. Petra in Pavla. 3. Avstrijska - Brezmadežnega Srca Marijinega. 4. Splitska - Presv. Srca Jezusovega. 5. Mostarska - Sv. Družine. 6. Bosanska - Sv. Srca Marije. 7. Severno Ameriška - Sv. Frančiška Asiškega 8. Južno Ameriška - Sv. Jožefa. “Mir in vse dobro” vsem, ki sledite Kristusu po Frančiškovih stopinjah! Zlomljena rocica Stari Ha j man je s palico v roki bencal poleg konja. Noga mu je nerodno opletala, skrnina mu jo je Cez zimo poSteno zdelala. Saj Čudnega ni niC. Hajman nosi sedem kriZev. Marsikdo njegovih prijateljev že trohni, on pa Se krepko drZi za gruntarske vajeti. Ne da jih iz rok in jih ne da. BoStjanu, mlademu Hajmanu to seveda ni niC prav. Le kako? Kocjanova Rotija komaj Čaka, da bi mogla gospodinjiti pri Hajmanu. Stari pa se ne da zriniti v kot. Vsako leto na zimo ti je kilav, da kar v tri gube hodi, na pomlad pa se zravna, kakor da mu je vso zimo sneg tiSCal na vrat. Vse tegobe ga minejo. - SpreZite, oCe, - ga je Ze nekaj let sem BoStjan vsako zimo nagovarjal. - Stari ste, naj pride mlada k hiSi. - Kaj star ? Z deklo kar orjemo. Kar poCakaj. - Ko sem bil toliko star kot ti, na Zensko Se mislil nisem. In BoStjan je poZrl jezo in se vrgel v delo. Skoraj da se ni pretegnil. Stari se je sicer povsod silil, naredil je pa komaj za otroka. Dekla je pa dekla. Ne dela na svojem. Kocjanova Rotija je vsako zimo znova upala, toda Se vsako pomlad je njeno upanje umrlo. - Prekvati dedec, - se je jezila na tihem. To pomlad jo je prav pogrelo. - Šleva si, da ti povem. Zanori! Stari zato svojo tiSCi, ker nobene ne reCeS. Postavi se. TovariSi tvojih let so Ze gospodarji. Poglej Žnidarjevega. Že otroka ima. Ti si pa kakor tele. Sleva. BoStjan je kar zijal. Kaj takega! Kocjanova Rotija taka! Vse doslej je bila z njim, zdaj mu pa take grmi. Malo manj, da se nista poSteno sporekla. Zdaj BoStjan misli na Rotijine besede. Saj nazadnje ima prav, zlomka. Žnidarjev gospodari po svoje. Polajnarjev tudi, Se SveCanov je zaCel. OCe se pa ne dajo. Kako so Ze rekli to zimo? Ti meni luC, jaz tebi kljuC. Hudimana, potlej mislijo drZati do zadnje ure. BoStjan ogleduje oCeta, kako benca ob palici. Z levo nogo opletajo, kakor da ni njihova. Za klobukom jim Cepi raCji krivCek. Kar fantovski so, se utrinja BoStjanu. Hrbta so Se ravnega, zima se jim niC ne pozna. - Hovt, - zavpije BoStjan. OCe se zasuCejo in namrSijo obrvi. - Kaj hoCeS ? Saj gre prav. BoStjan niC ne reCe, le Se moCneje se oklene roCic. Na ozarah obraCata. BoStjan odnaSa plug. Stari poCaka, da sin z otko ostrga plug. - Hi! Konj potegne, da Strange Skripljejo. - Globoko or ji, - reCe stari in s palico frcne kamen od sebe. - Saj ne orjem prviC, - se BoStjanu zdi za malo. Konj stopa mirno, BoStjan spet gloda Rotijine besede. - Šleva, - mi je rekla. - Saj sem. Staremu pustim vse veljati. Zato me vrti kakor otroka. BoStjana kuha jeza. OCe mirno korakajo ob konju. Na ozarah spet obrneta. Starega Ha j mana je zaneslo. - OCe, koraka pa niste trdnega, zgrabi za besedo BoStjan. - Kanaj ? Ne Česnaj! - Lahko bi mi že prepisali. Sram me je pred drugimi. Žnidarjev, Boltarjev, Polajnarjev, Benkov, SveCanov - vsi Ze sami gospodarijo, jaz se pa moram loviti za vami kakor otrok. BoStjan je govoril z ihto. - Otrok. Saj si. Kar poCakaj. Hajmanovi ne dajejo gruntov kar tako iz rok. Bi me rad videl Ze v kotu, a? Stari je ustavil konja in zasrepel v sina. - Ni mi za to, - je izkolcal BoStjan. - Če boste pa Se dolgo Čakali, bova Sla pa oba v kot. - Saj si nor, - je vrgel Ha j man in pognal konja. BoStjan je trmasto buljil v roCice, ki so se dvigale in padale. Zaklel se je, da hoCe danes priti na jasno. Prst se je osipala na stran, iz prerezanih korenin je mezel sok. Konj se je sam od sebe ustavil in se oddihoval. Lakotnice so mu burno utripale. VroCe je bilo. Ha j man se je naslonil na palico in Čakal, BoStjan je strmel proti StorZiCu, z oCmi preskoCil sedlo in potoval po Grintovcih. Konj je spet pretegnil. BoStjana je vrglo. - Kaj spiS, hudir, - je vzrojil stari. - Menda ti gre samo Zenska po glavi. Kadar delaS, bodi pri delu. Ti si pa za grunt, ti pa ti. Komaj bi bilo, da bi jaz oral in ti vodil. - Kar zamenjajva, - je bil sin strupen. - Pri hiSi sem tako samo za hlapca. Vseeno kaj poCnem. Stari je planil pokonci. - Ti Zenska potuho daje, mrha. Če ti ni prav, pa preberi. - Dolgo me ne bo treba prositi. Prav lahko se zgodi, da poberem svoje stvari in odidem. Vsaj zasluZil bom. Zdaj me je Se v gostilno sram stopiti. Ha j man je kar goltal. Kaj takega pa Se ne. Odkod se je pa fant snel! Vsa leta je molCal, kakor da ne zna govoriti, zdaj ti pa take robi. - Puntar zlodjevi, - je siknil. - Prej bi moral biti in bi bilo bolje. Hovt, pram! Konj je potegnil, da je starega zaneslo. - Me ne misliS konCati, - je zatulil, zakaj noga ga je zabolela. - Pa glejte, kako konj stopa, ali pa za ročice primite. Po BoStjanu je vse vrelo. Rotijine besede ne smejo veljati. Zdaj bo videl stari. - Smrkovec vražji, - je Hajman vzdignil palico. - Samo vdarite, pri priči vam vse pustim. Zdaj mi je dosti tega opletanja. Hajman je stopil na stran in od same jeze ni mogel do besede. Pram je klamal kar naprej. BoStjan se je trdno oprl na ročice. - Bistahor, hi! Brazda je bila do ozar ravna. Stari je Se kar stal. Čez čas se je le odtrgalo od njega. - Pamž prekleti. BoStjan se je obrnil in jo rezal nazaj. Hajman se je ustopil pred konja in ga ustavil. - Fant, - je pihal, - ali misliS zares ? - Hi, - je pognal sin, da je oče komaj odskočil. Potlej se je zagnal za plugom. - Počakaj, smrkovec. BoStjan je ustavil. - Kaj bi radi ? Mi boste prepisali ali ne ? BoStjanov obraz je bil rdeč kakor prezrele CeSnje. - Nikoli, - je zatulil starec. - Takoo? Potlej naj hudič vzame ta grunt. BoStjan je s pestjo telebnil po ročici. Odletela je kakor trhla palica. Konj je splačeno pretegnil. Plug je rinil iz brazde. Mladi Hajman se je obrnil proti meji in brez besede odSel. Na njivi so ostali stari Hajman, pram in plug z odbito ročico. Sin se ni obrnil. Stari je priSel domov, bled kakor pinjeno mleko. BoStjana ni bilo. Pram je moral okornatan v hlev. M inča se je začudila, ko so oče vstopili. - Sta že zorala? Kje je pa BoStjan? - Ni ga več treba, - je grčal Hajman. - Pankrt hudičevi. Hči je videla, da se je nekaj zgodilo, le razumeti ni mogla kaj. Da bi se BoStjan očetu uprl, ji Se na misel ni priSlo. Taka S leva. Pri južini so bili z deklo sami. BoStjana ni bilo. BoStjan je priSel ponoči pijan kakor klada, klel je po hiSi in razgrajal, da se ga je bala Se sestra. Oče ni rekel nobene besede. Zjutraj je Sel BoStjan na njivo s starim plugom. Vodila mu je M in ca. Ko je bila rž za komolec visoka, je Kocjanova Rotija priSla za ta mlado k Hajmanu. Plug z odlomljeno ročico tedaj Se ni bil popravljen. Stari Fronc S tresočo se roko je zaklepal vegasta vrata, vtaknil ključ med skladanico butar in stopil po bregu. Kakor da ga je nekaj potegnilo nazaj, se je zasukal in se zastrmel v bajto, ki se je belila med razcvelimi vejami zgodnjih CeSpelj. - Prijazna bajtica, bogrne. Kakor nevesta. Nič čuda, da mi je Jože pisal, naj pregovorim gospodarja, naj počaka s prodajo. Eno leto Se in spravil bo toliko skupaj, da jo bo kupil. Ej, v Franciji je denar pod zemljo. Na smeh gre staremu Froncu. Deseto leto Ze živi todle. Vsako leto je dal Hrastarju tiste novce za najemnino, pa so ga vsi pustili z mirom. Prva leta je bil Se Jože, edini, ki je ostal odrajnce. Potlej je oba zgrabila misel: ljubek dom, ta bajta - in Jože jo je potegnil v Francijo. Tam je Se denar. Plačata Hrastarju kar bo zahteval, pa bosta na svojem. To leto je pa Hrastarja obsedel zlodej. Prodaja. Fronc ne more verjeti. - Rekli ste, da boste počakali, da se JoZe vrne, - je letel kaj nad gospodarja, ko je zvedel za novico. Preden se JoZe vrne, mi bajta lahko razpade. Kupita, če mislita. Ceneje jo vama dam kakor tujcu. Fronc ubira pot navzdol. - To mu pokaZem. JoZe piSe da bo čez eno leto poloZil denar na roko. Kar vroče je in v zraku diSi po opranem cvetju. Po kroSnjah sadnega drevja je tako Šumenje, kakor da za prvim stogom Sumi voda. - Tudi moje CeSplje bodo letos napravile, - je sladko Froncu. - Cveti kakor Se nobeno leto. - Če me pa Hrastar zavrne? - ga je groza temne misli. Ne upa se je razprezati naprej. Prav na dnu se domisli. - Potlej bajto zaZgem. Hrastar je dobre volje. Fronca sprejme kakor prijatelja. - Kaj bo novega, Fronc? Na dan z besedo. - JoZe mi je pisal. Čez eno leto bo priSel in vam poloZi denar v roke, do pare kakor boste zahtevali. - PokaZi pismo. Fronc ga s tresočo se roko odvija iz časopisnega papirja. Hrastar brZ prebere okorne črke. - Lepo, toda JoZe mora Se celo leto sluZiti, da bo za bajto zasluZil. - Hrastar postrani Škili na časopis, ki ga je bil poStar ravno dobro prinesel. - Leto je brZ okoli, - dobiva Fronc pogum. - Ena setev, ena koSnja, ena Žetev, mlačev in ko se otava pade, je pa z letom pri koncu. Hrastar je čudno miren. Froncu tak ni vSeč. - TeZko bo kaj. Meni se ponujajo dobri kupci, z JoZem pa najbrZe ne bo nič, - Zakaj ne? - Zavija Fr one. - Poglej, kaj stoji v Časopisu! Hrastar s prstom hodi pod Črkami. - TeZka gospodarska kriza v Franciji. OdpuSCanje delavcev iz tujih drZav. - Veg, kaj je kriza? - je Hrastar resen. Fronc splašeno odkimava. - Dela ni, denarja ni, ljudje stradajo. Fronc samo strmi. - JoZe ga bo vedno imel, priden je, - se nazadnje zdrami. PoCakajte s prodajo. - Morda bom, Ce mi ne pride pod roko kakgna ugodna kupCija. Če bom pa bajto prodal, ti bom Ze ob pravem Času povedal. Fronc je Čutil, da je vse izgubljeno; vse sanje; JoZetov trud in krvavi pot pod zemljo v Franciji. Vidi Hrastarjevo roko, ki je lepo zalita, Čuti, da gre skoz veZo, da stoji na cesti. Nebo je modro, zrak poln vonja. Fronc poCasi prihaja k sebi. ZaZene se nazaj po poti. Domov! V breg se je unesel. Sapa mu je nagajala. Nazadnje ni mogel nikamor veC. Usedel se je nad pot in srepel proti bajti, ki je zaspano Čemela na vrhu. Nekakšna zaspana vroCina se je prelivala skoz cvetje. - Ne grem iz te bajte, - je tolklo v srcu. Deset let sem prebival v njej. VrtiC sem napravil, prebeliti sem jo dal. Kos moje duSe je v njej, in vse sanje. Kam naj grem zdaj, ko sem beteZen? Od hiše do hiSe, da mi bodo ljudje iz usmiljenja dajali kruh in preZgano juho. - ZaZgem jo, - je siknil. - NihCe je ne bo imel. S teZavo se je dvignil in rinil navkreber. Poiskal je kljuC in odprl vrata. Prijetno hladno je bilo v veZi. Duri v hišo so bile odprte. S peCi je skoCila tigrasta maCka in se mu komaj sala okrog nog. - Kaj sem te zaprl,muc? Zamijavkal bi, pa bi te spustil. - Fronc je stopil Cez prag. PeC se je zelenkasto svetila, ura je tiktakala na steni, na postelji je leZal razvegan klobuk. Kar padel je za mizo. Čudna trudnost mu je leZala v nogah. Nekaj Časa je sedel in gladil maCko, ki je skoCila na klop, potlej je zaCutil Žejo. Odbencal je v veZo in zajel s korcem iz škafa. Pil je hlastno, da mu je ob straneh tekla voda od ust. Potlej je stopil k morajni in si urezal kos kruha. LaCen je bil. Usedel se je kar v veZi. Vrata so bila zaprta, skoz zadimljeno okence je sijalo sonce. - ZaZgem, vse zaZgem, - je siknil in zlobna misel ga je privzdignila. - Morda pa JoZe pride, jutri, ta teden, in prinese denar. Morda je imel sreCo in ima Ze toliko na strani, da bo za bajto dovolj. - Pomiril se je in stopil po krivec. V KovaCevi gmajni je videl drobno bukev, ki jo je bil podrl sneg. KovaC mu je dovolil, da jo spravi domov. Zaklenil je in porinil kljuC med butare. Hrastar pa je le prodal. Že čez en teden. Fr one je ravno razsekoval bukev, ko sta se majala dva Človeka v hrib. Napenjal je oCi, pa nobenega ni mogel spoznati na daleC. Vendar ga je Čudno stisnilo pri srcu. - Bog daj, Fr one. Sekag? Hrastar je bil. Fr one se je tresel, kakor da ga je nekdo mahnil z brinjevo vejo. - Bajto sem prodal. Ta je kupec. Zdaj bi si jo rad ogledal, - je Hrastar kar metal besede. Malo mu je bilo nerodno, ko je videl obupno Žalost v Francovih oCeh. Kupec je kar sam od sebe stopil Cez prag. Fr one ga je Cul, kako je zadovoljno brundal. Stiskal je sekiro v roki in begal z oCmi od Hrastarja do kupca. - En mesec boS imel Časa, da si poigCes stanovanje. Lahko ga bog dobil, - bi Hrastar rad spravil Fronca do govorjenja. - Da ste mi to napravili! Nisem mislil. Čuden ogenj se mu je vZgal v oCeh. - PriloZnost je bila, saj bog razumel, Fr one. Toliko ti JoZe Ze poglje, da bog lahko Živel. Kupec je pr igel iz bajte in zdaj ogledoval vrtiC in cvetoCe Cegplje. - Prav prijazno je vse, sicer malo zanemarjeno, pa se bo dalo to in ono prenarediti. Za upokojenca kakor nalagC. - Torej, Fr one, danes mesec naj bo bajta prazna. Kar je tvojega, vzemi, kar si pa k bajti svojega dal, se pa oglasi, da se zmeniva. NoCem, da bi ti imel gkodo. Hrastar je ponudil roko, toda Fr one je ni videl. Ko se je zavedel, je sedel na tnali in po glavi mu je gumelo kakor po prehudi pijaCi. - Prodal jo je, - je bila prva misel. - ZaZgem jo, ge nocoj jo zaZgem, - se je utrnila takoj druga. Ko so se mu umirile noge, je omahnil proti veZi in Cez prag v higo. - Podobe bom snel, mojega oCeta so. In skrinja je moja, postelja, ura in omara tudi. Pričel je nositi iz hige v grapo, kjer je vedel za jamo. Do noCi je vlaCil. Skrinjo in omaro je moral najprvo sprazniti in perilo na rokah zvlaCiti do jame. Tudi prazni ni privlekel daleC. PreveC je bilo v hrib. Prevrnil ju je z voziCka koj na zaCetku gmajne. Potlej je ge enkrat pregtefnal vse kote in kar je spoznal za svoje in je mogel odnesti, je vzel. Ko se je trdo znoCilo, je pričel v higo nositi butare in slamo s podstregja. - Vse bom zaZgal, vse, - je sikal. Nenadoma se je spomnil na vrtiC kamor je bil Ze vsejal nekaj solate. Zdirjal je iz hige in poteptal gredice, da je bila kotanja pri kotanji. Potlej se je vrnil v higo in obrizgal stene ter strop s petrolejem. Roke so se mu tresle od divje ihte. Nazadnje je gel po kramp in nekajkrat udaril po peCi. Koj se je udrla. - Da bo bolj vleklo, - je odprl Se okna. Vse je bilo pripravljeno. S tresočo se roko je privlekel vZigalice iz Žepa. Prva se ni vZgala. Druga je zagorela z drobnim plamenčkom, ki ga je koj vtaknil v slamo. Tudi v veZi je zaZgal. Potlej je smehljaje se stopil čez prag in odSel proti gmajni. Na parobku se je ustavil. Ogenj je Ze butal skozi okna. Froncu so se raztegnila usta. Bilo je plat zvona. Fronc je videl ljudi, ki so hiteli v hrib, sliSal je kričanje in topotanje cokel, toda vedel je: bajte nihče več ne reSi. Čutil je, kakor da prihaja vročina goreče bajte vse bliZe, da mu buta v glavo, v vse ude, da se ogenj vrti v velikanskem kolobarju, ki ima v sredi Hrastarjevo glavo. Potlej se je sesedel, kakor pogorelo ostreSje. Boltarji V nagem bregu že cvete Cegnja. Pomlad. Kos žvižga ves dan. Pri Taborski cerkvi zvoni marije. PoCasno, slovesno zvoni Reberški Matija. In dolgo. Pol roženkranca zmolig, preden se oglasi zvon za duge v vicah. Možakarji stoje na dvorigCu, razkritih glav in sklenjenih rok. - Za sreCno zadnjo uro, za milostno sodbo božjo - oCe nag. Tako so molili ge stari oCe in tako je ostalo. Zarja na zahodu rdi, Cegnja v bregu se rožnato barva. Jutri bo sonce in lepo vreme. Hvala Bogu, dežja je bilo že pravgno mero. Hej s! Boltar orje, MariCka mu vodi. Akramihel, dobra prst! Kakor vzhajano testo. Boltar se smeje skoz brke, ki mu vise Cez ustnice in gleda vole. Krepki živali, salabolt! Plug hrsti. Lemež gre Cez polje kakor ladjin gredelj. Boltar tako rad orje. Kar samo se mu smeje, ko drži za roCice. Sicer se mladi Gregor krega, Ce misli orati do zadnje ure, toda Boltar ne izpusti roCic. Kaj naj pa potlej poCne ? Sedi doma v zapeCku in gleda, kako mladi svet drvi mimo njega? Ti meni luC, jaz tebi kljuC, je že nekajkrat povedal Gregorju. Boltar ve: ko bo toliko ob moC, da ga bo plug metal, potlej je konec. Takrat se bo treba pripraviti za drugo oranje. Z Boltarjevim oCetom je bilo prav tako. Teden dni po tistem, ko je nehal orati, je legel. Štirinajst dni je ležal, pa je minil. Boltar se smeje. - Hejs, Lisec! - MariCka, od sebe, od sebe. MariCka pogleda nazaj in se tudi smeje. Tako Boltar jeva dva orjeta. Gregor pa travnik brana. Opoldne ležeta pod Cegnjo in Čakata na južino. Toliko je ostalo, da se ne splaCa hoditi domov. Bodo že sem prinesli. Boltar je moker. Sonce je moCno. Hudimana! Senca se prileže. V Cegnji gume Čebele. - Lepo sva orala, - gleda Boltar brazde. In se spet smeje. Marička tudi. Potlej dekla prinese juZino. V cekarju. Boltar in Marička jesta. Počasi zajemata in gledata v polje. Vola se otepata muh in silita v leSčevje. Po juZini Boltarjeva dva sedita. Za spoznanje vetra je. Od kriZke gore vleče. Boltar sedi in s palcem tlači tobak v Cedro. Marička je s hrbtom naslonjena na čeSnjo. Potlej Boltar kadi in s prsti mečka odpadlo čeSnjevo cvetje. Letos bodo CeSnje obrodile. Vse tako kaZe. Ko je Cedra mrzla, se Boltar vzdigne. Nič mu ni toplo, v pleča ga mrazi. Spet orjeta. Sonce sije, a Boltarja skoraj zebe. Na sredi njive mu uide plug iz brazde. - Prekvat vendar! Boltarja je sram pred Maričko. Vola morata nazaj. Marička od strani gleda očeta. Nekam bledi so videti. še preden prideta do ozar, je plug Ze drugič zima j. Boltar se na koncu teZko oddihava. Nazaj grede skoraj sloni na ročicah in čeprav gresta vola počasi, mu gresta prehitro. - Zebe me, - nerad izdavi pred Maričko. - Zebe? Mokri ste bili in vetrovno je. - Res je vetrovno, - pravi Boltar. - Pa naj Gregor pride, da končava, - tiho izkolca Marička. Pozna očeta. Zdaj bo zrasel. Pa nič. Boltar je čudno miren. - Nemara bi bilo tako najbolje. Marička se čudi. - Do Gregorja bom Sla z vami, ata. - Kar tu ostani, sam mu lahko povem. Saj bosta brZ končala. Boltar odhaja. Med njivami gre in se ozira na levo in desno. Da bi imel palico, bi bil podoben beraču. Marička strmi za njim. Potlej orjeta Gregor in Marička. S konji. Vola sta privezana k čeSnji. Hitro gre. Gregor stopa pokonci in je resen. Z očmi gre za lemeZem. Prst pada na stran. Do treh je vse zorano. Brez očeta. ČeSnja v naSem bregu je gola. OpraSena je in videti je drobne, zelene plodove. Včeraj je Boltar umrl. Tako kakor da bi Sel na polje in ne na drugi svet. Zjutraj je bil Se pri zavesti. Testament je naredil koj, ko je zdravnik omenil plučnico. Očeta je tudi pobrala. Že proti ve Ceru je Slo, ko se mu je zbledilo. Roke je držal od sebe, kakor da orje, in narahlo se je smejal. - Hejs, Lisec! Potlej je hotel vstati. Komaj so ga potisnili nazaj. Pod noC je priCel umirati. NihCe ni mogel uganiti, ali je pri zavesti ali so ga moCi že docela zapustile. Tako je ugasnil. Gregor je ustavil uro in zagrnil okna. Zdaj orje in seje Gregor. Pa je prav tak kot oCe. Ko orje, se smehlja in pravi, da bo oral do zadnje ure. Boltarji so vsi taki. DOMISLICE Napis v oknu knjigarne: „Naprodaj stara enciklopedija. Nikoli ni bila rabljena. Naslov: Zena ve vse.“ Klavirski učitelj učencu: „Svarim te prav resno. Ako ne boš pazljiv, bom povedal staršem, da si nadarjen za glasbo." „Ako si vedno vljuden in prijazen do svojih sošolcev," je podu če val učitelj Janezka, „kaj bodo mislili o tebi?" „Da me lahko pretepajo." Otroci so se pretepali, ko je prišel oče domov. .Janezek, kdo je začel pretep?" „Pretep se je začel, ko me je Tonček udaril nazaj. Obrani Obram Čaka sina. NajstarejSega. Volbenka. Vsa vas to ve. V tovarno se je udinjal. NaveliCal se je hriba in dolge poti do fare in Železnice. Kar v glavo mu je planila blodna misel in ga drZala kakor na vrvi. KakSno je bilo tisti dan! V zaCetku je Obram prosil in rotil. Volbenk je komaj posluSal. - Zemlja ni prava, povsod sam hrib. Kaj naj se ubijam poteh zaplatah? Do smrti bi si ne opomogel. Kruh je odmerjen, krompir preStet. Nikoli ni preveC, pa naj bo letina Se taka. Nekaj j er basov CeSenj in jabolk prodamo, to je vse. Obram je zrasel. - Fant, pa jeS vsaj svoj kruh, ki si ga sam vsadil. Krompirja nisi Se stradal - in za praznik si imel pogaCo. Pozimi je bilo suho meso veCkrat na mizi. - Ni tako res ? - Ne bom rekel, da ni, pa mi povejte, ali je pri nas sploh kaj poCitka? Od prve zore do trde noCi garaj, vso pomlad, celo poletje do jeseni, prav tja do snega. In ko sneg nakosmata, nas zapahne od vseh strani, da vidimo samo v zrak. Vso zimo smo v samih gazeh. Trdo postavlja Volbenk besede. Ne misli se vdati. Obram Čuti, da je v sebi Ze odloCen. Z govorjenjem mu raste jeza. - PoCitka res ni veliko, toda sreCe je dovolj. Do le-sem Se ni priSel mestni hudiC, ki nam je Ze tri speljal iz tega gnezda. Vor ene je umrl za grdo boleznijo. Peklajev Matija se je zapil in izgubil. MeZnarCkov pa je od stradanja zaSel v jetiko. Vse si poznal in ti si Četrti. Obramu se trese glas. Volbenk zamahne z roko. - Dela sem navajen in poStene ljudi povsod obrajtajo! Zdaj Sele Obram zraste. - Ne poštenjaki, barabe imajo prva mesta. Kdor ima ubov hrbet, ta napreduje. Volbenk, v grapi si zrasel in Ce prej ne, na starost se boS vrnil v grapo, morda obCini v breme in mojim kostem v sramoto. Pod strop je zrasel Obram in dvignil roke. - Tako ti povem, ne zapiram ti vrat, vsak dan te bodo Čakala, podnevi in ponoCi. Niti v noCeh ne bom potegnil zapaha prek njih. Vsako uro bi lahko priSel. Se pred koSnjo je Volbenk odSel. Obram je zjutraj zgodaj vstal. Samo da ne bi bil pri slovesu. V gmajno se je zarinil, sedel na Štor in glasno zavekal. Tako odhaja njegova kri v mesto, v to prekleto gnezdo, brezno mladih ljudi. Petkrat v Življenju je bil Obram v njem, pa vselej je pljunil, ko je priSel med polja. Zdaj mu sin sili med zidove, za katerimi stoje dimniki in ropotajo stroji. Kakor pijan je zvečer odtaval domov. Nič ni jede, naravnost v čumnato je zavil in legel. Kakor da misli umreti, še je povsod diSalo po Volbenku, po najstarejSem Obramu, ki hoče zatajiti zemljo. Še v sanjah je prosil Obram, a Volbenk trmast odhaja. Hudič ga je obsedel. Obram čaka. Zadnji lega, da kdo ne zapahne vrat. Da bo mogel vstopiti Volbenk, če morda pride ponoči, naskrivaj. Jesen je, a Volbenka ni. Trikrat je pisal. Dvakrat je Obram odprl pismo, dvakrat je Sel v gmajno vekat. - Tu je lepSe, oče. Svoje ure napravim in sem - gospod. Tretje pismo je zapečateno vrgel v peč. Torej gospod hoče biti. Iz grape doma, bi rad jedel bel kruh. Več mu je za mesto, kakor za zemljo. Vendar Obram čaka. Po snegu diSi od KriSke gore, a Obram Se čaka. Peč je zakurjena, v čumnati je gaSperček. Da bo Volbenk lahko zakuril. Ko pade prvi sneg, Obram obupuje. Če Volbenka ne bo do prvih zametov, ga letos ne bo. Kadar otroci ne vidijo, stopi na prag, zasloni oči in gleda po belini.Nikogar ni. - Pa se vendar v resnici ni zvrgel, - veka v sebi Obram. V svojo kri veruje, kakor v sveto pismo. PriSla bo ura, ko bo Volbenk odprl vrata, sedel za mizo in tiho spregovoril: - Oče, prav ste imeli. Tega hipa čaka Obram. čuti, da ga bo dočakal, kajti Volbenk ne piSe več. Morda na pomlad, ko bo grapa zelena in bodo bregovi svetli od rož kot /ečerno nebo. Tedaj je grapa močna, kakor deklič, ki se mu zbudi mlada kri. „\M \ l/V>,V Na farnem sestanku je nekdo sprožil vprašanje, kako veže „dieta“, ki jo predpiše zdravnik: Ali greši, kdor je ne drži? Župnik jim je tako pojasnil: „Ako zdravnik predpiše strogo dieto, jo je treba držati. Ako jo samo priporoča, obveznost diete ne veže pod grehom. Prav je pa , da vsi pazimo, koliko jemo, saj smo templji Svetega Duha. Če pa kdo hoče postati bazilika, je odvi. o od njega." Velikonočnice Za Dane j e ve ga hlapca Matijo nihCeni prav vedel, odkod je doma. Od mladega je živel pri Daneju, zrastel v hlapca. Nekam neroden je bil v život, čudno kratke grčaste roke pa so ga delale še bolj nerodnega. Ko je odbrenkal vojaščino, se je zasidral pri Daneju za velikega hlapca, čeprav se je Danej že bal, da bo po vojaščini šel k Čebru, kjer je bilo manj dela na polju in so hlapci največ vozili les s Pokljuke. Matija je bil s Čebrom že nekaj v dogovoru, pa ga je med vojaščino prehitel Modrasov hlapec Tomaž, ki je šele dobrih pet let služil na Gmajni. Tako je Matija tudi po vojaščini ostal pri Daneju. Navsezadnje, kaj je hodil preč in prebiral delo. Hlapec je povsod hlapec. Potlej je Že vseeno, ali služiš pri Daneju ali pri Čebru, pri Me Žanu ali pri Burji. Je vse en hudik. In pri Daneju služi že tri leta tudi Marica. Pri Čebru pa ne. Kakor je bil Matija nekaj časa na Čebra hud, na tihem mu je bilo prav, da se je tako zonegavilo. Marica je prijazna, pridna in ko ji je na Šmarna na Mlinem kupil za odpustek lectovo srce, se ga ni prav branila. Saj če takole Matija premišlja, mora kar priznati, da leta teko. Trideset jih je že bil. Na starega dedca se nobena ženska ne bo obesila, posebno na hlapca ne. Zdaj je čas, če se kdaj misli ženiti. Zapuščena Dane jeva kajža, kamor spravljajo orodje, ki se dala lepo urediti in Danej se ni onegavil. Res, kar prav je, da ga je Tomaž pri Čebru prehitel. Saj ga pri Marici ne bo. Tista pomlad je bila lepa kakor že dolgo ne. Led na Blejskem jezeru je začel pokati, zrak je bil čudno dober in nekaj je ležalo v njem, kar je gruntarje privzdigovalo. Po njivah za pokopališčem se je razkrila ozimina. Dobro so je stražili mrtvi čez vso zimo. Blejski grad je komaj pil sonce, ki je odsevalo na vodi; vsa grajska okna so se svetikala in mežikala, rdeča streha se je vzdigovala v sinjino in razkošateni zavaljeni stražni stolpi so razigrano viseli v živahno pomlad. Blejska kotlina je zadihala. Sv. Katarina nad Zasipom je zamežikala čez Piškovco proti Žirovnici; Gorje so se predale veselemu vetru, ki je zavel s Pokljuke. Stol z belo glavo se je pomlajal in odrival sneg na koroško stran. V Ribnem je župnik Janez stopil pred župnišče, zakašljal po stari navadi in se s starimi očmi zastrmel v Jelovco. Tako je kot bi jo na novo oblil z zelenim oljem. Župnik France z Bleda je mislil na svojega prijatelja v Ribnem in z očmi obiskoval Marijo na Otoku. Lepo je skrbela vso zimo za trmaste Blejčane. Že prihajajo stari od peči na pomladno sonce. Pokljukar, Baloh, Turščev ata. V gosjem redu gredo proti Zagoricam. Na pelinkovec. Pozna jih, starine! Brez pelinkovca ne morejo začeti pomladi, osemdesete v svojem življenju. Sveti Jurij bo letos kar prepozen. Bled ne more čakati nanj. Pod Stražo so se že nagnetle kurjice. Nekatere so še v popkih, druge pa z vehastimi listi že vse košate. Matija jih je pošten pušeljc prinesel Marici. Samih popkov, belih, da so kar oči bolele. Marica se je smejala s svojim visokim smehom, rekla pa ni ničesar. Matiji se je zdelo, da jih ni preveč vesela. Res, kakšne posebne rože kurjice niso, so nemara velikonočnice z raznobarvnimi cvetovi lepše. Pa vendarle. Saj jih še gosposke punce prenašajo. Se kupujejo jih od gorjanskih betinov, ki jih nosijo na Bled, da ujamejo kakšen belič za zvezke in šolo. Tedaj je v Matijo legla čudna žalost. Ni je pokazal pred Marico, tudi pred Dane jem ne, grizla pa ga je bolj kakor skrita bolezen. Potlej je neke noči slišal, da pri Marici nekdo vasuje pod oknom. Vstal je že bil, da bi pogledal, pa se je premislil. Legel je nazaj in s pridržano sapo prisluškoval, dokler šepetanje pod njim ni utihnilo. Nič ni razumel, po glasu pa se mu je zdelo, da bi utegnil biti Tomaž. Zjutraj je z navadnim pogledom ošinil Marico. Ujela je njegov pogled in se rahlo nasmehnila. Matija je čutil, da ne brez zadrege. Na tiho nedeljo sta šla Matija in Marica na sprehod. Misel je sprožil Matija in Marica se ni upirala. Dan je bil lep, ko sta šla pod Nogradom proti Zaki. Sprehod okrog jezera je lep, pot lepa in mirna. Matija je obračal besede po srcu, jih tehtal in privzdigoval, toda vsaka se mu je zdela pretežka za Maričino dobro voljo. Nemara le ni vse tako, kakor si mislil, potlači Matija težke besede v zadnji kot srca. Sonce se koplje v jezeru, blejski grad je videti topel in IViaričina Židana ruta se sveti kot samo srebro. Okrog in okrog jezera sta šla in Matija ni rekel besede. Preveč je bilo sonca na jezeru. Cvetna nedelja je dišala po beganicah in oljki, po jabolkih, ki so vse leto čakala, da pridejo na butaro, po pomarančah in po bršljanu. Na vratih je bila Velika noč. Trkala je na vsa vrata po Bledu, po Zasipu, po Gorjah, po Ribnem, po Koritnem, prav tja do gora je trkala s prvim cvetjem in z vedrim, toplim soncem. Pod Nogradom in v Zaki so se razprle velikonočnice, rože z modrimi, rdečimi in vijoličastimi cvetovi. Veliki teden je poglobil Matijevo žalost. Ko so zavezali zvonove, se je Matiju zdelo, da je zvezana tudi vsa njegova notranjost. Marica je postala čudno pristujena, včasih prav zadirčna. Matija ni upal z besedo na dan. Bal se je zvedeti resnico. Pa se je tako veselil Velike noči. Velika sobota je zadišala po blagoslovljenem ognju, delo za možakarje se je uneslo, ženske pa so bile vprežene ves dan. Kuha, pospravljanje, tisoč drobnih del, ki morajo biti opravljena še pred Vstajenjem, ki bo zvečer. Matija je vprašal Marico, če bo šla tudi ona k Vstajenju na Bohinjsko Belo. Tam je Vstajenje v nedeljo koj po četrti uri zjutraj in muzika je taka, da človeka kar zanaša proti nebu. In pot do Bohinjske Bele je samotna. Marsikaj bi se lahko zmenila. Samo namrdnila se je. Ko je silil vanjo, je rekla: - Prezgodaj je. Kaj bi beleštrala tako daleč? Na jeziku je že imel Tomaževo ime, pa ga je požrl. Ni hotela dregniti. Sobota je, dela čez glavo, pa so vse ženske nasajene. Ko so zavihrala bandera in zagrmeli možnarji, ko se je odtrgalo petje, je Matija v procesiji čudno stisnilo. Kakor da nekdo s tanko, gibko vejico tolče po njegovih naj lepših mislih. Ni mu šlo do srca ne pritrkavanje, ne petje, samcat je bil v množici kakor tujec, ki je prvič med nezhanimi ljudmi. V nedeljo zjutraj ni šel na Bohinjsko Belo. Ves dan je bil doma in mlel misli, jih podiral in spet zidal, prosil Marico in jo spet prekinjal. Pozno v noč je rinil vase in se skušal prepričati, da s Tomažem ni nič. Na Velikonočni ponedeljek je kanil iti na pol litra k Zrimcu v Zagorice. Pa se je sredi poti premislil in se obrnil pod cerkev in proti Nogradu. Prav do Zake je šel. Med smrekami je obstal. Podleščevjem so mežikale velikonočnice in z mirnimi barvami uživale hlad. Matija se je sklonil in jih pričel nabirati. - Zanesem jih Marici in jo povprašam. Naj reče odkrito besedo, da se ne bova borila. Jaz ali Tomaž, samo reče naj. Matijeve roke se tresejo. Srhka stebelca in ostro listje ga čudno vznemirjajo. Čeden pušeljc modrih, rdečih in vijoličastih cvetov. Počasi se Matija vrača. Jezero je svetlo in med ločje rahlo buta voda. Koj od Ribnikarja, ko cesta za hip postane samotna in kjer pride na glavno cesto gozdna pot, se je Matija nenadoma ustavil. Odprl je usta, kot da bi hlastnil za sapo, in se je zamaknil za robidovje. Maričin smeh se je trkljal po rebri. Za njim Tomažev visoki glas. - Pa še kar upa? Dovolj je neumen. - Saj mu nisem nič rekla. Vpraša pa tudi ne. Ne morem zato, če je slep. Maričine besede so razigrane. Matija z golimi rokami grabi po trnju, samo, da bi bolečina pri srcu popustila. Marica in Tomaž sta se obrnila proti Zagoricam. Matiju se tresejo roke, noge v kolenih so kakor zlomljene, na razpraskani koži so kaplje krvi. Kakor pijan je omahnil čez cesto in se ustavil pred bregom, pod katerim je plivkalo jezero. Kakor mrtva je roka izpustila šopek velikonočnic, ki so se nekaj časa zibale na svetli gladini, potlej pa so počasi se obrnile proti ločju, ki je šumelo ob kraju. Maričin smeh je donel že od Nograda sem. Matijeve motne oči pa so sledile raztresenim velikonočnicam, ki so z vehastimi listi veslale proti suhemu ločju. SLOVENSKI DUHOVNIKI BAZNIK, Rt.Rev.Louis, 16550 Rock Creek Rd., Thompson, Ohio 44086 BUTALA, Rt.Rev.Mathias, 416 No.Chicago St., Jolict, UL, 60432 GNIDOVEC, Rt.Rev.Albin, 633 Bridger Ave., Rock Springs, VVyo. 82901 JERSHE, Rt.Rev.John, KRALJIC, Rt.Rev.John, 390 Missouri, San Francisco,Calif. 94107 POPESH, Rt.Rev.Bernard, 4901 E. Supcrior St., Ouluth,Minn. 55811 SCHERINGER, Rt.Rev.Frank, 330 Oak St., Manistique,Mieh. 49854 ZAPLOTNIK, Rt.Rev.John, D.C.L., St.Catherine’s Hospital, 9th & Forest Ave., Omaha, Nebr. 68108 ADAMIČU, Rev.Albert, 126 Grand Canyon St., Hoffman Estates,Roselle,Ill., 60173 AMBROŽIČ, Rev.Aloysius, Kingston Rd., Stop 15, Searborough, Ont., Canada AMBROŽIČ, Rev.Bernard,ofm, Double Bay, NSW 2028, Australia ANDOLSEN, Rev.Richard,cpps, Cardinal Nevvman H.S., Santa Rosa, Calif. 95400 ARCH, Rev.Joseph, Mt.Gallitzin Aeademy, Baden,Pa., 15005 BANDI, Rev.Bonaventure,osb, 611 No. llth St., Canon City, Colo. 81212 BARBIS, Rev.Rudolph, Rt. 2 Box 340 A, Fort Worth, Texas 76135 BERAN, Rev. Nace, BLATNIK, Rev.Francis,sdb, 202 Union Ave., Patterson, N.J., 07502 BLENKUSH, Rev.Mathias, Box 699, Glenwood Springs, Colo. 81601 BOGOLIN, Rev.Leonard,olm, 386 Geneva Ave., Ilighland Park,Midi. 48203 BOHTE, Rev.Daniel, 2375 E.Arizona Ave., Denver,Colo. 80210 BOLJKA, Rev.Stanko,cm, 405 Marie Anne East, Montreal, Quehec, Canada BORGOLA, Rev.Bonaventure,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa., 15906 BOZNAR, Rev.Joseph, 1852 Richmond Rd., Cleveland, Ohio 44132 BREZNIK, Rev.Aloysius, Box 97, Uniontown, Wash., 99179 BREZNIKAR, Rev.Viclor, 722 W. Alder St., VValla Walla, Wash., 99362 BRODNIK, Rev.Joseph BROOKER, Rev.Richard,mm, Las Condes Casilla 162, Santiago, Chile ČADONIČ, Rev.VVilliam, 12704 Foothill Blvd., Eliwanda,Calif. 91739 CAGRAN, Rev.Joseph,ofm, St.Mary’s Seminary, 1400 Main Sl., Lemont,lil.,60439 CANJAR, Rev.John, 3050 Dahlia St., Denver.Colo. 80207 CAREK, Rev.Peter, 12746 W.Cameron Ave., Buller,Wis., 53007 CASL, Rev.Joseph,cm, 611 Manning Ave., Toronto 4, Ont., Canada CEGLAR, Rev.Charles,sdb, Mont Don Boseo, Sherbrooke, Quebec, Canada CEGLAR, Rev.Stanley,sdb, Cath.Univ., Caldvvell Hall, Box 174, Washington,D.C. 20017 CELESNIK, Rev.Joseph, 840 E. 222nd St., Euclid, Ohio 44123 ČEPON, Rev.Dr.Ludvvig, St.Vincent’s College, Latrobe.Pa., 15650 ČEPON, Rev.Michael, 6005 So.Marshfield A ve., Chicago,111., 60636 CERPIC11, Rev.Richard, 3600 So.Kinnickinnic Ave., Milwaukee,Wis. 53207 CHEMAZAR, Rev.Blase,ofm, 1400 Main St., Lemont,Ill., 60439 CIMPERMAN, Rev.Vietor, 1558 Creighton Ave., Akron.Ohio 44310 C0RN1SH, Rev.Ronald, 204 W. 8th St., Topeka, Kansas 66603 CUK, Rev.Dr.Alplionse, St.Vincent’s College, Latrobe.Pa. 15650 CVELBAR, Rev.Jože, 45 Prestly Rd., Bridgeville,Pa., 15017 I)ALEY, Rev.Neil,ofm, Chaplain U.S.Air Force DEMSHER, Rev.Ferdinand, 223 57th St., Pittsburgh,Pa. 15201 DOBNIKAR, Rev.Ivan,osb, 1005 Division St., Lisle,Ill. 60532 DOLSINA, Rev.John, 231 E.Camp St., Ely,Minn. 55731 DOLSINA, Rev.Stanko, 610 99th Ave.W., Duluth, Mimi., 55808 ERŽEN, Rev.Edward,odm, Chaplain, hort Sili, Oklahoma 73503 FALE, Rev.Richard, 600 Maryhill Rd., Pineville,La., 71360 EALEZ, Rev.Joseph, 6019 Glass Ave., Cleveland,Ohio 44103 FERKULJ, Rev.Joseph, 1340 No.lOth St., Quincy,Ill. 62301 FERVAN, Rev.Philip,ofm, Via Merulana 124, 00185 Rome, Italy FLAC, Rev.Philip,sdb, 960 So.Solo St., Los Angeles,Calif. 90023 ELAJNIK, Rev.Rudolph,o carm, 100 Harpersville Rd. Newport News,Va. 23601 FRANKO VICU, Rev. Frank, 625 Nardo Ave., Solana Beach,Calif. 92075 FURLAN, Rev.William, St.Patriek’s Rectory, Sl.Johnsville,N.Y. 13452 FURLEY, Rev.Cyril, 39-38 29th St., Long Island City,L.I.,N.Y. 11101 GABER, Rev.Francis, 109 So.59th Ave.W., Duluth,Minn. 55807 GABRENYA, Rev.Edward,ofm, 10 St.Elizabeth Drive, Crowley,Texas 76036 GERMOVNIK, Rev.Francis,cm, Vincentian Fathers, Lemont.Ill. 60439 GNIDICA, Rev.Daniel,osb, 217 Mesa Ave., Pueblo.Colo. 81004 GODINA, Rev.Mirko, ofmconv., 330 E. 45th Ave., Gary,Ind. 46409 GOLE, Rev.Dr.Joseph, Saered llcart Theologate, 7331 So. Lovers Lane Rd. Hales Corncrs, Wis. 53130 GOLOB, Rev.Joseph,osb, St.Martin’s Abbey, Laeey, Wash. 98553 GOLOBIC, Rev.John, 56 Horn Blvd, Silver Bay,Minn. 55614 GRABRIAN, Rev.Joseph,osm, 323 W.Illinois St., Chicago,111. 60610 GRABRIAN, Rev.Vietor,osm, 3549 Navajo St., Denver, Colo. 80211 GRDINA, Rev.Francis,sj, 1911 W.30th St., Cleveland,Ohio 44113 GREBENC, Rcv.Aloysius, Hamilton,Ont., Canada GREGOR, Rev.Joseph,cm, P.O.Bov 90 Voth Sta., Beaumont, Texas 77709 GREGORY, Rev.Edmund, 207 So.Main St., Manteno.Ill. 60950 GROM, Rcv.Lavvrenee.ofm, 8500 W. Cold Spring Rd., Grcenfield,Wis. 53228 GYORKOS, Rev.Stefan, Calgary, Alberta, Canada HITI, Rev.Mathias, 520 W. lOth St., Waukegan, Illinois 60085 HLEBS, Rev.Milan, 61 Catalpa Lane, Campbell, Calii. 96008 HOBART, Rev.Raymond, 840 E. 222nd St., Euclid,Ohio 44123 HOCHEVAR, Rev.Mark,ofm, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. 15906 HODNIK, Rev.Emil, St.Bcrnard’s Church, Abbotsford,Wis. 54405 IlOGE, Rev.Benedict.ofm, 1400 Main St., Lemont.Ill. 60439 DOGE, Rev.Thomas,ofm, 1852 W.22nd Pl., Chicago,III. 60608 HORVAT, Rev. Stephen, 36 Melmore St., Tiffin, Ohio 44883 HORVATU, Rev.Francis, 12704 Foothill Blvd., Etiwanda,Calif. 91739 HORZEN, Rev.Bernard,osb, St.Bede’s Collcge, Peru,III. 61354 HREN, Rev.Innocenl,op, 505 W.Washington Blvd., Oak Park,111. 60302 HRIBSEK, Rev. Aloysius, 450 Pinc St., Bridgeport,Conn. 06605 JAGER, Rev.Mathias, 15519 Holmes Ave., Cleveland,Ohio 44110 JAN, Rev.Ivan,cm, 739 Brovvn Line, Toronto 14, Ont., Canada JAZBEC, Rev.Stanley, 680 So.Santa Fe St., San Jacinto,Calif. 92383 JENKO, Rev.Aloysius, 53 St.Patrick’s PL, Statcn Island, L.I.,N.Y. 10306 JENKO, Rev.Valerian,ofm, 66 Gordon, Paddington, Sydney, Australia JERASA, Rev.Francis, Box 247, Plains, Kansas 67869 KALCIC, Rev.Dismas,osb, St.Procopius College, Lisic,111. 60532 KAPUSHION, Rev.Marvin, 309 Madison St., Pueblo.Colo. 81005 KAUSEK, Rev.John, St.JoseplTs Chureh, Gilbcrt,Minn. 55741 KNIFIC, Rev.Francis,sdb, 2975 Independenee Ave., New York,N.Y. 10063 KOLARIČ, Rev.Dr.Jacob.em, St.Jakob im Rosental, Kamtcn Austria KONČNIK, Rev.Innocent,ofmconv., 118 Ridge Ave., Box 666, New Cumbcrland, West Virginia 26047 KOPUSAR, Rev.Dr.Milan, Ashton, Nebraska 68817 KORBIC, Rev.Beno,ofm, 536 Decker Ave., Johnstovvn.Pa. 15906 KOREN, Rev.Louis, 822 Nevv Jersey Ave., Shcboygan, Wis. 53081 KORETIC, Rev.Franc, Saercd Heart Chureh of Urbank, P.O.Parkers Prairie, Minn. KOS, Rev.Joseph, 7238 E. lOth St., Indianapolis, Ind. 46219 KOSEM, Rev.Francis, 3501 Oberlin Ave., Lorain, Ohio 44053 KOSTELZ, Rev.Richard, 905 So. 8th St., Kankakee, IH. 60901 KOTNIK, Rev.Bertrand,ofm, 62 St.MarkLs Plaee, Nevv York,N.Y. 10003 KOVAČIČ, Rcv.Anthony, 416 No.2nd St., Albemarle,No.Carolina 28001 KOVAČIČ, Rev.Francis, Chaplain U.S.Army KOZINA, Rev.Vladimir, 813 First St., Brcntvvood.Calif. 94513 KRAINZ, Rev.Paul,sss, 5384 VVilson Mills Rd., Cleveland,Ohio 44143 KRAJNIK, Rev.Paul, 15519 Holmes Ave., Cleveland,Ohio 44110 KRALICH, Rev.Stephen, St.Agnes Chureh, Kenmare, No.Dakota 58746 KRISTANC, Rev.Leo, 3700 No.Sutter St. Apt. 107, Stoekton.Calif. 95204 KUZMA, Rev.George, St.Rose Chureh, Wilmington,Illinois 60481 LAMPE, Rev.Victor,cssr, Mt. St. Alphonsus, Esopus, N.Y. 12429 LANGERHOLZ, Rcv.L)r.Kalist,ofm, 5401 So.Cornell, Chicago,111. 60615 LAVRIH, Rev.John, 706 E. 6th St., Kinsley, Kansas 67547 LEKAN, Rev.Joseph,sm, 2056 E.107th St., Cleveland,Ohio 44106 LIVOJEVIC, Rev.Ronald, Kansas City, Kansas LOCNIKAR, Rev.Julius,osb, Assumption Abbey, Richardton, No.Dakota 58652 LOVRENČIČ, Rev.Athanasius.ofm, 1400 Main St., Lemont.Ill. 60439 MAČEK, Rev.RudoII, 8928 - 207th St., Bellaire, Queens Village, N.Y. 11427 MADIC, Rev.Aloysius,oim, 1852 W. 22nd PL, Chicago, III. 60608 MAIERLE, Rev.John, 900 Woodward Ave., Pontiac, Mieh. 48053 MAJHENIČ, Rev.Pelagij.ofm, 1400 Main St., Lcmont, 111. 60439 MALAVAŠIČ, Rev.Roman, 416 No.Chicago St., Joliet, 111. 60432 MARTELANC, Rev.Jost, Via Aurelia 476, 00165 Rome, Italy MAVSAR, Rev.Joseph, P.0.Box 96, Bozeman, Mont. 59715 MAZOVEC, Rev.Robert, 536 Decker Ave., Johnstown,Pa. 15906 MEJAČ, Rev.Joseph,cm, 95 McDonald Ave., Winnipeg 2, Manitoba, Canada MEJAK, Rev.Ileliodore, 274 Orehard Ave., Kansas City, Kansas 66105 MELOVASICH, Rev.Frank, 211 W. 4th St., Duluth, Minn. 55806 MERVAR, Rev.John, 1640 Addison St., Berkeley,Calif. 94703 MIHELČIČ, Rev.Francis, 826 E.Pattison St., Ely,Minn. 55731 MIHELIČU, Rev.Francis, R.R.5, Lindsay, Ontario, Canada MIHELIČU, Rev.Leopold, 4695 Pearl St., Denver, Colo. 80216 MUZIC, Rev.Anthony, 4387 Claque Rd., Norih 01msted,0hio 44070 NACHTIGAL, Rev.Frederick, 2427 W.Tuscarawas St., Canton.Ohio 44708 NADRACH, Rev.Adolph, 534 W.Kilgore, Kalamazoo.Mich. 49001 OIIMANN, Rev.Daniel,mm, P.O.Box 3058, Nairobi, Kenya OKORN, Rev.Claude,oim, 8500 W.Cold Spring Rd., Grccnfield,Wis. 53228 OKORN, Rev.Dušan, St.Catherine’s Church, Big Fork, Mont. 59912 OMAN, Rev.Edvvin, Rt.4, Foley, Minn. 56329 OZIMEK, Rev.Joseph, 264 - 15th St.N.W., Barbcrton.Ohio 44203 PA1K, Rev.Francis, 8537 Mentor Ave., Mentor, Ohio 44060 PAKIŽ, Rev.Rudolph, St.Agnes Church, Walker,Minn. 56484 PAPES1I, Rev.Francis, retired PEČOVNIK, Rev.Karel, Urbank, P.O.Parkcrs Prarie, Minn. 56361 PERČIČ, Rev.Joseph, Church of Our Lady oi Seven Dolors, Millerville. P.O.Brandon,Minn.56315 PERKOVICH, Rev.Frank, Box 586, Eveleth, Minn. 55734 PERME, Rev.Eugene, 525 Dover Rd., Bay Village, Ohio 44140 PETERNEL, Rev.Warrcn,ofm, 701 E.Pyron Rd., San Antonio, Texas 78214 PETRASIC, Rev.Martin, St.Patrick’s Church, Elkhorn,Nebraska 68022 PEVEC, Rev.Edward, Euclid & Bishop Rd., Wickliife, Ohio 44092 PIERCE, Rev.Justin,sds, 500 Prospect Ave., VVaukesha, Wis. 53186 PIRC, Rev. Joseph, 7th St. at Vagueros A ve., Rodeo, Calif. 94572 PIZMOHT, Rev.Louis, 840 E. 222nd St., Euelid,Ohio 44123 PLANINŠEK, Rev.Henry,cssp, 7085 Broekton Ave., Rivcrsidc,Calif. 92506 PLEVNIK, Rev.Joseph,sj, Loyola Collcge, Montreal, Quebec, Canada POTOCHNIK, Rev.Alovsius.osb, P.O.Box 351, Canon City, Colo. 81212 PRAH, Rev.John,ocd, 109 \\. 6th St., Erie,Pa. 16501 PRAZNIK, Rev.Rudolph, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103 PREBIL, Rev.Andrej,cm, 611 Manning Ave., Toronto 4, Ont., Canada PRIMOŽIČ, Rev.Robert,o earm, 6428 So.Dante Ave..Chicago,lil. 60637 REBOL, Rev.Anlhony, 3181 W. 41 St., Cleveland, Ohio 44109 REBOL, Rev.Eraneis.mm, 120 San Min Rd. lst Sect., P.O.Box 149, Taiehung, Taivvan, Formosa RELIC, Rev.John, Chaplain L.S.Marine Corps REPENSHEK, Rev.Wayne, 5960 H.Loomis Rd., Greendale,Wis. 53129 RINK, Rev.Louis,ese, P.O.Bov 176, Fort Portal, Uganda, East Afriea ROBERTS, Rev.Edvvard.sss, P.O.Box 3044, Arusha, Tanzania, East Afriea ROGAN, Rev.Richard,ofm, 62 Sl.Mark\s Plače, New York,N.Y. 10003 RUPAR, Rev.Aloysius, 1709 E. 31 St., Lorain,Ohio 44051 RUS, Rev.Gabriel,sm, University of I)ayton, I)ayton, Ohio 45409 SAVINSIIEK, Rev.Stephen,ofmeonv, Holy Cross Chureh, Aurora,Minil. 55705 SCI!WAB, Rev.Alan,osb, Box 351, Canon City, Colo. 81212 SCTBVEIGER, Rev.Francis, 330 E. 3rd St., Iluluth, Minn. 55805 SEDEY, Rev.Francis, llihhing General llospital, Ilibbing, Minn. 55746 SEDLAK, Rev.Chrislopher.ofm, 8500 VV.Cold Spring Rd., Greenfield,Wis. 53228 SEDLAR, Rev.Daniel,ofm, 1400 Main St., Lemom, lil. 60439 SELIŠKAR, Rev.Donald.sj, Park & Miramar Blvds., Cleveland, Ohio 44118 SELLAK, Rev.Jerome.ofm, 9546 Evving Ave., Chicago,lil. 60617 SENTA, Rev.Robert, 14500 N.E.lltli Ave., No. Miami, Florida 33161 SESEK, Rev.Rapliacl,ofm, Immaculata Col lege, Immaeulata, Pa. 19345 SETNICAR, Rev.Dr.Malthevv, 1210 So. 61 St., Milwaukee, Wis. 53214 SEVER, Rev.Edgar,ofm, 203 E.VVashington Sl., Stoekton, Calif. 95202 SHUBITZ, Rev.John, 211 W. 4th St., Iluluth, Minn. 55806 SHUBITZ, Rev.Thomas, 1122- 11 ih St.S.E., Brainerd, Minn. 56401 SIMČIČ, Rev.Joseph,sdb, 1100 Franklin St., San Francisco,CaliI. 94109 SKIJLLV, Rev.Gcrald, 1905 Portage Trail, Cuyahoga Falls, Ohio 44221 SKUMAVC, Rev.Frane, 7 Avvdc Sl., Toronto 4, Ont., Canada SKUMAVC, Rev.Michael, Box 586, Eveleth, Minn. 55734 SLAPSAK, Rev.Julij, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103 SMERKE, Rev.Francis,ose, Ss.Peter & Paul Chureh, Meyersville, Texas 77974 SMERKE, Rev.John, St.Rita Chureh, 11i 1 Imun, Minn. 56338 SMERKE, Rev.Joseph, Box 789, Hastings, Nebraska 68901 SNOJ, Rev.Joseph, Box 208, Bryn Mavvr, Calif. 92318 SODJA, Rev.Max, 9133 llammock Lake llrivc, Miami, Florida 33156 SOKLIČ, Rev.Sebastian,tor, Chaplain II.S.Air Korce SOKLIČU, Rc v. Dr. An t h on y, e m, 4019 Voakum Blvd., Houston. Te\as 77006 ŠPEHAR, Rev.George, 424 W. 2nd St., Leadville, Colo. 80461 SREBERNAK, Rev.Frank, 2221 VVinehell Dr., Ann Arbor, Mleli. 48103 SR SEN, Rev.Anton, 6019 Glass A ve., Cleveland. Ohio 44103 STARC, Rev.Martin, Bo v 463, San Andreas, Calif. 95249 STAREŠINIČ, Rev.Edbcrt.o earm, 6700 Ml.Carmel Drive, Houston, Tevas 77017 STAREŠINIČ, Rev.Nicholas.o carin, 6725 Reed Rd., Houston, Tevas 77017 STAUDOHAR, Rcv.Waltcr,cp, 18lh & Monastcrv A ve. SS, Pittsburgh,Pa. 15203 STEFANICH, Rcv.Edward, 1540 So. Highland A ve., Lombard, lil. 60148 STEP ANICI!, Rev. Dr.Martin,olm. 1400 Main St., Lemom. III. 60439 STERBENTZ, Rev.Ralph, St. Bruno’s Chureh. Nadeau, Mi eh. 49863 STE RK. Rev. Francis, 7107 Uilber A ve.. Parma. Cleveland. Ohio 44129 STERLE, Rcv.Alovsius, 404 E. 87th St.. Ne\\ Vork, N.V. 10028 STON1CH, Rev.Ravmond, Rt. 1 Bo v 112. IVarren vlile, 111. 60555 STOPAR, Rev.Dr.Anton. 1250 Uvoming Ve., Reno. Nevada 89503 STRAG1SHER, Rcv.llenry, 116 So.VVashington Sl., Berkelev Springs.\ a. 23523 STRAG1SHER, Rev.Raphael.ofm, 536 Decker Ave., Jolmsloun.Pa. 15906 STRANCAR, Rev.Ignalius, 584 IV. 5tli St., San Bernardino. Calif. 92410 SURTZ, Rev.Edward.sj, 6525 Sheridan Rd., Chicago,III. 60626 ŠUŠTARŠIČ. Rev. John, Bo v 247, Pcngillv, Mimi. 55775 SUSTRICK. Rev.Slepilen,osb, Bo\ 151. Horenee, Colorado 81226 SVETE, Rev. Andrevv ,olm, 1400 Main St.. Lem oni, lil. 60439 SVETE, Rev. Augusline.ofm, St.Man's llospital, Roehester.MInn. 55901 SVETE. Rev.Bartholomeu. Bo\ 6, llartville, VVvoming 82215 TARMAN, Rcv.VVilliani, Bo\ 68, Šivan vi Ilc, Milin. 56382 TKALEC, Rev.John, 960 So.Solo Sl.. Los Angeles,Calif. 90023 TOMC, Rev.Victor, 15519 Holmes \\e., Cleveland,Ohio 44110 TOMTZ, Rev.Louis, 125 Cenleiinial Parkua> No.. Bo\ 3304 Sla C. Hamilton, Oni., Canada TRPIN, Rev.Thaddcus.ofm, 9546 Euing A v e.. Chicago, lil. 60617 TRUNK, Rev.George, 245 Linden St., San Eraneiseo, Calif. 94102 TURK, Rev.Francis, 4935 Vongc St., IMIloudale. Oni., Canada TURK, Rev.Laurenee, oeso, Tl RK, Rev.Martin, 1081 Burrard Sl.. Sl.Paul llospital, Vancouver 1. B.C..Canada URBIČ, Rev.Rudolph, Sl.Joseph"s Rcctorv, Fair\ieu, P.O.Fairehild.Nis. 54741 V ALENTIN, Re\.Basil.olm, 19 V Beckett Sl., Ke\\,Melbourne,\ ieloria \uslralia VARGA, Rev.Joseph, 3547 E. SOlli St. Cleveland, Ohio 44105 VIRANT, Rev.Luduig, P.O.Bov 235. Peiiinsula, Ohio 44264 VODUŠEK, Rev. V ital, 245 Linden St., San Francisco, Calif. 94102 \OGRIN, Rev.Joseph, St.Mllliam Chureh, Parkers Prarie.Minn. 56361 VOLK, Rev.Robert,osm, 3549 N a vaj o St., Denver,Colo. 80211 VOVK, Rev.Joseph, St.Mary’s Church, Willow River, Minn. 55795 VOVKO, Rev.John, 12969 Chillicothe Rd., Chesterland,Ohio 44026 VUKSINIC, Rev.Anton, 22 Golden Blvd., Welland,Ont., Canada WEBER, Rev.Albin, 190 School St., Athol, Mass. 01331 WOLBANG, Rev.Charles,cm, Box 351, Princeton, N.J. 08540 YAKES, Rev.William, 9555 St.Mary’s Ave., Detroit,Mich. 48227 ZAGORC, Rev.Francis,esc, Box 176, Fort Portal, Uganda, East Africa ZAGORC, Rev.Thomas,sss, Box 1000, Masaka, Uganda, East Africa ZANUTIC, Rev.Arthur, 1231 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117 ZAVBI, Rev.August, Box 93, Winnemucca, Nevada 89445 ZDOLŠEK, Rev. Alojz, Carmel of Mary, Wahpeton, No.Dakota 58075 ŽELEZNIKAR, Rev.Michael, 542 Crosat St., LaSalle, 111. 61301 ŽITKO, Rev.Aloysius, Third & Parker, Rodeo, Calif. 94572 ZORE, Rev.Richard, 616 So. East St., Indianapolis, Ind. 42625 ZORMAN, Rev.Fortunat,ofm, 1400 Main St., Lemont, lil. 60439 ZRNEC, Rev.Anthony,cin, 611 Manning Ave., Toronto, Ont., Canada ZUPANČIČ, Rev.William, 611 Lake Ave., Elyria, Ohio 44035 AVE MARIA - Lemont - Illinois