Št. 21 (2596), leto L • Nove mesto, četrtek, 27. maja 1999 Cena: 210 tolarjev dolenjka, d.d. NOVO MESTO AKCIJSKA CENA sirup borovnica 1,5 lit. Dana 397,00 SIT/kos s«r gauda C eleia 799,00 SIT/kg prava kratka panceta E-MIZ VIP 1.549,00 SIT/kg 'iki krema 530 g Kolinska 399.00 SIT/kos napolitanke kakao 1000 g Medex 475,00 SIT/kos ° eg navedenih artiklov vam nudimo še 30 artiklov po akcijskih cenah, soboto, 29. maja 1999, od 7. do 19. ure bo odprta prodajalna MARKET na SMREČNIKOVI v Nosem mestu. ISSN 0416-2242 9 770416 224000 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI list SLOVENSKE VOJSKE - v Pravir'0' V Cerkliah °b so pri-Vo- . 1 srečanje ob dnevu slovenske VeTe Udeležence je pozdravil po-St„„ , v°j“šnice podpolkovnik l 'SluZlobk°’ na citre pa je urZ{ Ladhza‘kral“ Tinka Budič. kovip fz^keglnsbene šole. Vli- del 1 galeriji vojašnice sta svoja \W./abZSIav'b Milena Gramc in sti tn Ruškovič. Ob tej priložno- „iu PrLebrab odlok o napredovanj *katerih starešin in podelili Vese^0 zasb‘žnejšim. (Foto: M. Uparjalnika na pot v Krško v začetku septembra Po novem z večjo močjo? KRŠKO - V krški jedrski elektrarni so dan pred načrtovanim rokom končali letošnji remont in 18. maja elektrarno spet vključili v električno omrežje. Letos so posebno pozornost namenili pregledu uparjalnikov. Nekatere posodobitve so že potekale v skladu z načrtovano zamenjavo uparjalnikov in posodobitvijo v letu 2000, ki bo omogočila obratovanje s 6 do 7 odst. večjo močjo. Uparjalnike že izdelujejo v Španiji in jih bodo v začetku septembra prepeljali iz Kopra v Krško. Sklenili so že večino pogodb za demontažo starih in montažo novih uparjalnikov. V izdelavi so tudi varnostne analize posegov, v Kanadi pa že preizkušajo simulator, ki ga bodo konec avgusta postavili v nedavno zgrajeno stavbo v Krškem. * 360 ton težka uparjalnika bosta potovala v sedemdnevnem razmiku na preko 5 metrov širokem vozilu; celotna kompozicija bo dolga okrog 70 metrov. Za prevoz bo potrebnih več posegov na mostovih, viaduktih, nadvozih in podvozih: med njimi jih bo dve tretjini trajne narave. Večji poseg bo potreben na mostu v Krškem, kjer dela že potekajo. Večina del bo opravljena v juniju in juliju. “Po strategiji porabe energije naj bi po 31. juniju polovico energije iz NEK spet prevzemala Hrvaška, a ker ne kaže, da bi se pogajanja do takrat končala, se bo morala vlada do tega ponovno opredeliti,” je povedal direktor NEK Stane Rožman. B. DUŠIČ GORNIK Stavkati ali ne - to je vprašanje Če se včeraj sindikati in vodstvo novomeške Revozove tovarne niso dogovorili, bo danes 4-urna stavka - Izpustili politični zahtevi - Jutri izplačilo dobička za zaposlene NOVO MESTO - Ker je ta zapis nastal ob zaključku redakacije v torek opoldne, ni še dokončno znano, ali stavka v Revozovi tovarni v Novem mestu danes bo ali ne. Kot je kazalo še v torek, bo, vendar so se sindikati in vodstvo tovarne včeraj še enkrat sestali. Če so dosegli dogovor glede stavkovnih zahtev, so napovedano stavko lahko še preklicali. Po enourni opozorilni stavki v sredo, 12. maja, po kateri je sindikat delavcev Revoza - SDR napovedal zaostritev sindikalnega boja, so prejšnji torek v Ljubljani potekala pogajanja med predstavniki vseh treh v Revozu delujočih sindikatov (poleg najštevilčnejšega SDR, ki ima tudi glavno besedo, še sindikata Neodvisnost in SKEI) in Revozove uprave, na katerem pa niso zbližali stališč. Do torka po besedah vodje SDR Janeza Jakše niso dobili nobene nove ponudbe vodstva glede stavkovnih zahtev. Te se od prvotnih razlikujejo v tem, da so prvi dve (da se mora slovenska vlada pred t VELIKA NAGRADA ODLIČNOSTI IN MOSTRSTVA - Na forumu odličnosti in mojstrstva, ki ga je Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine prejšnji konec tedna pripravilo na Otočcu že enajstič, so s prispevki o odličnostih z različnih področij sodelovali številni priznani in ugledni strokovnjaki. Pozdravni nagovor je imel predsednik Državnega zbora Slovenije dr. Janez Podobnik, ki je podelil tudi Veliko nagrado odličnosti in mojstrstva baletnima umetnikoma Pii in Pinu Mlakarju. Pino Mlakar se je za priznanje njunemu ustvarjanju lepo zahvalil in nadaljeval z razmišljanjem o majhnosti, odličnosti in umetnosti. Z veseljem je ugotovil, da je “človek" v ospredju tudi na tem forumu. Tretjič zapored so na forumu podelili tudi nagrado za zaposlitev največ delavcev v preteklem letu na Dolenjskem in v Beli krajini, ki jo je tokrat prejel Plastoform iz Šmarjete. (Foto: J. Domiž) tkgfVEK PROTESTIRA -na i* ,s "ogačar, udeleženec bitke Prebral ieku- >e Poteklo nedeljo ‘leno' Protestno izjavo, naslov-^ržave %v‘šjim predstavnikom e- (Foto: P. Perc) RESNICA O OSAMOSVOJITVENI VOJNI Na Medvedjeku je šlo hudo zares Protestni shod udeležencev osamosvojitvene vojne na prizorišču bitke za Medvedjek zaradi žaljivih izjav Cirila Pungartnika - Trebanjski pomladniki zahtevajo, da odstopi TREBNJE, MEDVEDJEK -Skupina 9 svetnikov SDS, SKD in SLS na čelu s Francem Hribarjem, dr. Marjanom Pavlinom in I Pobuda foruma odličnosti Slovenska “rasto Trubarjev “stati inu obstati”, to je pravo geslo, ki v Prihajajočih letih preizkušenjpritiče vsemu slovenskemu narodu (rte h ljubljanskemu metropolitu). Od majhnega se zahteva “hčnost in sposobnost to odličnost vedno znova potrjevati, od Dj. cvilnega naroda zahteva čas tako rekoč nemogoče. clanitev v Evropsko zvezo bo terjala od nas še večje žrtve, ven-~Qr boljše rešitve preprosto nimamo. Zavedati se moramo, da n°š preizkus težji zavolji pomanjkanja tradicije in samoza-esh, ko nas, premalo trdne v sebi, lahko zamaje že vsaka ne-Prijazna sapica. Spomnimo se samo zadnjega malenkostnega a2vrednotenja tolarja, ko smo v hipu pozabili, da je taisti to-ar v letu dni pridobil štiri odstotne točke nasproti marki, mi pa & vedno ravnali pod vtisom hiperinflacijske preteklosti. ... Tako je govoril dr. France Arhar, guverner Narodne banke °venije, na pravkar končanem II. forumu odličnosti in cjstrstva na Otočcu. Tudi drugi ugledni gostje so prispevali °je misli, kako doseči odličnost in kako uresničevati letošnje 11° foruma, da "iz majhnega raste odličnost”. Forum je spre-'jcd' mc(b!lb premalo opaženo) pobudo, da bi na simbolen .cin k tej nalogi pritegnili vsakega izmed nas. V čast preloma °čletja, 10-letnice lastne države, 450-letnice prve slovenske pF&e, 1000-letnice Brižinskih spomenikov in 200-letnice efernovega rojstva °1 bi v Ljubljani z vseslovensko zbiralno akcijo postavili Pomenik tistemu, kar je v zgodovini najbolj odločilno poseglo w ^rodova življenje - slovenski knjigi. To bi bil projekt za ust-■ 9jwie pobude vedno odprte "rastoče knjige", ki bi nam na "tibolni ravni združevala narod in na posebne načine spodmola vsakega posameznika. MARJAN LEGAN Alojzijem Metelkom, zahteva sklic izredne seje trebanjskega občinskega sveta, na kateri naj bi obravnavali le eno točko dnevnega reda: obsodili izjave župana Cirila Pungartnika (LDS), kijih je dal na 13. seji državnega zbora 14. maja. Svetniki sklic izredne seje utemeljujejo s tem, ker je Pungartnik “grobo potvarjal resnico o vojnih dogodkih na Medvedjeku in s tem tudi zanikal pomen osamosvojitvene vojne. Grobo je žalil vse pripadnike tedanje TO in vse občane občine Trebnje in državo Slovenijo. “S temi izjavami ne upravičuje zaupanja občanov občine Trebnje, zato zahtevamo, da odstopi od funkcij poslanca v državnem zboru in župana.” Prvi trije podpisani pomladniki so na vprašanje Dolenjskega lista na četrtkovi novinarski konferenci v Trebnjem, ali imajo kakšno pravno podlago za takšne zahteve, povedali, da je sicer nimajo, da pa gre za moralno obsodbo. Po konča- nem protestnem shodu na Medvedjeku preteklo nedeljo so se tudi trebanjski udeleženci bitke pridružili protestnim izjavam govornikov in poudarili razočaranje nad svojim županom in poslancem. Na protestnem shodu okrog 1500 ljudi iz številnih slovenskih krajev, ki ga je na Medvedjeku pripravilo dolenjsko območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), je preteklo nedeljo med 8 govorniki stopil na govorniški oder tudi Franc Smerdu. Da je to storil, ga je vzpodbudila trditev prvega človeka občine VREME V drugi polovici tedna bo večinoma sončno in toplo vreme. nadaljnjo obravnavo zakona o delovnih razmerjih dogovarjati s Slovensko zvezo sindikatov Alternativa in da mora sprejeti ukrepe za znižanje obremenitev plač), ki so bolj politične kot sindikalne narave, izpustili. So pa zahtevo, da se izhodiščna plača poveča za 15 odst., dopolnili s tem, da se to povečanje usklajuje še z rastjo cen življenjskih potrebščin. Če se včeraj niso dogovorili, bo danes stavka trajala 4 ure, od 12. do 16. ure, tako da bosta obe izmeni stavkali vsaka po 2 uri. V torek, se pravi dan pred zadnjim pogovorom s sindikati, je vodstvo novomeške tovarne imelo več sestankov z zaposlenimi, na katerih jim je predstavilo svoje podatke o uresničevanju dogovorjene politike plač, izpolnjevanju določil kolektivne pogodbe in drugih zadevah iz stavkovnih zahtev. Tako se je lani po trditvah vodstva tovarne plača povečala za 8,7 odst., inflacija pa je znašala 6,5 odst. Regres bi po republiških določilih moral znašati 102.000 tolarjev bruto, izplačali so ga blizu 127.000 tolarjev, za letos pa 133 tisočakov; decembra lani so izplačali tako imenovano božičnico v višini 26.000 tolarjev neto itd. Jutri, v petek, pa bodo Revozovim delavcem izplačali delež lanskega dobička; ta bo različno velik, za 100-odstotno prisotnost na delu bo znašal bruto 28 tisočakov. A. B. Berite danes stran 3: • Svetniško mešetarjenje s prihodnostjo stran 4: •Spet smo krivi novinarji stran 6: • “Kmete ubijmo takoj, ne na obroke!” stran 7: •Z gozdovi smo prej bolje gospodarili stran 10: •Podminirani festival je obstal stran 11: •Premnogi ne morejo živeti brez drog stran 18: •Betonski konglomerat slabih vzorov SODNIKI ZA PREKRŠKE IZ VSE SLOVENIJE ČATEŽ - Društvo sodnikov za prekrške Slovenije je v ponedeljek in torek, 24. in 25. maja, v Termah Čatež priredilo svoje srečanje. Prvi dan so pripravili občni zbor, drugi dan pa posvetovanje na temo Varstvo osebnih podatkov v postopku o prekršku, na katerem sta sodelovala ustavni sodnik doc; dr. Janez Čebulj in mag. Jože Šantavec z Ministrstva za pravosodje. Vabimo vas v prodajni center * *VRT pri AGROSERVISU v Novem mestu. Delovni čas: od 7. do 18. ure, v sob. od 7. do 12. ure. Trebnje, ki jo je prebral v Dolenjskem listu 20. maja, češ daje povedal le to, kar se je tu resnično dogajalo. “Še jaz, ki sem bil prisoten od vsega začetka, ne morem z vso gotovostjo trditi, kaj vse se je dogajalo, gotovo pa lahko zatrdim, da se takratni pripadniki teritorialne obrambe niso niti mar-tinčkali niti sončili,” je poudaril Smerdu, ki je konec junija 1991 poveljeval jurišnemu odredu. “Leta 1991 smo branili Slovenijo, leta 1999 branimo Medvedjek!’ je zaključil Smerdu, potem ko je podrobno opisal potek dogodkov leta 1991, in pozval delegacijo aktivnih udeležencev bitke na Medvedjeku, naj ponesejo pozdrave in šopek rož materi padlega teritorialca Franca Uršiča. PAVEL PERC JUBILEJNI KONCERT MePZJUTRANJKA BOŠTANJ - Mešani pevski zbor Jutranjka, ki je po dveletnem premoru zavoljo tragičnega dogodka v družini zborovodje spet nastopil na sobotni reviji Posavje poje, bo imel v petek, 28. maja, ob 20. uri jubilejni koncert ob 15-letnici zbora, in sicer v dvorani TVD Partizana v Boštanju. Vabljeni! 8. 5. do 30. 6. 1999, oziroma do bel.: 068 321-032, 321-0.Tl ŽUPAN PRINESEL ZMAGO KOČEVJU - Stadion v športnem parku Gaj v Kočevju je bil v nedeljo poln, kot ni bil že nekaj let. Ob lepem vremenu so številno občinstvo privabile mednarodne igre prijateljstva, na katerih so sodelovali mladi iz petih evropskih mest: Halluina ((Francija), Oer-Erkenschtvicka in Liibbenaua (Nemčija), Pniewya (Poljska) in Kočevje. Sobota dopoldan je bila rezervirana za Evrokonferenco, na kateri sta kočevski podžupan mag. Janez Černač in kustodinja kočevskega muzeja Irena Škufca predstavila Kočevsko v preteklosti in sedanjosti, državni podsekretar Mladen Berginc pa načrte države, da ustanovi regijski park Kočevsko-Kolpa. V nedeljo popoldan pa so se po uradni ot\’oritvi iger na Mestni pološčadi na stadionu v Gaju pričele športne igre kot najbolj zanimiv sestavni del celotne tridnevne prireditve. Po končanih petih igrah, ki so bile tematsko vezane na kočevske značilnosti, so si delili prvo mesto z ekipo Oer-Erkenschtvicka. O zmagovalcu je zato odločala zadnja igra, v kateri, so se pomerili župani in kjer se je izkazal kočevski župan Janko Veber. Končni vrstni red: 1. Kočevje, 2. Oer-Erkenschwick, 3. Halluin, 4. Lubbenau in 5. Pniewy, ki bo čez dve leti organizator naslednjigh iger. (Foto: M. Leskovšek-Svete) N A Š A A N U E T A Vojna ne prizanaša civilistom Ko nekdo iz neodložljivih razlogov začne vojaški spopad, odpre zamašek na steklenici in duh vojne uide na prosto. Bolj ko se spopadi stopnjujejo, težje jih je krotiti. Vojna spotoma mori še nedolžne civiliste, otroke, nebogljene starčke, mamice in može. Čeprav je Nato močna vojaška zveza z najsodobnejšimi napravami in orožjem, je njegov posej v Srbiji le dokaz več, da prava vojna nikakor ni vojaška vaja. Se tako dober načrt se namreč zaplete, ko vanj stopi nepredvidljivi človek ali narod in njegova država z absolutističnim predsednikom na čelu. Natovi strategi očitno niso vedeli dovolj, zato so se ušteli, saj Srbija ni in še vedno noče kloniti. Zdaj vojna, ki so jo z demagoško politiko prepričani Srbi kar klicali (“Nič se ne bojimo. Kar naj pridejo, pokazali jim bomo!"), močno tepe tudi srbsko ljudstvo. Natova letala vse pogosteje zadevajo tudi civilne cilje, koliko nedolžnih je izgubilo življenja, ne vemo. Čeprav tudi Slovenci večinoma podpirajo poseg Nata, pa ob tako grozljivih razsežnostih in takem uničenju Srbije, niso več povsem prepričani. Kje so meje vojaških posegov? Ali je za rušenje Miloševičevega režima dovoljeno vse, tudi bombardiranje civilnih ciljev? O tem smo minuli teden spraševali naše bralce. MARJAN LUŽAR, skladiščnik v Revozu, z Vinice pri Šmarjeti: “V Srbiji bi morali zamenjati notranjo politiko, napadi Nata so žal Miloševiča in njegovo politiko le še okrepili, navadni ljudje pa so tisti, ki najbolj trpijo. Sem proti napadanju civilnih ciljev in za čimprejšnje diplomatske pogovore. Kajti vojna ne bo rešila problemov, tudi po njej se bo treba pogovarjati.” ALEŠ GERMOVŠEK, Sklad za delo, Posavje: “Napadi na Srbijo so postali naš vsakdan. Grozljivo, kako človek ob tem otopi! Ko spremljaš usodo beguncev, se ti zdi, da so napadi nujni, poleg tega naj bi Nato napadal predvsem vojaške cilje. Zdaj izstrelki padajo tudi na civilne cilje, a po drugi strani imajo tudi Srbi Albance za živi zid. Dogajanje je pričakovano - vojna je.” BORIS ROŽIČ, inženir strojništva, iz Črnomlja: “Prav je, da Nato bom-bandira ZRJ, saj se Srbi niso nikoli želeli pogovoriti in rešiti težave po mirni poti, čeprav so bili velikokrat opozorjeni. Da Nato bombardira civilne cilje, so morda krive tudi namerne napake s političnim ozadjem. Natove naprave so namreč zelo natančne, in malo verjetno je, da bi prišlo do večjih zmot.” MILAN PREDOVIČ, zavarovalniški agent, iz Metlike: “Bombardiranja civilnih ciljev ne odobravam. Problem pa je v tem, da politiki zakuhajo vojno, potem pa se umaknejo na varno, reveži pa potegnejo krajši konec. Ni dovolj, da se potem opravičiš, a žal je tako, dav vsaki vojni prihaja do napak. Če so zaradi tega tudi žrtve, je opravičilo brez pomena, saj mrtvih ne more več obuditi.” BRANKA HUDINA, doma iz Blatnega pri Globokem: “Nikakor nisem za to, da bombe padajo tudi na bolnišnice, saj tam ležijo ljudje, ki Natu niso nevarni. Res pa je, da tudi srbska vojska napada civiliste, le da za razliko od Nata tega ne prizna. V vseh vojnah je treba računati na nedolžne žrtve. Teh bi bilo v primeru Kosova mnogo manj, če Nato s posredovanjem ne bi čakal tako dolgo.” BOJAN DREMELJ, uslužbenec Slovenskih železnic, doma v Račiči pri Loki pri Zidanem Mostu: “Po prepričanju sem pacifist in sem proti vsakršnemu nasilju, tudi nad naravo, nad živalmi, zato še toliko bolj obsojam sleherno nasilje nad ljudmi. V tej luči se kaže tudi moj odklonilni odnos do nasilja na Kosovu in do bombardiranja civilnih ciljev Nata v Jugoslaviji.” FRANC HRIBAR, podjetnik, iz Trebnjega: “Ne podpiram, ampak obsojam napade na civilne cilje v slehernem oboroženem spopadu, tako tudi gledam na letalske napade severnoatlantske zveze na civilne cilje v Srbiji oz. Jugoslaviji. Umirajo tudi nedolžni ljudje, s katerimi smo nekoč živeli v skupni državi. Sem pa za to, da se onemogoči Miloševiča, največjega krivca za to gorje.” ANTON OBRSTAR, ključavničar iz Kočevja: “Nato ne cilja na civiliste namenoma, čeprav bi prav lahko, saj se vojska in odgovorni za to, kar se dogaja, skrivajo v civilnih ciljih. Do napak prihaja zaradi vremena in zastarelih podatkov. Miloševiča je treba sklatiti. Ljudi je žnapumpal’ in polovica jih sploh ne ve, kaj se dogaja. Kolikor so jim porušili, so jim zato še vedno premalo!” STANE MIHELIČ, Amigo, d.o.o., iz Ribnice: “Menim, da je Natova akcija upravičena, vendar pa sem proti bombardiranju civilnih ciljev. Do napak pri bombardiranju sicer lahko pride, in čeprav mislim, da Nato tega ne počne nalašč, jc tudi to možno. Kot v vsaki vojni tudi v tej najbolj trpijo civilisti, zato bi bilo potrebno vojno čimprej končati, rešitev pa poiskati v dialogu." c* ZDRUŽENJE ŽENSK SILA DAROVALO ZA MONITOR - 5/JlK b vinko BLATb* Spoštujmo gozd Ob tednu gozdov Zadnji teden v maju že vrsto let obeležujemo kot teden gozdov. Vsako leto v tem času gozdarji močno povečamo svoje aktivnosti pri osveščanju ljudi o pomembnosti gozdov. V medijih so opravljeni številni nastopi strokovnjakov ter objavljeni številni članki z gozdarsko tematiko. Po šolah so organizirana gozdarska predavanja, vodenje učencev po gozdnih učnih poteh je v teh dneh najpogostejše. Vse to z namenom seznaniti javnost, predvsem mlajšo, z velikim pomenom gozda ter naučiti jo spoštovati gozd, kar je tudi slogan letošnjih aktivnosti. Ob poudarjanju velike vloge gozda pa se velja tudi kritično vprašati, ali si res povsod želimo čimveč gozda. Poraščenost dolenjske krajine v začetku stoletja je bila manj kot 40-odstotna. Od takrat naprej in še posebej po drugi svetovni vojni se je zaraščanje neprestano nadaljevalo in danes gozd pokriva že več kot 60% območja. Kje so idilični belokranjski steljniki? Kje so prostrani suhokranjski pašniki? Kje so slikovite krajinske podobe s številnimi košenicami v Gorjancih in v Rogu? In ne nazadnje, kje so čudoviti razgledi po mehki dolenjski pokrajini, ki jih je nekdaj nudil vsak večji grič? Mnogih ni več. Zarasel jih je gozd. Kako naprej? Gozdarji ob opuščanju kmetijstva le nemočno ugotavljamo, kako je proces zaraščanja hitrejši kot kdajkoli doslej. Ob vakoletnem vpisu približno 600 ha novih gozdnih površin se zaskrbljeno sprašujemo, ali bo država končno prenehala pobirati najemnino za košnjo in namesto tega začela subvencionirati vzdrževanje vse redkejših travnih površin, ki jih požira gozd. Spoštujmo gozd! Brez njega si življenje težko zamišljamo. Vendar spoštujmo tudi njivo, spoštujmo tudi travnik, tudi pašnik. Le tako si bomo ohranili pestro kulturno krajino, ki so jo naši predniki z veliko tankočutnostjo oblikovali dolga stoletja. Inž. PETER DULAR Pregreta politična scena Metliška SDS gostila poslanca slovenskega parlamenta in agronoma - Nekonkurenčno kmetijstvo DOSLEJ POZNAN LE STROKOVNJAKOM Spominska plošča Janezu Zalokaiju Otvoritev posodobljene ceste Šmarjeta-Orešje-Vinica • Na Klemenovi domačiji na Vinici odkrili spominsko ploščo rojaku Janezu Zalokarju - Slavnostni govornik dr. Stane Granda METLIKA - Metliški občinski odbor SDS je pred tednom dni pripravil srečanje s poslancema v državnem zboru Ivom Hvalico in Janezom Mežanom, dr. Antonom Tanjškom z ljubljanske Biotehnične fakultete in dipl. inž. Janezom Žlindro, vodjem foruma za razvoj podeželja pri SDS. Poslanec Hvalica je dejal, da je trenutna politična scena v Sloveniji izjemno pregreta. “V državnem zboru se velikokrat ukvarjamo sami s seboj. Poslanec sem sedmo leto, a še nikoli ni bil državni zbor tako slabo organiziran kot danes. Predsednik dr. Janez Podobnik je povsem zafural logistiko tega parlamenta,” je brez dlake na jeziku povedal Hvalica. Po njegovem je to sestavni del nesposobnega vodenja in namernega ustvarjanja takšnih razmer, da je lažje voditi nečisto politiko vlade. Hvalica je govoril o privatizaciji bank in zavarovalnic, pa o volilnem sistemu, kjer se bo po njegovem letos bil velik boj, kajti leta 2000 se bo pričelo odštevanje za volitve, ki bodo za nekatere - o tem je prepričan - pomenile odhod s politične scene. O aferah in škandalih je menil, da medijsko najprej pokažejo na tiste, ki so škandal obelodanili, in ne na one, ki so ga povzročili. Ni mogel mimo obsodbe, ki ga je veljala dva milijona tolaijev. “Jaz, ki sem se boril proti stvarem, ki so se dogajale v Hitu, sem bil obsojen,” je komentiral sodbo. Dr. Tanjšek je dejal, da slovenski kmet ni konkurenčen evropskemu, saj so naše povprečne kmetije s štirimi hektarji nekajkrat manjše od evropskih. “Zelo verjetno se bo v prihodnje v Beli krajini s kmetijstvom ukvarjalo še manj ljudi kot doslej. Za tiste, ki opuščajo kmetovanje, bo potrebno najti alternativne programe. A naše kmetijstvo ne bo moglo preživeti, ko bomo v Evropski zvezi, če bomo kot doslej kupovali krmo v tujini,” je prepričan dr. Tanjšek. Janez Žlindra je pristavil, da so se pred dvema letoma, ko so ustanovili gibanje za razvoj podeželja, odločili, da slovensko podeželje ohranijo poseljeno in urejeno. M. BEZEK-JAKŠE O AKTUALNIH DOGAJANJIH - O razmerah v kmetijstvu in dnevni pili-tiki so govorili (od leve): dipl. inž. Janez Žlindra, dr. Anton Tanjšek ter poslanca v državnem zboru Janez Mežan in Ivo Hvalica. (Foto: M. B.-J.) VINICA PRI ŠMARJETI - Minuli konec tedna je bilo na Vinici pri Šmarjeti praznovanje, posvečeno viniškemu rojaku, župniku, jezikoslovcu in pisatelju Janezu Zalokarju. Začelo se je v petek popoldne zgodovinar dr. Stane Granda. V z otvoritvijo posodobljene ceste Šmarjeta - Orešje - Vinica, sledila je spominska maša v cerkvi sv. Martina na Vinici in zatem kulturna slovesnost pred Klemenovo domačijo - Zalokarjevo rojstno hišo, kjer sta novomeški župan dr. Tone Starc in zgodovinar dr. Stane Granda na pročelju hiše odkrila spominsko ploščo v spomin odličnemu Šmarječanu Janezu Zalokarju. V soboto pa je na Vinici potekalo 3. srečanje vzgojno-izobraževalnih centrov Slovenije pod naslovom “Zalokarjevi dnevi”, ki gaje organizirala šmarješka osnovna šola. Posodobljeno cesto Šmarjeta-Vinica je s simboličnim s prerezom traku predal namenu novomeški župan dr. Tone Starc. Predsednik KS Šmarjeta Peter Selak je ob tem povedal, da segajo začetki gradnje te ceste v leto 1986, ko so krajani ob pomoči krajevne skupnosti razširili kolovozno pot in utrdili tampon ter jo v celotni dolžini 3, 5 km in široko 3 m tudi asfaltirali. Opravili so dela v vrednosti 8 milijonov tolarjev, denar za preplastitev pa so prispevali novomeška občina, krajani in pokrovitelji. Krajani so za omenjeno cesto od leta 1986 pa do danes prispevali povprečno po 3.500 nemških mark na gospodinjstvo. Selak je še povedal, da bodo v prihodnjih letih zelo težko vzdrževali ceste, saj lastnih sredstev nimajo. Zadnji referendum za samoprispevek namreč ni uspel. Po spominski maši v cerkvi sv. Martina na Vinici je bila pred Klemenovo domačijo kulturna slovesnost. Slavnostni govornik je bil svojem govoru je spomnil, da večina Slovencev Janeza Zalokarja ne pozna, zelo pa je cenjen med jezikoslovci, zgodovinarji, naro-dopisci in agronomi. Dejal je, da je bil Zalokar goreč Slovenec, in daje leta 1848 podpisal peticijo za Združeno Slovenijo. Ukvarjal se je z jezikoslovjem, njegovo slovarsko delo pa je še danes vtkano v Cigaletov ali Wolfov slovar. Zavedal seje, daje za Slovence premalo zgolj narodni in kulturni razvoj, ampak da je potreben vsesplošen nraven in gospodarski razvoj, zato je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo, ki je izšla leta 1854. J. DORNIŽ OTVORITEV CESTE - Posodobljeno cesto Šmarjeta - Vinica je slovesno odprl novomeški župan dr. Tone Starc (na fotografiji s kupa) s predsednikom KS Šmarjeta Petrom Selakom). SPOMINSKA PLOŠČA JANEZU ZALOKARJU - O njegovem delu i« življenju je pred Klemenovo nekdaj Zalokarjevo rojstno hišo na Vinici P Šmarjeti spregovoril zgodovinar dr. Stane Granda (prvizleve). Vkulturne programu so nastopili Škocjanski fantje in pihalni orkester Krke Zdravuts ■ (Foto: J. D.) • Janez Zalokar se je rodil na Vinici 26. junija 1792, umrl pa je v Ljubljani 7. septembra 1872 v enainosemdesetem letu. Šolal se je v Novem mestu, Ljubljani in na Dunaju. Kot duhovnik je služboval v Metliki, v Tbžiču in kar 18 let v Škocjanu. Leta 1853 seje upokojil in se naselil v svoji hiši v Ljubljani, kjer je tudi umrl. (Novomeška kronika KANALIZACIJA - Eden elitnih stanovanjskih delov Novega mesta - hiše v Adamičevi ulici nad Težko vodo - ima najsodobnejšo kanalizacijo. Medtem ko drugje kanalizacijske cevi zakopavajo globoko v zemljo in usmerjajo proti čistilni napravi, so jih tu kar po zraku speljali naravnost v potok. Po principu težnosti ali. po domače - na štrbunk. Smrdi pa tako kot ob ločenski čistilni napravi. SUPERCA - Pozabljivost je da stvar. V Adamičevi so pozabili narediti “ta pravo” kanalizacijo, zato “ta spodnjim” smrdi. V nos pa gre tudi tabla na nekdanjih Fichtenauovih ntevih v Vrhovčevi ulici, ki z napisom Superca spominja, da Pred leti tako imenoval °kal na kegljišču na Germovi. cJdkar je ta kratkoživa Superca zaprla svoja vrata, je po Krki preteklo ogromno vode, ni je pa mio dovolj, da bi odplavila to . na “štali”. Lokal so med-!" lndi temeljito prenovili in ud sobote se imenuje okrep-uinica jezom. HMEUNIK - Odkar so med povojno požgali Hmeljnik, nekdaj mogočni grad propa-i : ^ri tem mu ljudje vseskozi ra7nln? P°magajo. Najprej so „ ??'*’ ^ar je bilo kaj vredne- §: . uporabnega. Trdne zi- k e' so ustavile Turke, niso nrol?1uanjim napadalcem. Nad Pred len za silo pred nadaljnjim Prepadom zaščitenim gradom e zadnje čase prav vandalsko zan T- Zelezna vrata, ki so J™ dostop v grad, je posla od«/ 0'e*c2 rezilko strokovno Dln„r?ni1.- Sedaj žurerske sku-lesL 1J0 ''SUJ6 z gradbenim nin r!u PriPravljenim za nadalj-»'obnovo, rujejo kamne iz zi- dpia« ,esane in najlepše ob-žain tanine pa veselo odvaža hm3?01- 8red‘te'j>- Očitno je ce|n Jreški kamen zanimanje dan tna Prenjskem, saj so oni krm^i!11 v‘de'‘ “prevoznika” s anJsko registracijo. tr(JL S°spa je rekla, da se ni . at‘> da bi tudi davkarijo, Dr„nJe prese,‘le v prostore pro- POdkSa Pionirja, vzel hudič. predavanje o poti SEVERNI INDIJI ^iran^^i ^*KSTO - Knjižnica Vabi h? us v Novem mestu čitalni an5s °S 19. uri v veliko Potonik studijskega oddelka na tivi “p 0 Predavanje z diapozi-žasthan P° severni Indiji - Rad-Dn.f.. u • Predavanje pripravlja Priiater 'nd‘jsR° - slovenskeg; (Ir.^ njjStVa. Predavala hn An dri eJa Vuk Predavala bo An-mir. Vabljeni i drobiž KRamH PRIDEJO belo-v Kruenl- Pretekli teden je bil ?tanek vCm. turizmu Pucelj se-Pod0 nr:Sen organizatorjev, ki 0ltranKl^ra^ili sPrejcm za be-ttatie. | v.m°gradnike in fur-vPrcoamf'tl Sodo s konjskimi ^gtedi n Pcjjali vino iz Vinske jano,sn.n lnski sejem v Ljub-- na [v,, on?a Pa sc bodo ustavili Prti bodn [U m Žužemberku, kjer V°dobr(iH0-1-ačini Pr'pravili pra kfam .T**««. Spre em in pro Sprejem in pro-'oV’7 Petek- 28. maja, Pr°grami t urL V kulturnem Pevskenj, °°do nastopile pevke j O? oboril TVmS+lfrt lrmnXL<‘l> Ptiče, Pro -.u [JtvNc , Ha iz '/ . ra Društva kmečkih ajina j! emberka in TD Suha d0 ............ , rdi 0 naici'„ t“uava z ansamblon ►. OBnov*’. degustacija vin... Hvci 5* SE NADALJUJE- Lajina r **. * ^ So tid?81Sti’ predstavili ^dila b, trest, ‘z Bele kr-j..«, zabava z ansamblom ili pa se f-j^Vci to i • ./\UAU UJ t, - re na ti ! Pr>dno postavljajo >st0 ‘rmi Pečini jugozahoden- Na Pa zuzemberškega gra-, vrsti je zarcs za£ t »acila v* JW /.ciiitcvna tudiene’ izkoPavanja pa fe-ctvssg«. ............. dmet iz č OoT^nnik 'r** P°srcd°va* tuui $ eda|a t ' i-ra® 81 Jc v soboto celotna market *jfASTi(,z Etroge Portorož, c i Prev i 'GRE - V osnov-T, skun.,; c so predšolski otro-v krazsiij.^entorico Mileno t>°kyiru n '.'‘delo, ki je nastalo st rske i “Zlat sonček”, j. Upttj z v kre; Otroške roke so Lav°vzdii®0Pte'jicami ustvarile u je v a r Paslircev. Razstav-avh šole Prevole. S. M. S?Ci' Rt • »t. »e Pii ine in v ""J”’11 »luipo. niT^katcri n . cnie skrivata še . - tako d Predmet iz časov voj !!i0tehn ‘ ' um I r H A Š \H O S Č I N IN VENDAR SE PREMIKA Z jesenjo v mestu javni prevoz V novem mestu si ljudje že dalj časa želijo javni mestni in primestni prevoz - V pripravi je poseben odlok - Brez subvencij ne bo šlo - Nadaljevanje gradnje severne obvoznice NOVO MESTO - Novo mesto z okolico nujno potrebuje javni prevoz. Za rešitev tega problema seje pred lokalnimi volitvami zavzel tudi sedanji novomeški župan dr. Tone Starc. Na občini so povedali, daje dr. Starc takoj, ko je nastopil županovanje, dal občinski upravi nalogo, da pripravi rešitev. Imenovana je bila posebna projektna skupina za pripravo odloka o organizaciji in načinu izvajanja gospodarske javne službe za javni mestni in primestni promet v Novem mestu. Kot nam je povedal Jože Der- junijsko sejo občinskega sveta, na NAD JEZOM - Zadnjo soboto je Ljubica Majer v Novem mestu odprla okrepčevalnico Nad jezom. Gre za priljubljen gostinski lokal ob kegljišču v Germovi ulici za nekdanjo Ribjo restavracijo, ki ima vabljiv gank z lepim pogledom na Ragov log in na Krko, ki se tu preliva čez jez. Od hrane v okrepčevalnici ponujajo pizze, hamburgerje, ribice girice idr. Na fotografiji: Ljubica Majer z možem, ki je tudi znan novomeški gostinec, ob 5-nadstrop-ni torti na otvoritvi lokala. (Foto: A. B.) gane, vodja kabineta župana, bodo osnutek odloka pripravili za • Pri gradnji avtoceste jeza Novo mesto v načrtu le en priključek, in sicer v Ločni, medtem ko se na novomeški občini prizadevajo za dva, tudi za priključek, ki bi z avtoceste pripeljal do Bršljina. Ta sprememba pa bi zahtevala ponovno študijo in gradnja tega dela avtoceste bi se še dodatno zavlekla. Ker pa je mogoče priključek rezervirati, je Derganc prepričan, da bi bilo najbolje izbrati to varianto, priključek pa predvideti v Zagorici pri Karteljevem, ki bi se nadaljeval po sedanji magistralki, in potem cesto pripeljati do Cestnega podjetja, kjer bi se morala nadaljevati še zahodna obvoznica. julijski naj bi potem obravnavali predlog, ki mu bo sledil razpis za podelitev koncesije. Radi bi, da bi mestni in primestni promet zaživel že septembra. “Gllede na izkušnje, ki jih imajo v drugih mestih z javnim prevozom, se subvenciji verjetno ne bo dalo izogniti,” je povedal Derganc. Vendar tega stroška na občini še nimajo vključenega v letošnji proračun. Uvedba mestnega in primestnega javnega prometa verjetno ne bo kaj dosti vplivala na zmanjšanje prometa v mestu, bo pa izboljšala standard predvsem starejšim in otrokom. Odpravljanje prometnih zagat v mestu pa je že drug in tudi veliko bolj kompleksen problem. “Veliko manj avtomobilov v mestu bi bilo, če bi ljudje spremenili svoje navade in se vsaj na krajše relacije odpravili s kolesom ali šli peš, ven- dar na žalost akcij, ki bi jih k temu spodbujale, ni,” razmišlja Derganc. K manjšim zastojem prometa bi lahko prispevala tudi sprememba prometnega režima pa ureditve cest, npr. pred leti dokončana Seidlova cesta. Sedaj bodo urejali Ljubljansko cesto pri BTC-ju, v nadaljevanju naj bi jo uredili še do Cestnega podjetja, prav tako pa čaka na ureditev Kandijska cesta. Del prometa v Novem mestu bo razbremenila tudi severna obvoznica, njen prvi del od priključka za mirnopeško cesto do Cestnega podjetja naj bi bil končan v jeseni. J. DORNIŽ ROVER IN BMW - Vprodajno-servisnem centru Makoma v Novem mestu, pooblaščenem prodajalcu vozil BMW in rover, so prejšnjo sredo pripravili testne vožnje angleških roverjev, od najmanjšega modela 200preko športnega roadsterja MGF do terenskih Freelanderja (na fotografiji) in ekskluzivnega Range Roverja. Naslednji dan, v četrtek, pa so predstavili novi BMIV-jev coupe serije 3. Oba dogodka sta privabila veliko ljubiteljev avtomobilov. (Foto: A. B.) Za zapuščeno vozilo kazen Škocjanski svetniki sprejeli odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili - 50 tisočakov kazni za lastnika ŠKOCJAN - Na ponedeljkovi 7. redni seji škocjanskega občinskega sveta so svetniki sprejeli poslovno poročilo Komunale za lansko leto pa revizorjevo poročilo, poročilo o izvajanju plana investicij in predlog za razporeditev dobička namensko za investicije. Med drugim so sprejeli tudi odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili. FESTIVAL BELUŠEV - Beluši, ti znanilci in slavilci pomladi, so med sladokusci izredno cenjena jed. Mladi poganjki te rastline so primerni za pripravo hladnih in še posebej toplih predjedi in kot izvrstna priloga k na hitro pečenemu mesu, od rib in perutnine do žrebičkovega hrbta na žaru. V znani gurmanski gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah se danes začenjajo dnevi jedi z beluši, imenovani festival belušev, ki bodo trajali do nedelje. Na fotografiji: glavna kuharica, mojstrica Berta Grmek, je za predjed pripravila 'zelene beluše z omako harlekin, za glavno pa slastne telečje zvitke s šparglji, kot tudi-rečejo belušem, sirom in pršutom. K tem jedem se lepo poda kozarec suhega ali polsuhega belega vina. (Foto: A. B.) V KS URSNA SELA IZGLASOVALI SAMOPROSPEVEK URŠNA SELA - Minulo nedeljo so se krajani krajevne skupnosti Uršna sela odločali o ponovni uvedbi krajevnega samoprispevka, tokrat v višini 1 odst. za dobo petih let. Na volišča je prišlo več kot 84 odst. volilnih upravičencev, za uvedbo krajevnega samoprispevka pa jih je glasovalo skoraj 75 odst., proti je bilo le nekaj več kot 9 odst. Takšna podpora je tudi izraz podpore programom, ki so si jih zadali v krajevni skupnosti in jih bodo sedaj z izglasovanim samoprispevkom lahko tudi izpeljali. Omenjeni odlok so imeli v enomesečni javni razgrnitvi, kjer so prejeli eno pripombo nanj. Za pripombe so zaprosili tudi policijsko postajo v Šentjerneju, ki se je vestno odzvala, in novomeško upravno enoto, vendar ta na prošnjo ni odgovorila. Župan Janez Povšič je povedal, daje zapuščenih vozil vse več, njihova odstranitev pa je šla do sedaj na stroške občine. “Dogaja se, da predvsem Romi kupujejo avtomobile, odmontirajo, kar je še uporabnih delov, avtomobilsko školjko • Na omenjeni seji so svetniki dali tudi podporo ponovnemu imenovanju Antona Zupeta za ravnatelja škocjanske osnovne šole. pa pustijo v bližnjem grmovju ali grapi,” je pojasnil. Dokler je Dinos avtomobilske školjke še odkupoval, ni bilo toliko starih avtomobilov naokrog, odkar pa je za to treba plačati skoraj 10 tisočakov, jih brezvestni lastniki raje zavržejo. Lastnika zapuščenega avtomobila po odloku čaka 50 tisočakov kazni. Dokler v občini ne bodo imeli komunalnega redarja, pa bo odredbodajalec župan. J. D. KAKO ZELENA BO DOLENJSKA? NOVO MESTO - Pred nedavnim je dolenjska podružnica Slovenskega kemijskega društva v Novem mestu že tretjič organizirala posvet o varstu okolja z naslovom Kako zelena bo moja Dolenjska, katerega namen je bil pregled stanja na področju varovanja življenjskega okolja na Dolenjskem. Zakonodajo, ki obravnava varstvo okolja, je predstavil predstavnik ministrstva za okolje in prostor, zakon o odpadkih pa predstavnik Kemijskega inštituta iz Ljubljane. O stanju okolja na Dolenjskem so govorili predstavniki podjetij Krka, Revoz in Pfleiderer ter novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo, Komunale in inšpekcijskih služb. BOTANIČNA UČNA POT V ZDRAVILIŠKEM PARKU ŠMARJEŠKE TOPLICE - Jutri, v petek, 28. maja, ob 17. uri bodo v parku Ždravilišča Šmarješke Toplice odprli botanično učno pot. Na prireditvi bodo nastopili učenci šmarješke osnovne šole, potem pa bodo goste mladi turistični vodniki s te šole popeljali po parku. Predstavili bodo tudi zloženko Vodič po parku, ki je sad dolgoletnega skupnega dela in prizadevanj šole m zdravilišča. ZAKLJUČNI ŽUR V KLUBU POD KAVARNO NOVO MESTO - V petek, 28. maja, ob 21.30 priredi Društvo novomeških študentov zaključni žur v Klubu pod kavarno. Nastopila bo skupina Orlek s starimi in novimi hiti. Orleki, ki prihajajo iz Zagorja ob Savi, so bili nagrajeni tudi z pri nas najuglednejšo glasbeno nagrado Zlati petelin kot najboljši rock band leta. Poleg Orlekov se bodo kot predskupina predstavili Ljubljančani Siddharta. Svetniško mešetarjenje s prihodnostjo Največ časa na zadnji seji žužemberškega občinskega sveta so posvetili dnevnemu redu in sestavi občinskih komisij - O politični kuhinji in občinskih koristih ŽUŽEMBERK - Po tem, koliko časa, pozornosti in vneme so kakšni stvari posvetili na zadnji seji žužemberškega občinskega sveta, bi lahko sklepali, da sta razvoj in nadaljnja usoda te suhokranjske občine odvisna od dnevnega reda in od sestave občinskih komisjj. Sprejem dnevnega reda je trajal celo uro. Za tako nerazumno, predvsem pa nepotrebno zavlačevanje in zgubljanje časa in moči, hkrati pa netenje strasti in poglabljanje strankarskih razprtij, so “zaslužni” tako nepopustljivi in zadrti svetniki (pa tudi tisti, ki so ob vsem tem tiho) kot župan z neodločnim in ohlapnim vodenjem seje. Kako bi se sicer lahko zgodilo, da so že pri dnevnem redu razpravljali skoraj o vseh točkah vključno s tisto, ki je na dnevnem redu sploh še ni bilo. Prav ta, dodatno sprejeta točka - imenovanje članov občinskih komisij in odborov - je potem dokončno vzburkala sejo, končala pa se je s protestnim odhodom svetnika in svetnice. Vsaj tuje vsaka stran dala enoten prispevek: po odhodu svetnika LDS je sejo zapustila še svetnica SKD. Tudi to je ena od nerazumnih posebnosti te žužemberške svetnikiade. Ne protestni odhod sam po sebi, ampak dejstvo, da sta oba odšla takrat, ko sta prišli obe strani najbližje skupaj. Res pa je, da sta bila povoda za odhod povsem različna. Svetnik LDS je odšel iz užaljenosti, ker ga niso imenovali v komisijo, svetnica SKD pa zato, ker da si hoče LDS vse prilastiti. V takem vzdušju so redki trezni glasovi in pozivi k strpnosti zalegli toliko, kot da bi jih govorili pod vodo. Janko Skube (SLS)je zaman opozarjal: “Komisije so delovna telesa in bi morale biti sestavljene po strokovnih merilih, tukaj pa se gremo politično kuhinjo, trpela bo pa cela občina!” Ne samo politična kuhinja, sestavljanje komisij in odborov je spominjalo na mešetarsko licitacijo po načelu: mi damo ven enega z Dvora, da boste vi dobili enega iz Žužemberka, enega s Hinj zamenjamo za enega iz Ajdovca, zato pa morate vi umakniti Ljubo, s katero imamo slabe izkušnje, lahko jo nadomestite s Francijem; naš pa gre iz te komisije v oni odbor. Vmes pa klici: “Jože, popusti!” in javna pripravljenost na žrtev: “Grem jaz ven, pa naj gre on noter...” Na koncu so komisije in odbore le skrpali skupaj in suhokranjska občina ima prihodnost. Vprašanje je le, kakšno. No, opozicijska stran (gledano z županovega stališča) tokrat ni do konca vztrajala pri svojem predlogu, da se z dnevnega reda umaknejo sprejemi sklepov, na podlagi katerih bo občina dobila od države denar za dokončanje prizidka k žužemberški telovadnici in za nadaljnje asfaltiranje ceste Ajdovec -Brezova Reber. Pa tudi odbor za obnovo žužemberškega gradu bo lahko nadaljeval svoje delo. ANDREJ BARTEU Težka voda do vhoda v hiše Narasla Težka voda povzroča težave stanovalcem novomeške Školove ulice pri nekdanjem Bojančevem mlinu NOVO MESTO - Zadnje veliko deževje prejšnji teden je povzročilo, da so reke in potoki čez noč močno narasli. Težka voda je pri nekdanjem Bojančevem mlinu v današnji Školovi ulici prestopila bregove in Kavškovim, Bo-jančevim, Šenkovim in Bobnarjevim naredila veliko preglavic in celo škode. V petek zjutraj je voda prišla do vhoda v Kavškovo hišo, tako da je moral Alojz Kavšek navsezgodaj splezati skozi okno, da je prišel do ploha, ki ga je postavil od vhoda do “kopnega,” da je šla lahko snaha v službo. “To se ponavlja od leta 1980, ko so zemljišče vrtnarije na drugi strani potoka dvignili za meter do meter in pol,” pravi Stane Bobnar, ki še danes hrani zapisnik iz tistih dni. Takrat so se namreč stanovalci pritožili, kajti s tem so potoku, ki se je ob visoki vodi razlil po travnikih, zaprli pot in tako vodo odrinili proti njihovim hišam. Izvajalci oziroma investitorji, Novograd in Območna vodna skupnost, so takrat obljubljali, da bodo stvar uredili, a je ostalo le pri obljubah. Ne Novograda ne Območne vodne skupnosti že lep čas ni več. “Stanovalci tu doli ob Težki vodi smo tudi sicer odrinjeni in zapostavljeni,” se pritožujejo. “Vrtove, škarpe in cesto nam odnaša voda, vsa popravila gredo na naše stroške, prispevek za mestno zemljišče pa plačujemo kot drugi; niti javne razsvetljave nimamo, čeprav bi jo prav tu najbolj potrebovali.” A. B. 6 VODA DO VHODA - Narasla Težka voda je v petek zjutraj segala do vhoda v Kavškovo hišo. <2596), 27. maja 1999 DOLENJSKI LIST HUM IZ MAŠI H O B C I M Kerrock je dobro utrl pot v svet V metliškem podjetju Kolpa pretekli teden že drugi skupini mizarjev podelili naziv pooblaščenega predelovalca kerrocka • V nekaj letih izobrazili okrog 500 mizarjev iz Slovenije in tujine METLIKA - Ko so leta 1990 začeli v metliškem podjetju Kolpa postavljati tovarno za izdelavo kerrocka, je nekaj njihovih mizarjev naredilo tudi izdelke iz tega novega in nepoznanega materiala. Ker pa so na ta način želeli le predstaviti kerrock, medtem ko njihov namen ni bil, da bi iz njega delali izdelke, so začeli izobraževati mizarje. Prednost kerocka je namreč, da pooblaščenega predelovalca ker- je kemijsko dobro obstojen, a ga je moč obdelovati na vseh lesno-obdelovalnih strojih. Dodatno izobraževanje mizarjev so pripravili kar v Kolpi, do danes pa si je na ta način pridobilo znanje okrog 500 mizarjev ne le iz Slovenije, ampak tudi iz tujine. Pred tremi leti so v Kolpi podelili prvih 14 nazivov pooblaščenega predelovalca kerrocka, nedavno pa so jim ta naziv znova potrdili. V prvi skupini so bili zgolj mizarji iz Slovenije, med njimi tudi mizarstvi Bobič in Golob iz Novega mesta. Pretekli teden pa so na novo podelili ta naziv 17 mizarjem, od tega šestim iz Hrvaške. Sicer pa so bili v zadnjih petih letih na izobraževanju v Metliki poleg mizarjev iz Slovenije in Hrvaške še Kitajci, Turki, Nemci, Madžari, Avstrijci in Makedonci. Mnogim od teh bodo naslednjič podelili naziv rocka. Odločilna pri izboru za ta naziv je po besedah vodje prodaje kerrocka Braneta Faleskinija kvaliteta mizarskih izdelkov. Pomembno pa je tudi reklamiranje izdelkov na sejmih ter dobro sodelovanje in lojalnost do Kolpe. Nazive pooblaščenih predelovalcev kerrocka je mizarjem konec preteklega tedna slavnostno podelil direktor Kolpe Mirjan Kulovec, kije orisal tudi zgodovino Kolpe in njen razvoj. Dejal je, da se je Kolpa v zadnjih treh letih dobro utrdila in našla svojo pot, lani pa so ustvarili za 35 milijonov DEM prometa. Kriza v svetu se jih je sicer dotaknila, a ne tako usodno kot nekaterih drugih podjetij. Ob tem je poudaril, da se DOLTARJEVA PONOVNO RAVNATELJICA ČRNOMELJ - Tukajšnji občinski svet je dal na seji pretekli teden pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Vesne Doltar za ravnateljico Dijaškega doma v Črnomlju. Doltarjeva je bila ravnateljica Dijaškega doma že od leta 1994, a ji v juniju poteče mandat. m PREDELOVALCI KERROCKA -Med mizarji, ki so pretekli teden prejeli iz rok direktorja Kolpe Mirjana Kulovca naziv pooblaščeni predelovalec kerrocka, so bili tudi trije dolenjski mizarji: Brane Vidmar in Sandi Smajdek iz Straže ter Bine Jaklič z Dvora (na desni). (Foto: M. B.-J.) prav kerrock, ki je izdelek lastne pameti Kolpinih strokovnjakov, uvršča med vodilne materiale na svetu, prodajajo pa ga že na vseh celinah razen v Avstraliji. M. BEZEK-JAKŠE IGRE TEKSTILCEV IN USNJARJEV METLIKA - V soboto, 29. maja, bodo v Beli krajini prve športne sindikalne igre slovenskih tekstilcev in usnjarjev. Ob 10. uri bo na športnem igrišču pri metliški osnovni šoli slavnostna otvoritev prireditve, na kateri pričakujejo tudi ministra za delo, družino in socialne zadeve Toneta Ropa. Tekmovanja v kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu bodo potekala v športni dvorani in na igrišču v Metliki, v podzemeljski osnovni šoli in na kegljišču v Kanižarici. Po tekmovanju bodo za več kot 650 tekmovalce pripravili še družabno srečanje na Veselici nad Metliko. VABILO METLIŠKIM MATURANTOM METLIKA - Letos mineva 50 let, odkar je 29 učencev 3. razreda nižje gimnazije v Metliki v šolskem letu 1948/49 postalo maturanti. Razrednik je bil prof. Jože Dular. Ob tem visokem jubileju želijo pripraviti srečanje, na katerem bodo obudili spomine na mlade dni. Vsi, ki se ga želite udeležiti, se prijavite pri Vidi Stankovič, Ulica 1. maja 2, Metlika (tel. 068-59-316). Če bodo nekdanji maturanti prezrli te vrstice, naj jih nanje spomnijo sorodniki in znanci. OB KONCU ŠOLSKEGA LETA METLIKA - Dijaki in učitelji Tekstilne šole Metlika bodo pripravili v petek, 28. maja, ob 20. uri v kulturnem domu v Metliki prireditev ob poslavljajočem se šolskem letu. “Prašimo, a ne zastrupljamo” Tako je zagotovil Stane Osterman, direktor IMP Livarja, ki nadaljuje s proizvodnjo v nekdanjem Beltu - Črnomaljcem gre v nos livarski pesek na tovarniškem dvorišču ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so na zadnji redni seji sprejeli sklep, da zaradi ekoloških težav v črnomaljskem proizvodnem centru IMP Livarja iz Ivančne Gorice povabijo na sejo direktorja Staneta Ostermana. Iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da bi morali biti Črnomaljci srečni, da je v nekdanjem Beltu po zaslugi IMP Livarja zopet proizvodnja, namesto, da jim zaradi ekologije mečejo polena pod noge. Osterman je pojasnil, da si je za države veliko spodbud in obljub o prihod IMP Livarja v Črnomelj prizadeval nekdanji direktor Izidor Derganc, ki je želel rešiti livarstvo v tem delu države. Osterman, ki ga je nasledil preteli mesec, je priznal, da so dobili iz POLETI PARKIRNINA OB KOLPI ČRNOMEU - Črnomaljski svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep, da bodo med turistično sezono, torej od 1. junija do 31. avgusta, na parkiriščih ob Kolpi, ki bodo urejena pod pogoji, ki jih določi upravni organ občine, lastniki ali najemniki lahko zaračunali parkirnino. Ta bo za letošnje poletje največ 200 tolarjev na dan za vozilo. RAZSTAVA ROBERTA KOKOLA ČRNOMEU - Mladinski kulturni klub Bele krajine vabi v petek, 28. maja, ob 20. uri v Špeličevo hišo v Črnomlju na otvoritev razstave kolažev Roberta Kokola z naslovom “Kamnita pripoved”. Razstava, kije druga iz cikla “Štirje asi iz rokava”, bo na ogled do 11. junija. KAMNITA PRIPOVED ČRNOMEU - Mladinski kulturni klub Bele krajine vabi na otvoritev razstave fotografskih kolažev avtorja Roberta Kokola z naslovom “Kamnita pripoved”. Otvoritev bo v petek, 28. maja, v Špeličevi hiši v Črnomlju, odprta pa bo do 11. junija. prestavueno METLIKA - Ker je zaradi dežja prejšnji teden odpadla predstavitev nove kasete in zgoščenke ansambla Tonija Verderberja Zibka, vas vabimo na grajsko dvorišče v Metliki ta petek, 28. maja, ob 20. uri. Program bo povezoval Toni Gašperič, nastopil pa bo tudi humorist Vinko Fugi-na-Slajser. denarni pomoči, ki pa so utihnile, takoj ko so začeli delati. Poudaril je, da je v njihovem podjetju posluh za ekologijo, a kaj, ko so v Črnomlju prezveli tovarno v razsulu. IMP Livar je po njegovih besedah obljubil oživitev proizvodnje, zaposlovanje, z ekološke plati so sanirali proizvodnjo, ne morejo pa sami brez pomoči občine in ministrstva za okolje in prostor urediti deponije Za livarske peske. Prav ta pesek, ki se grmadi na tovarniškem dvorišču, pa najbolj buri duhove Črnomaljcev. “Nikogar ne moremo prisiliti, da da zemljo ali dovoljenje za deponijo. Lahko le rečemo, da v pesku ni strupov, saj so od lanskega 11. decembra vsi naši odpadki, ki naj bi šli na deponijo, nenevarni. V naši livarni je takšna proizvodnja kot v drugih po Sloveniji, a vse odlagajo livarski pesek na komunalne deponije, kar je nesmisel,” je dejal Osterman. Nerazumljivo se mu je zdelo, da Črnomaljce skrbi, kam bodo s tovarniškega dvorišča odpeljali livarski pesek, medtem ko nikogar ne moti deponija, kamor je Belt 20 let odvažal tovrstni pesek, ki je le delno zasuta, na njej pa domuje podjetje Štortrans. Sicer pa je direktor priznal, da vznemirjajo okolico in jo prašijo, a jo po njegovem ne zastrupljajo. Vendar za nadaljnjo * Svetnika Petra Dichlbergerja je zanimalo, koliko je resnice v govoricah, da so nekaj livarskega peska odpeljali v opuščene rove rudnika Kanižarica. Župan Fabjan je povedal, da so tudi njemu prišle na ušesa takšne govorice, a inu je direktor rudnika v zapiranju zagotovil, da o tem ne ve ničesar. Osterman pa je dejal, da gre za laži, ki jih je o IMP Livarju po Črnomlju veliko. OSEBNO PRIZADET ODGOVOR Spet smo krivi ČRNOMELJ - Dobro se še spominjam, kako so pred nekako poldrugim desetletjem, ko je v javnost pricurljala vest o poliklor-iranih bifenilih (PCB) v reki Krupi, iz semiške Iskre, ki je s PCB “oplemenitila ” belokranjsko kraško podzemlje, švigale kritike na račun novinarjev. Postali s(m)o pač, kot že mnogokrat, dežurni krivci, kers(m)o javnosti sporočili greh, ki so ga storili dmgi. Priznam, da se kljub različnim obtožbam takrat nisem počutila prav nič krive. Takp kot si danes ne prilaščam nikakršnih zaslug za to, da so tudi zaradi pisanja takrat tako osovraženih novinarjev prebivalci postali ekološko osveščeni. Sem pa vesela in v zadoščenje mi je, da iz belokranjske lepotice Krupe niso napeljali načrtovanega vodovoda, po katerem bi stekla “pitna ” voda z dodatkom PCB. Seveda nikakor ne nameravam pogrevati dogodkov izpred let, čeprav so tako močno vplivali na ekološko osveščanje mnogih Belokranjcev, da jih ne bodo zlepa pozabili. Na obtožbe nekaterih takratnih vodilnih iz semiške Iskre, ki so letele na račun novinarjev, pa sem se spomnila pretekli teden na seji črnomaljskega občinskega sveta. Skoraj ni bilo seje v novem mandatu črnomaljskih svetnikov, da ne bi tekla beseda o IMP Livarju iz Ivančne Gorice, ki nadaljuje z livarstvom v nekdanjem Beltu. Tudi zadnja seja v tem ni bila izjema, le da jo je spremljal še direktor IMP Livarja Stane Osterman. Veliko je govoril, očitno pa ga je zelo prizadelo, ko mu je eden od svetnikov dejal, da ne verjame vsem njegovim besedam, kajti predobro se še spominja obljub od takrat naprej, ko je začel IMP Livar kupovati nekdanji Belt. Osterman je menil, da je to, da nekdo nekomu reče, da mu ne verjame, huda zadeva. Za kakšno zadevo pa bi bilo mogoče opredeliti njegove besede, ki so letele predvsem na račun Dela, a tudi Dolenjskega lista. Dejal je namreč, da so bile v poročilu s seje občinskega sveta zapisane laži, a kakšne, ni navedel, čeprav je imel, kot je dejal, izrezek iz časopisa s seboj. Se hujša je Ostermanova obtožba, da - citiram dobesedno - “časopisi pišejo nekaj, kar je nerazumno, marsikdaj neizrečeno in po moji oceni tudi naročeno”. Ali je s temi neutemeljenimi besedami prepričal svetnike, sicer ne vem, kajti v bran novinarjem se navadno postavi le malokdo, bi pa navedene obtožbe, vsaj kar se mene tiče, težko dokazal. Čudi me, da se v mesecu in pol, odkar je bilo v Dolenjskem listu objavljeno poročilo s seje občinskega sveta, na katerem je tekla beseda o IMP Livarju, ni oglasil nihče od okrog 30 prisotnih na seji, ki bi zanikal karkoli iz poročila. Na seji sem bila za razliko od Ostermana prisotna in sem si natančno zapisovala besede razpravljalcev. Mnoge od njih sem v poročilu tudi navedla. Vendar novinarsko poročilo že po svoji definiciji ni administrativni zapisnik seje, pač pa povzetek dogajanj na njej, in prepričana sem, da je bilo moje poročilo dovolj verodostojno in novinarsko korektno. Predvsem pa ni bilo prav nič izmišljenega. Moram pa reči, da je bilo v zapisniku s seje sveta, ki ga je Osterman, kot je dejal, prebral, veliko izpuščenega, med drugim tudi precej ostrih obtožb svetnikov na račun IMP Livarja. In če bi jih želel direktor zares slišati, bi šel prisluhnit magnetogramu. Dokler pa tega ne bo storil, bo pač živel v dobri veri, da so za livarjeve ekološke probleme tako in tako krivi novinarji, ki pišejo laži, in to po njegovi oceni celo po naročilu... Za nas novinarje že slišano. MIRJAM BEZEKJAKŠE proizvodnjo vidi le dve rešitvi: ali bo okolica imela posluh zanje ali pa bodo s črnomaljskim livarstvom končali, vendar pa bi bilo slednje veliko lažje pred letom dni, ko je bilo v obratu 200 ljudi zaposlenih za določen čas kot danes, ko jih je 217 zaposlenih za nedoločen čas. Svetnik Pavel Zajc je poudaril, da ni proti IMP Livarju nikakršne gonje, da pa so prisiljeni pospešiti odpravo ekoloških problemov, ki so obremenjujoči za Črnomelj in okolico. Nerazumljivo pa je "da je v lokacijskem dovoljenju za deponijo livarskega peska v Čudnem selu, izdanem oktobra lani, zapisano, da gre za deponijo za 5 do 6 tisoč prost, metrov livarskega peska, v resnici pa ga je toliko že sedaj na tovarniškem dvorišču. Vendar so svetniki sprejeli sklep, da prosijo ministrstvo za okolje in prostor, da čim prej izda soglasje za deponijo livarskih peskov v Čudnem selu. M. BEZEK-JAKŠE EKSKURZIJA PO BELI KRAJINI - Četrtošolci OŠ Šmihel in podružnične šole Birčna vas smo imeli v ponedeljek, 17. maja, ekskurzijo po Beli krajini. Najprej smo se ustavili v Vinski kleti v Metliki, kjer smo z zanimanjem prisluhnili enologinji Ivanki Badovinac. Po ogledu vinske kleti smo se odpeljali v Adlešiče, kjer smo si pri Cvitkovičevih ogledali zbirke prtov in prtičkov, belih oblek, narodnih vezenin. Z zanimanjem smo se ustavili pri tkanju platna in statvah ter pri izdelavi belokranjskih pisanic. V Vinici smo si ogledati tudi rojstno hišo Otona Župančiča, ki je lepo obnovljena. Ekskurzija je bila za vse nas zanimiva in poučna. (Foto: Helena Murgelj) V Čakali, a ostali praznih rok V Semiču pričakovali, da bo država povrnila polovico posojila, ki so ga porabili za opremo osnovne šole, a so izgledi zelo slabi - V prihodnjem letu naložba v otroški vrtec SEMIČ - Pretekli teden so semiško občino obiskali državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko, svetovalec na omenjenem ministrstvu Niko Žibcrt in direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Janko Hamler s sodelavci. Beseduje tekla predvsem o načrtovanih naložbah v občini, a tudi o preteklih dolgovih. Ko je bila namreč pred dvema ma. Župan Janko Bukovec je letoma zgrajena osnovna šola v Semiču, je občina vzela 26 milijonov tolarjev posojila za njeno opremo. Ker pa je bil in je še vedno državni delež sofinanciranja naložb v sentiški občini polovico vrednosti investicije, bi morala država primakniti 13 milijonov tolarjev. A jih ni dala ne lani, ko je bila semiška občina sicer še v programu, da ta denar dobi, prav tako pa se izmikajo tudi letos, ko so Semičani celo izpadli iz progra- spomnil, da ima občina letos za 30 odst. manj denarja, zato denarja za odplačilo posojila, ki so ga sicer pričakovali od države, nima od kod vzeti. Vrčko pa je pojasnil, da so morali zaradi nove zakonodaje pregledati stare naložbe in tako so za semiško šolo ugotovili, da so namenili še nekoliko preveč denarja iz državne blagajne. Ker pa ne smejo delati izjem, tudi nimajo opravičila, da bi odšteli še kakšen tolar. Župan Bukovec jc kljub temu izrazil upanje, da bodo na ministrstvu poiskali rezerve. Sicer pa v Semiču načrtujejo tudi razširitev vrtca, ki ga sedaj obiskuje okrog 40 odst. otrok, v prihodnje pa naj bi ga 60 do 70 odst. V matični osnovni šoli in na podružnici na Štrekljevcu pa bodo preuredili po eno učilnico za 1. razred devetletke. Sicer pa je župan pohvalil CŠOD v Črmošnjicah, ki je vasi spet vlil življenje. Hamler je dejal, da bodo do jeseni v Črmošnjicah postavili še plezalno steno, na občini pa si želijo, da bi pripravili tudi orientacijsko karto za to območje. M. B.-J. Sprehod po Metliki KROTKOST - Poslanec v državnem zboru Ivo Hvalica, ki je pretekli teden prvič v življenju obiskal Metliko, je dejal, da so mediji po nedavnem kongresu SDS pisali, da se bo spremenil. Poslanec je ugibal, ali so morda novinarji s tem mislili, da bo postal bolj krotek, a je zatrdil, da se gotovo ne bo zgodilo nič takega. Najbrž se res ne bo, če bodo imeli v državnem zboru tako nabit urnik, kot so ga imeli tisti četrtek, ko je Hvalica prišel v Metliko, saj ves dan ni imel časa niti za prehranjevanje. In že zaradi tega Hvalica ne bi mogel postati bog krotek, saj je dr. Anton Tanjšek na istem srečanju dejal, da postane človek, ki dva dni ne je, agresiven. POVIGREDNO - Po Vinski vigredi pridejo na vrsto metliški komunalci, ki morajo pospraviti vse, kar so pustili vigredaši: od odrov do razbitih kozarcev in drugih smeti. Letos pa jih čaka kar precej dela tudi v sicer vzorno urejenih metliških parkih. Ob pomanjkanju parkirnih prostorov so namreč obiskovalci prireditve pustili svoje jeklene konjičke kar na zelenicah. Ker je bila zemlja razmočena, so ti dodobra “pogloj dali” travno rušo in pomendran marsikateri grmiček. A če bi od vsakega popitega litra vina na Vinski vigredi namenili samo nekaj tolarjev za vzpostavitev Metlike v prvotno stanje, bi a"' ko mesto kmalu spet zasijalo vsej svoji lepoti. Črnomaljski drobir ZASTONJKARSTVO - V poročilu črnomaljske Agencije z razvoj je med drugim z.aP's1fn ’ da bi morali na agenciji nekog zaposliti, še prej pa bi se m°r® dogovoriti, kako bodo zanj zag tovili plačo. A eden od svetnik ni razumel, kaj naj bi bilo tuk J “kunštnega”, saj je razumljivo, delavec na agenciji ne more D prostovoljec kot na primer ak vist pri Rdečem križu. Da pa sii zaslužil plačo, bodo morale D storitve, ki jih bo agencija °Pra. ljala, plačane. Sicer pa, kaj pa J danes sploh še zastonj? Še ja stranišče ne. .. a RUŠENJE - V odgovorih “ vprašanja črnomaljskih svetm* je med drugim zapisano, da so vembra lani v Radencih p°ru staro stavbo, na njenem mestu H naj bi zgradili dom Centra sois in obšolskih dejavnosti. Tak vest se je potem pojavila v nek rih medijih, tudi v Dolenjskem stu. V resnici je bila stavba po šena letošnjega februarja. 5“ upamo lahko, da ne bomo s novinarji krivi, da je prišlo rušenja s trimesečno zamudo--- STATUT-Črnomaljski svetm ki so pretekli teden že drug ( zapored poskušali sprejeti s občine, a brez uspeha, bp J mora biti namreč z dvotretji večino, ki jo pozicija v občuj* • svetu ima, a le, če so priso't njeni svetniki. Ob prvem vanju sta manjkala dva poz' J jz svetnika, ob drugem pa ,c- $ opozicije so svetovali P9ZI^ jcrn se začne z njimi dogovarjati^ krovnem občinskem aktuAA . so v vladajoči koalicij ______________________ _• jjj opoziciji presodili, da • ajoči koaliciji usPc'°„£to- Ojvoriti z njimi, kot pa zab el. viti. da bodo prišli na sejo vs niki. Semiške tropin^ CESTE - Zanimivo je, ^ (skoraj) vsi gospodje z ra ministrstev, ki prihajajo -jjjo krajino, zamujajo. V op) ^ potem navadno zamrmraj . v. o slabih cestah, čeprav je e e. nem zelo očitno, da so s u, pozno odpravili od doma. ^jiu li četrtek je na pogovor v , ,na precej zamudil tudi sveto (t ministrstvu za šolstvo i ^j- Niko Žibrct. ki sicer poti- » jo v Belo krajino, dobro P ujo jc bila tudi tokrat za z j^jso posredno kriva cesta. Ffl cCj jo namreč zaprli za kar p časa, ker so razstreljeval -je v bodoči obrtno-poslovm že tako: če Belokranjci m- stov jo upočasniti vožnje svoj' [Lj-ije s slabimi cestami, pa up kar cestno zaporo. . . pjjav POŽAR - Zadnje dnije ^„8 semiški občini najboljj Pr,9^r|jšlti tema za pogovor požai ‘ ^ vežici na pokopališču pn^ijij* Očitno pa je človeška d • dobila krila, kajti med .Q pp bilo slišati tudi, da je.. jL.k1 požaru ožgano truplo Je yen' jc ležal na mrtvaškem oor • ^ dar je upravitelj pokopa ,rUp-Kukar sporočil, da v resnih j lo pokojnika ni bilo oz8 ejjci, pa jc zgorela le oprem , ožgan pa jc bil še zunanj toin£ Kot jc dejal, si je zaradi n ^ ^ informacij, ki so pricurjj 0pi5. uredništvo in tako tud' ■$$!> nakopal težave, ki mu Ji ne privoščimo. Drobne iz Kočevja dan odprtih vrat muzeja - Ob mednarodnem dnevu muzejev so v Pokrajinskem muzeju v Kočejvu pripravili dan odpr-tih vrat. Minuli torek so tako skozi ves dan obiskovalcem nudili brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav, ogledali so si lahko tudi prenovljene muzejske prostore, v muzejski trgovini pa so lahko kupovali z 10-odstotnim popustom. Ob takšni ponudbi, po kateri se dan odprtih vrat v mu-zeJu razlikuje od običajnih dne-vov odprtih vrat po šolah, podjetjih ali drugod, pa nehote pomislimo, kako dobro bi bilo, ko bi imele takšne dneve odprtih vrat kot muzej vsaj kdaj pa kdaj tudi kočevske trgovine! HARDI - Pred nedavnim so v 'vsi stavbi starega Itasa na Reški cesti odprli Hardijevo trgovino. V njeJ je menda moč kupovati neka-ere izdelke precej ceneje kot rugod v Kočevju, druge spet pa se utegne za kakšen tolar preplačati. Naj bo naša ali tuja, v o. fvju so že ugotovili: trgovina pac kot vsaka druga! 500 KILOGRAMOV BARVE Mednarodne igre prijateljstva e razlog, da je kočevska • j!'13 zaprosila podjetje Helios Domžal za nekaj barve za E.°barvanje športnih objektov. 0 11 soje kar 500 kilogramov in ■ fm Yeč> kot so pričakovali. Če reJ kočevska občina iz svoje-8 proračuna namenila za mednarodne igre prijateljstva 4 mili-farjev, ji gre zato vsaj simbolično odštetih teh 500 kilo-varm°V *)arve> s katero so pobar-t,.,'stavb° bazena, doma telesne kultu tov! lre in še nekaj drugih objek- SPOMINI NA arhipelag goli c ^ČEVJE - Jutri, ob 19. uri v prostorih Pokrajinskega na Kočevju predavanje ^Pomini na arhipelag levsk' daval b° Dimitrij Ži- loaiski zobotrebci Mar URNOST - Svetnik Alojz kmp,n P0*e8 službe doma tudi Se v U^C ^3t0 ne Preseneča, da km(.fI-azPravab' ki zadevejajo no n1Jstvov občini, postavlja ved- 'blere^vT kmet°V niihovih takrat ^ Pa Poine Marn tudi Dren ,adar se zdi, da ob vseh drugam ’ 'C' določajo tako ali Ce'v vsakem primeru pa v Sar0tJU s 'istim, kar birad -usnehnTinajmanj5e možnosti za sejj o a^0ie bilo tudi na zadnji Pravi/6/3, *so so obravnavali Polnilu 0 sPremembah in do-inteVe •• Pravilnika o finančnih voi irrt?CI-?b za ohranjanje in raz-sPusti|CtlJutva' Z županom se je st°jnostIh ki-dni dvoboJ ° Pri' kmet?;!,! občinskega odbora za tel mi- katerem pajepogo- Prel1 Zarad> tako “prozornih” odbor®0/ za.Povzdigovanje vloge določit j 10 bil, da se dopolni nienie višino sredstev, na- občjncll' za kmetijstvo, določi stori n.' SVet’ s.tem da to lahko doblje 3 osnovi predhodno pri- Odbor^v3 mnenja kmetijskega tialen da to ne bi bil nor- čen v‘pofopek dela sveta, dolo- v Poslovniku! Cjjjgteiski rižni b**V KOLPO IN IZ NJE? Za^asni//til1!6 ,sezone bo izda Začasni ,i, sezone bo izdan v Koln,,0 b' kje smejo čolnarji ttidi ki ln 'z nJe- Določeno bo rišča. ohi° /°Pal|šča in kje parki-tta pt ip bo veljal do spreje-Nnvi °bčino Kostel. tedenV[, OZOLČEK - Minuli ček turiPostavili turistični kozol-Drežni{/ Z? vas Drežnik in za 'Kbovm, amc' Delo je oprav-ga dmst .u Turistično-športne-Ebll ,Va Kostel. . ^Ejo. v P1JO- DRUGI KRA-lep jn c.čina Kostelccv skrbi za bjihovc r?Cn v'dcz svojih hiš in dni/, ’ Turistično šport-članij„. v? Kostel pa s svojimi ■° Pred v 3 v'dez vse občine, in 'a okra Sern z zasajenjem cvetja 0čiJčev.n,e®a grmičevja pa tudi 'Mitje ‘ niin^akcijami. Lepo . . »nvijuuu, l^vpv. !ja oa 1 Jo ncTatcrim tako všeč. Vkp^dno kradejo, tako sc ^en k«v, L. aPniku pokradli kai I »imetja. ^itavi/; Med kokošmi - yečer n//0 v Novih Selih je oni atije k,„sc"oolo glasno kokoda-fedat, c. ° v Kleti. Ko so šli po-k dčouV?' dogaja, so presenc-SkU n1, da jo šest kokoši že /0lgt:ni i' btedrzno lisico so po oik|j °vljenju in boju le po- i IZ MAŠI H OBČI M MŠŠ Vse kaže, da bodo stroji v Podpreski še dolgo rjaveli Malo upov za delavce PODPRESKA - Le malo je še tistih, ki upajo, da bo LIP v Podpreski, katerega lastnik je LIK iz Kočevja, še kdaj delal v nekdanjem obsegu. Tovarna stoji že 14 mesecev, vsi poskusi kako jo rešiti niso prinesli ničesar. Predvsem sta se, kot je znano, kresali dve ideji. Očitno je, da so bili pristojni bolj naklonjeni najemniku Darku Ukmarju iz Ljubljane, ki mu je uspelo stavko ovreči kot nelegitimno, in na tej podlagi odpustiti vse zaposlene. Sindikat je sicer dosegel, da delavci prejemajo minimalne zneske iz zavoda za zaposlovanje. Predstavnica sindikata Neodvis-not Evelin Merva pravi, da so vložili pritožbo in upajo, da bo v kratkem rešena. Zvedeli smo še, da je bil 5. maja narok za prisilno poravnavo, ki pa ni uspela zaradi smrti enega izmed večjih upnikov. Tako je postopek spet zaustavljen vse do tedaj, ko bo sodišče ugotovilo prave dediče upniškega zahtevka, od tega pa je v veliki meri odvisno, ali bo stekla poravnava ali že enkrat zavržen stečajni postopek. Za mnenje o nastalih razmerah smo povprašali še tehničnega direktorja LIK-a Marka Kobeta, ki meni, da njih ta razmerja prav nič ne skrbijo in postopek prodaje vodijo po svoje. Končno so oni lastniki in jih Ukmarjeve “krivine” ne zanimajo, ker najemna pogodba ne obstaja več. Sami ne mislijo več obnavljati proizvodnje. Kakšna pa bo usoda delavcev, je seveda odvisno od tega, kdo bo obrat kupil in za kakšno proizvodnjo se bo odločil. A. KOŠMERL Od naravoslovnega tabora do odprtja Roške pešpoti Ob tednu gozdov KOČEVJE - Kočevska območna enota Zavoda za gozdove je v sodelovanju z Gozdarstvom Grča in javnim podjetjem Snežnik ter gozdarskim društvom Kočevje ob tednu gozdov pripravila pester program aktivnosti, združenih pod vodilno temo “Spoštujmo gozd”. Pričele so se že prejšni teden z naravoslovnim taborom ribniških sedmošolcev v koči Medvedjak, zaključile pa se bodo v drugi polovici junija z otvoritvijo 60 kilometrov dolge Roške pešpoti. Poleg prispevka, ki ga dajejo gozdarji k turistični ponudbi - lani je gozdove, ki pokrivajo 89 tisoč do skupno 118 tisoč hektarjev obseženega območja od Turjaka na severu do Kolpe na jugu, pod njihovim strokovnim vodstvom obiskalo preko 3.500 ljudi - skozi celo leto izvajajo tudi vrsto aktivnosti za popularizacijo gozda in njegovega življa. Njihovi vzgojni in izobraževalni funkciji pa sta ob tednu gozdov še posebno poudarjeni. O tem pričajo tudi naravoslovni dnevi osnovnih šol in drugih organizacij iz različnih krajev Slovenije, ki že potekajo. Se v tem tednu bodo gozdarji popeljali krajane Kočevske Reke po Borovški naravoslovni poti in razobesili novo slovensko zastavo na vrhu Roga, razstavo “Gozdarstvo na kočevskem (6.) gozdnogospodarskem območju” pa bodo odprli 1. junija. M. L.-S. NEREŠLJIVO? Res, kam z Romi? Zakonsko neurejene razmere bivanja vešče izkoriščajo tudi Romi, ki se seveda ne prijavljajo ob prihodu v Ribnico. Zato ni mogoče ugotoviti njihovega števila, ki je poleti večje kot pozimid). S svojim obnašanjem in navadami motijo, na kar so opozorili tudi na zadpji seji sveta KS Ribnica. V Nemški vasi so nastanjeni pod daljnovodi, brez elektrike, vode in urejenih sanitarij. Občina bi jih premestila, a se temu vsakdo upira. Torej ni lokacije. Kaže, da bodo tam ostali tudi v prihodnje. Občan, kateremu Romi zahajajo na posestvo, je predlagal, da bi jih občina za deset let oddala nekomu “v koncesijo”, tako kot so jih pred enajstimi leti pripeljali v njegovo bližino. Rekli so, tukaj bodo ostali začasno, nekaj mesecev. Namesto mesecev zdaj šteje leta. Občinska uprava se zaveda težav, a brez nove lokacije (kje jo dobiti, ko se vsi povprek upirajo Romom), poti na boljše ni. Eden izmed članov sveta KS je menil, da bi bila rešitev v ureditvi zaprtega naselja, ki naj bi ga zgradili v bližini medoobčinskega odla-gališla smeti v Mali Gori, kjer Romi preživijo največ časa. Obstoječo lokacijo naj bi “legalizirali” z žično ograjo(l). M. GLAVONJIČ PRAŠIČI POSTALI MESOJEDI? Kdo je moril za divje prašiče? Divji prašiči so vdrli na pašnike farme ovac v Rajndolu in dokazali, da niso samo rastlinojedi - Kmetijci pogrešajo pet janjčkov, lovci priznajo enega KOČEVJE - Prejšnji teden so na farmi ovac Mercatorja- Kmetijskega gospodarstva Kočevje v Rajndolu tamkajšnji delavci opazili nevsakdanji prizor; divji prašiči so preganjali ovce. O tem so takoj obvestili lovce, ki so po najdenih ostankih trupla priznali pogin ene živali, čeprav jih kmetijci pogrešajo pet. Divji prašiči imajo v tem letnem času v naravi veliko hrane, zato se še toliko bolj peseneča, da so vdrli na ograjene pašnike ovac. Po mnenju mag. veterine Marka Vizjaka iz Kočevja je možna samo ena razlaga: “Prašiči so se prepustili udobju. So inteligentni in skušajo do hrane priti na čim lažji način, ovce pa so jih lahko dosegljiva hrana.” Krivdo za to prepisuje nedopustnemu zaraščanju kmetijskih površin na Kočevskem, zaradi česar ni ostro ločene meje med gozdom in pašniki. To je še posebno videti prav v okolici Rajndola, kjer pašniki ponekod sežejo tudi v gozd in so zato primerni predvsem za ekstenzivno PRORAČUN LOŠKEGA POTOKA SPREJET LOŠKI POTOK - Na 5. redni seji občinskega sveta 20. maja so svetniki med drugimi izredno pomembnimi sklepi potrdili proračun občine za tekoče leto. Z letošnjim letom je stopil v veljavo nov zakon o financiranju občin, ki ga bodo čutile male občine. V preteklem letu je proračun znašal 200.609.516 tolarjev, letošnji predvideni prihodki pa naj bi znesli 212.571.000 tolarjev, izdatki pa 222.571.000 SIT; razliko naj bi krili z najetjem posojila. Iz tega je razvidno, da je letošnji proračun, upoštevajoč inflacijo, malo nižji, vendar še vedno v mejah nujnih potreb. Župan Janez Novak meni, da je uresničitev predvidenih investicij sicer mogoča, vendar zelo odvisna od rednega dotoka državnega denarja in drugih virov. V ZNAMENJU ZNANJA IN USTVARJALNOSTI KOČEVJE - V Likovnem salonu v Kočevju so v torek odprli razstavo “V znamenju znanja in ustvarjalnosti”. Na njej so se letos že drugič zapored predstavili učenci OŠ Stara Cerkev, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 350 učencev na centralni šoli jn 12 na podružnični šoli v Željnah. Učenci razredne stopnje so se predstavili s projekti Čebele, Oblačila, To sem jaz in Kraške jame na Kočevskem ter projektom Od drevesa do stola, ki je plod dela učencev podružnične šole; učenci predmetne stopnje pa s projekti z naravoslovno-tehničnega, kulturno-umet-nostnega in družboslovnega področja. Med slednjimi je, kot je povedala ravnateljica Sonja Veber, še posebne pohvale vredna naloga “Pri nas lahko še slišimo tišino”, s katero so sodelovali na letošnjem 13. festivalu “Turizmu pomaga lastna glava”. PRIZNANJA AMZS - Na seji izvršnega odbora AMD Kočevje prejšnji četrtek je predstavnik AMZS Janez Trošt podelil 3 priznanja AMZS. Zlati plaketi sta prejela dolgoletni aktivnrčlan AMD Kočevje in sveta za preventivo in varnosti v cestnem prometu občine Kočevje Vinko Zajc terAvtohiša Randelj, s katero v Kočevju, kot je povedal tajnik kočevskega AMD Vladimir Gašparac, dobro sodelujejo tudi po odprtju modeme tehnične baze AMZS. Posebno priznanje srebrno plaketo AMZS, ki jo podeljujejo samo za izjemne uspehe, pa je prejel Bruno Ciglič. Kot so povedali v obrazložitvi, je Ciglič s svojim dolgoletnim delom v organih AMD Kočevje in AMZS, znanjem in vestnostjo prispeval pomemben delež k razvoju organizacije in utrjevanju njenega ugleda. (M. L.-S.) KOSTEL - Šestega kostelskega pohoda, ki ga organizirata luristično športno društvo Kostel in Planinsko društvo Kočevje, se je udeležilo preko 200 pohodnikov, med njimi mnogi iz Hrvaške. Največje pozornosti sta bili deležni pohodnici Jožica Šavor iz Kanižarice, kije vseh 26 km pohoda nosila svojo pet mesecev staro hčerko Valentino, ki je bila hkrati tudi najmlajša udeleženka vseh pohodov doslej. Ves pohod sta opravili brez pomoči drugih in bili na cilju nagrajeni z majico TŠD Kostel. Ta 26 km dolgi pohod je predviden za 6 ur hoje, večina udeležencev pa ga opravi v 3,5 do 4 urah. Planinci-pohodniki nišo lovci na rekorde, vendar je rekord na letošnjem pohodu postavil Edo rejo. So pa zato divji prašiči prišli na pašnike, in kot meni Vizjak, imajo na njih tudi že svoja gnezda, kar pomeni, da so se tu naselili. . Lovci za zdaj svojega mnenja še ne delijo z njim. Po sledovih so skušali ugotoviti, kaj seje pravzaprav dogajalo. Natančnih zago- Dojenček na pohodu planincev Petmesečna Valentina iz Kanižarice najmlajša udeleženka 6. kostelskega pohoda Knavs iz Konca vasi pri Stari Cerkvi, ki je pohod z okoli 700 m razlike v nadmorski višini opravil v dveh urah in 50 minutah. Predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolič je ocenil letošnji pohod kot izredno uspel. Na startu oziroma cilju je bilo poskrbljeno za hrano in pijačo, na kontrolnih točkah pa za napitke in okrepčila. Pohodniki so pohvalili organizacijo pohoda, j p Pevsko srečanje v Dolenji vasi DOLENJA VAS PRI RIBNICI - Tudi tokratno že 24. srečanje Pevskih zborov zahodne Dolenjske v Dolenji vasi pri Ribnici je pokazalo, kako globoko je pesem vtkana v naše življenje. “Pesem je govorica srca,” je pred pričetkom srečanja povedal Jože Lampe, vodja območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, kije v slabem letu delovanja oživil številne že pozabljene domače ljubiteljske ustvarjalce in skupine. Številnim zbranim so se predstavili MPZ KUD Primož Trubar, Velikolaška vokalna skupina in MPZ Primož Trubar iz Velikih Lašč, ŽPZ Rozamunda z Turjaka, vokalna skupina Trenutek, kvartet Inles, vokalna skupina Vitra, oktet Gallus, komorni zbor KUD Gallus, župnijski pevski zbor (vsi iz Ribnice), MPZ Lončar iz Dolenje vasi, MPZ Svoboda, vokalna skupina Cantate Domino in pevska skupina Nagelj (vsi iz Kočevja), MPZ Loški Potok in gostje, člani moškega pevskega zbora Pro-vox iz Nove Gorice. M. G. tovil sicer še ni, sumijo pa, da je ovce najprej napadel ris. V vsakem primeru pa sta po njihovem mnenju za to, da so divji prašiči vdrli preko ograje na pašnike in požrli več jagnjet, možnosti le dve: ali je ovce najprej napadel in pobil ris ali pa so se splašile in same pohodile jagenjčke, ki so jih nato divji prašiči požrli. Kakorkoli že: kot nam je povedal Alojz Vidic iz vodstva M-KG Kočevje, so bile ovce tako prestrašene, da si ves prejšnji teden niso upale iz hlevov na pašnike, lovci pa so tudi že postrelili nekaj prašičev. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE ŠE DO JUTRI ROČNA DELA KOSTEL - Natančno pred tednom dni so v prostorih Nove Ljubljanske banke v Potoku odprli razstavo ročnih del domačinov, ki bo trajala le še do jutri, 28. maja. Na otvoritvi so izvedli kulturni program učenci domače šole Fara, razstav-ljalce in njihovo delo pa je predstavil okoli 40 udeležencem otvoritve Peter Svetik, znani slovenski kulturni delavec, zdaj član Turistično športnega društva Kostel, ki je to razstavo tudi organiziralo. OBČNI ZBOR GZ KOČEVJE KOČEVJE - Na letnem občnem zboru GZ Kočevje, ki je bil minulo soboto v gostišču Tušek v Gornjih Ložinah, so delegati vseh 15 PGD potrdili plodno delo gasilcev. Iz uvodnih poročil predsednika Antona Fajfarja in poveljnika Jožeta Mi-horja je bilo mogoče ugotoviti, da so sodelovali na 138 intervencijah zaradi požarov in drugih dogodkov, največkrat (50-krat) operativni gasilci PGD Kočevje. Gasilci PGD Salka vas in Klinja vas pa so največkrat gasili občasne požare na opuščenem rudniškem zaraščenem zemljišču. Stroški intervencij so znašali 5.295.400 tolarjev. Vsem velja pohvala in priznanje. Dogovorili so se tudi o pripravah na praznovanje 120-letnice delovanja in obstoja PGD Koprivnik, ki bo 5. junija. V. D. Od punkerice do svetovalke Pisateljica Lela B. Njatin o sebi in svojem delu ih letih, drugi uvrščajo med pisateljice 80-ih let. Goji različne literarne stile, za kar ima vsaj delno, kot priznava, zasluge njena profesorica slovenščine s kočevske gimnazije Meta Prelesnik. Tako je po romanu Nestrpnost, v katerem nastopajo mnoge prave osebe iz realnega življenja, in sicer iz Kočevja, med pomembnejšimi deli napisala tudi noveleto Izza potresa, za katero pravi, da je oddolžitev ženskam, ki jih sicer v svojih delih - številna so prevedena v kar nekaj svetovnih jezikov -pogosto, a večinoma nezavedno zapostavlja. Njeno najnovejše delo je pravljica Velikanovo srce, ki je izšla lani in je bila nominirana za nagrado Večernica. Sama zase pravi, da je še vedno v začetni fazi svojega ustvarjanja, o načrtih za prihodnost pa je razkrila, da ima namen napisati nadaljevanje novelete, ki pa ne bo več povezana z zgodovinskim potresom v Ljubljani leta 1895. M. LESKOVŠEK-SVETE KOČEVJE - Kočevska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in klub literatov Kočevske sta minuli petek pripravila v hotelu Valentin razgovor s pisateljico Lelo B. Njatin, ki sicer živi in dela v Ljubljani, a je na Kočevje kot kraj svojega otroštva še vedno vezana tako s sorodstvenimi kot prijateljskimi vezmi. V osemdesetih letih, ko je bila Ljubljana ena od srednjeevropskih kulturnih prestolnic, se je Lela, kot je njeno pravo ime ob psevdonimu B. Njatin, ki si ga je v nihilističnem obdobju svojega odraščanja nadela že v osnovni šoli, pojavila na slovenskem kulturnem prizorišču kot avtorica prvega slovenskega punk stripa Rost-frei in članica prve alternativne skupine za modno oblikovanje Linije sile. Danes je bivša pun-kerica, ki je diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani iz filozofije in primerjalne književnosti, zaposlena kot svetovalka direktorja za odnose z javnostmi v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Zaradi materialnih zahtev, ki jih ima življenje, se namreč nikoli ni mogla v celoti posvetiti pisateljevanju, vendar pa, kot je povedala, dela na tem, da bi se ponovno dalo živeti samo od pisateljevanja. Po njenem prvem romanu Nestrpnost, kije izšel leta 1988 in je bil pomemben člen v tedanjem umetniškem ustvarjanju v Sloveniji - zanj je še isto leto prejela nagrado Zlata ptica - jo za razliko od tistih, ki jo uvrščajo med pisateljice, rojene v 60- •» •>»*M Le/a B. Njatin KMUt I z M A I IH OBČI M VOLILNI FUNKCIONARJI SLS V TREBNJEM “Kmete ubijmo takoj, ne na obroke!” Nezadovoljstvo kmetov zaradi censkih nesorazmerij vse večje - Z občnega zbora podružnice SLS v Trebnjem - Slovenski kmet nazaduje - Kmetje za bolj “svoboden” sindikat TREBNJE - Tudi trebanjska podružnica SLS je prispevala k demokratizaciji odnosov v naši družbi in ne pozablja, kako pomembno je delo na terenu in stiki z ljudmi. Trebanjci so bili poleg pred 11 leti, ko je bila ustanovljena SLS, kije globoko zarezala v politično ledino in prispevala k propadu enopartijskega sistema, je dejal predsednik podružnice SLS Anton Strah na njenem občnem zboru. Dober odziv ljudi ob materinskem dnevu v Dobrniču in na pohodu po Baragovi poti sicer kaže na zaupanje in ugled stranke, ki pa je vendarle na zadnjih lokalnih volitvah izgubila župana in postala druga stranka v občinskem svetu. Takšen volilni rezultat je po mnenju Antona Straha posledica prevelike razdrobljenosti v prvem krogu in neutemeljenih negativnih ocen dela župana Alojzija Metelka v nekaj zadnjih mesecih. Podpredsednica SLS dr. Berta Jereb je ugotovila, da “smo delav- PRAZNIK OBČINE IVANČNA GORICA IVANČNA GORICA - OB praznovanju občinskega praznika Občina Ivančna Gorica vabi na prireditve, ki bodo v petek, 28. maja: ob 18.30 bo na ploščadi pred Novo ljubljansko banko koncert Godbe Stična in nastop plesne skupine KD Ivančna Gorica, ob 19. uri pa bo v kulturnem domu slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih nagrad in priznanj. na stranka in da se moramo znati tudi veseliti.” Poudarila je, da bi sredstva javnega obveščanja morala bolj celovito in ne enostransko informirati javnost, predvsem pa spoštovati pravico do dobrega imena. Predsednik državnega sveta Tone Hrovat je menil, da bi v SLS morali ohraniti čim več samozavesti, saj bi bili lahko ponosni na to, kar je država naredila v zadnjih 10 letih, da “je šel razvoj, standard krepko naprej”. Minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb je menil, da je zelo malo razlogov, da bi se Slovenci pritoževali. “Mi smo že bili v Evropi, zadnjih 50 oz. 60 let pa so nas nasilno odtrgali od nje. Naše zdravstvo se v EU nima česa bati,” je dejal Jereb. Predsednik OO SKD Trebnje Marjan Zupančič je opozoril na pomen povezovanja oz. združevanja SKD in SLS, da bi na državnozborskih volitvah skupaj dosegli dober rezultat, da bi dobili tudi predsednika vlade. Zupančič je menil, da je LDS postala prva stranka v občini na zadnjih lokalnih volitvah ravno zaradi tega, ker na volitve marsikdo sploh ni šel, TEKMOVALO 42 EKIP GASILCEV TREBNJE, ŠENTRUPERT -Tukajšnja gasilska zveza je pripravila konec preteklega tedna občinsko gasilsko tekmovanje članov, članic in veteranov. Gostitelj vseh tekmovalcev je bilo PGD Šentrupert, ki bo letos praznovalo 100-letmco obstoja. Prva tri mesta so v posameznih kategorijah osvojila: pri članih kat. A - PGD Štatenberk, Trebnje, Vrhe; pri članih kat. B - PDG Velika Str-mica, Šentrupert in Velika Loka; pri članicah Štatenberk, Volčje Njive in Velika Strmica ter pri veteranih PGD Trebnje, Dobrnič in Mokronog. Prvouvrščene ekipe so prejele pokale, ki so jih prispevali sponzorji občina Trebnje, Tios, d.o.o, Šentrupert, Avto Slak Trebnje in Aša, d.o.o, Mokronog, ki se jim GZ Trebnje podobno kot vodstvu šentruper-ške šole in domačim gasilcem zahvaljuje za sodelovanje. KOVAČIČ PREDSEDNIK DeSUS TREBNJE TREBNJE - Na volilni konferenci območnega odbora Demokatične stranke upokojencev Slovenije v Trebnjem so v ponedeljek zvečer za predsednika ponovno izvolili inž. Janeza Antona Kovačiča, za podpredsednike pa Alfonza Tratarja, Francko Grošelj in Mihaelo Peskar. Poslanec dr. Franc Žnidaršič je pozval upokojence, naj pri kritičnem ocenjevanju političnega dogajanja pri nas in tudi delovanja DeSUS, dobro proučijo, kaj kdo govori in kaj dela v praksi. V trebanjski občini ima DeSUS okrog 350 članov, vseh upokojencev pa je okrog 3200. Več prihodnjič! Vinski vitezi prvič na gradu V Sevnici 2. srečanje omizja za Dolenjsko in Posavje SEVNICA - Vodja območnega viteškega omizja Dolenjske in Posavja Darko Marjetič, vinski sodnik, je ob koncu tedna povabil hospites in ude omizja na 2. srečanje na sevniškem gradu. Tamkaj so si vinski vitezi ogledali številne zbirke, zatem pa jih je pozdravil še sevniški župan Kristijan Janc in jim predstavil občino. O delu v Združenju evropskega reda vitezov vina je sprego-voril prokonzul Karl Recer, po predstavitvi severnega dela vinorodne dežele Posavje pa je pišeški župnik Franc Ornik blagoslovil vina in pričela se je viteška zakuska. Svečano kosilo so pričeli z Mastnakovo suho penino, nakar se je prilegla spomladanska kremna juha s ponvičniki. Zatem so nadaljevali z vini krške zadruge, z vrhunskim suhim zelenim silvancem 1997, primerjali cviček letošnjega kralja Alojza Zalaščka in Petra Camloha z Malkovca, se lotili vinskega nabodala na čebulni košarici, nato poskusili fazanja prsa po grajsko in z vrhunsko modro frankinjo 1997 zalivali grižljaje slastnega košutnega medaljona z gozdnimi biseri, celestinske štruklje, kruhov narastek; za prilogo pa je bila majska solata. Jagodno strjenko z omako so vitezi poplaknili s sladkim sovinjonom 1996, jagodni izbor. P. P. £ VITEZI VINA NA SEVNIŠKEM GRADU - Vitezi so takole nazdravili “in honorem dei et in honorem vini". (Foto: P. Perc) ker se stranki nista dogovorili o kandidatih. Vinko Tomažin, kmet iz Drage pri Šentrupertu, je kritično ocenil, daje slaba udeležba na tem občnem zboru tudi posledica tega, da center oz. Trebnje vse bolj zapostavlja podeželje. Strah je pojasnil, da “krivda” za kritizirani sestav odborov občinskega sveta tiči v novem zakonu o lokalni samoupravi, ki je določil, da mora biti polovica sestava občinskih odborov iz vrst svetnikov. Dejal je, da bi bilo razmerje v odborih 4:3 v korist pomladnih strank, če bi tudi drugi dali svoje kandidate. Zato ne drži izjava predsednika OO LDS Trebnje Igorja Teršarja v Dolenjskem listu, da so si desne stranke prigrabile vse sedeže v odborih. Alojzij Metelko je povedal, da je zakon o trošarini povzročil veliko hude krvi, zlasti glede žganjekuhe. Potreben pa je zaradi harmonizacije naše ureditve oz.~ zakonodaje s tisto v EU. “Pri kakovosti mleka smo se že popolnoma izenačili oz. smo celo boljši od EU. Božo Kravcarje ugotovil, da slovenski kmet, žal, nazaduje, ne pa napreduje. Kmetje resno razmišljajo o ustanovitvi svojega “svobodnega” sindikata, ki bo odločneje branil njihove interese, kot jih zdaj Slovenska kmečka zveza kot izpostava SLS. “Hočemo slovenskega kmeta ubiti na obroke? Dajmo ga takoj!” je ogorčeno pribil Kravcar. P. PERC TROBENTAR IN MLINAREC LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Kulturno-umetniško društvo Primoža Trubarja vabi v soboto, 29. maja, ob pol devetih zvečer v dvorano kulturnega doma na koncert pesnika in kitarista Andreja Trobentarja in kantavtorja Draga Mlinarca. V BOŠTANJU VESELICA S SLAKI BOŠTANJ - Prostovoljno gasilsko društvo Boštanj se je ta konec tedna vneto pripravljalo na veliko vrtno veselico, ki bo to soboto._ Igral bo ansambel Lojzeta Slaka. Čisti dobiček nameravajo uporabiti za nakup nove gasilske cisterne. KAKŠNO JE NASE ZDRAVSTVO? Etika uči, da smo dolžni pomagati sočloveku v nereči. Se večja je zato odgovornost zdravnika, da ob klicu na pomoč reagira hitro, saj vemo, da je včasih usodna vsaka sekunda za morebitno ohranitev življenja. Prav zato mi je nerazumljivo ravnanje dežurne zdravnice Zdravstvenega doma Trebnje dne 21. maja, kije prišla na kraj prometne nereče več kot pol ure po klicu iz oddaljenosti 15 km. Še bolj nerazumljiv pa je razlog zamude, ki gaje navedla zdravnica na kraju neseče: Reševalno vozilo je moralo na črpalko po gorivo. CVETA JURGLIČ Puščava pri Mokronogu ■ MOST V MI GOLICI NAPOSLED LE POPRA VILI - Več kot 3 mesece je trajalo predno so se novomeški cestarji vendarle lotili popravila mostu čez Mirenščico na regionalni cesti Mirna - Migolica - Tihaboj. Ko je nastal tale posnetek, so ravno položili čez kamniti most armiranobetonsko ploščo in ojačali temelje, tako da se ne bo ponovila zgodba s približno pol kvadratnega metra veliko luknjo, ki jo je verjetno povzročil dokaj gost promet, predvsem gozdarjev, ki s tovornjaki odvažajo hlodovino. Do ponovnega odprtja mostu so številni prisiljeni v okrog 30-kilometrski obvoz. Na občini so prepričani, da bi most morali mnogo popraviti, če ne bi bil v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste. Bo promet spet stekel vsaj v drugi polovici junija? Junija bodo pričeli tudi z obnovo regionalne ceste Trebnje - Mirna. (Foto: P. P. ) z J . fl i i l W* * *, V* m m. m- PESEM POSAVJA V SEVNICI - Ocenjevalec nastopov sedmih pevskih zborov na sobotni reviji “Posavjepoje 99” v Sevnici, prof. Janez Klopčar je dejal, da so bili vsi nastopi dobri. Najbolj pa so se odlikovali mešani zbor Viva iz Brežic, moški zbor KUD Slavček z Velike Doline in vokalna skupina Corona iz Boštanja. Predsednik Posavskega pevskega združenja Janko Avsenak (prvi z desne) se je zahvalil vsem pevcem in zborovodjam za lepo petje. Na posnetku (od leve): Sebastijan Podlesnik (MePZ Franc Požun Zabukovje), Stane Fux (MoPZ KD Planina-Cerklje ob Krki), Romana Pokom (VS Corona), Franc Kene (Lovski zbor Globoko), Ciril Udovč (MePZ Jutranjka Sevnica), Niko Ogorevc (MoPZ KUD Slavček) in Simona Rožman-Strnad (MePZ Viva). (Foto: P. P.) POMLAD JE ČUDEŽ - Predstavitev Srednje šole Sevnica s kulturnim programom, modno revijo oblačil in pričesk, razstava izdelkov dijakinj in dijakov ter njihovega glasila Preproste besede se je zavoljo hladnega in muhastega vremena preselila v pritlične prostore nekdanje diskoteke, ki so bili pretesni za številne obiskovalce. Vsi, ki jim ni uspelo ogledati si tokratno prireditev Pomlad je čudež edine sevniške srednje šole, bodo lahko prišli ob ponovitvi predstave v juniju na svoj račun. Upajmo le, da bo takrat vreme manj nagajalo in bo prireditev v grajskem atriju, saj daje to grajsko okolje poseben čar. Tokrat je 13 izhodov manekenk spremljal duo Koko (Brane Košar in Zoran Košir), nastopila je tudi plesna skupina boštanjske osnovne šole, 228 dijakov, njihovih sorodnikov in drugih gostov pa je pozdravila ravnateljica Srednje šole Alenka Žuraj. (Foto: P. Perc) Letos zbrali dvakrat več odpadkov V sevniški občini v treh tednih zbrali blizu 8.500 nv' kosovnih odpadkov, večino odpeljali, nekaj sežgali - Pohvale svetnikov Občinarjem - Ti hvalijo ljudi in KS SEVNICA - Letošnja akcija odvoza kosovnih odpadkov, ki jo je pripravil občinski oddelek za okolje in prostor na območju celotne občine, je še bolje uspela kot lanska. Pohvalili sojo tudi sevniški svetniki. Deset vozil Dinosa, sevniške Komunale in podjetja Bence je opravilo 561 voženj (lani 263). Zbrali so kar 8.415 nr' raznih odpadkov (lani le 3.754 m'!). V teh količinah pa ni zajet ko- Vodja oddelka za okolje Ro-sovni material, ki so ga na svoji man Perčič ter komunalni redar akciji konec aprila zbrale lovske družine, šole in drugi udeleženci republiške akcije “Naravi krademo smeti.” Komunala je čistila levi breg Save, podjetje Bence desni breg Save, medtem ko so vozila Dinosa sodelovala na območju celotne občine. Največ je bilo kovinskega odpada (za 409 voženj), po krajevnih skupnostih pa so sežgali za 131 voženj odpadnega nekosovnega materiala, 21 voženj pa je imelo za cilj komunalno deponijo v Krškem. Bojan Kostevc in referent Borut Simončič menijo, da pohvalo za uspešno in hitro izvedeno akcijo zaslužijo tudi krajevne skupnosti in občani, ki so se zvečine držali dogovorjenega. Zato je bila akcija hitro končana, zbirališča odpadkov pa so primerno počistili. Kaj drugačna podoba se je ponujala letos v primerjavi s tisto iz prejšnjih letih, razen lani, ko se je odvoz zavlekel krepko čez prvomajske praznike. Tako so imeli Romi precej manj časa za svoje “akcije”, a so bili kljub temu tudi letos silno aktivni, zlasti so pre- • Letošnjo akcijo je najprej pohvalil svetnik Zvone "Rihtar in predlagal, da bi prihodnje leto ukinili zbirališče na cestnem križu Radna-IVžišče. Rudi Dobnikje pohvalil oddelek za okolje in komunalnega redarja za izvedbo akcije. V Krmelju so zaradi velikih stroškov odvoza odpadke zažigali na bivšem smetišču, ki so ga sanirali. Boštjan Repovž je dal pobudo, da bi prihodnje leto oh podobni akciji občane seznanili, kaj je kosovni odpad, saj bi lahko ljudje že sanii marsikaj sežgali. iskovali jeklene konjiče in gospodinjske aparate. P. P. Trebanjske iveri OPRAVIČEVANJE - Eden vodilnih prvakov trebanjskih socialdemokratov Franc Hribar je med tistimi občinskimi svetniki, ki se največkrat priglašajo k besedi. Posebej “slaven” je postal, ko je sprožil pobudo za določitev sedežnega reda na sejah občinskega sveta in tudi ostro reakcijo župana Pungartnika (LSD) in svetnika Kovačiča (DeSUS). Hribar v poslovnem svetu velja za zelo uglajenega in takšno svoje obnašanje prenaša tudi na svet, kar se kaže tako, da se pogosto opravičuje. Na petkovi novinarski konferenci, ki so jo sklicali SKD, SDS in SLS zaradi obsodbe izjave poslanca in župana Pungartnika o “martinčkanju”, je novinarika Dela Zdenka Lindič-Dragaš vprašala Hribarja, zakaj se stalno opravičuje. Hribarje rekel, da se opravičuje, ker se pogosto opravičuje, toda takšno vedenje je posledica stikov v tujini, pred; vsem z angleškimi poslovnimi partnerji, ki se po njegovem, predno kaj povedo - desetkat opravičijo. Tako je pojasnil in se na koncu spet - opravičil... ZASTAVE - Trebanjski pomladniki svojemu županu močno gledajo pod prste, kar je v politiki sicer nekaj povsem normalnega. Nekateri so se silno težko ali pa se še sploh niso sprijaznili, da se je na volitvah eldeesovec Pungartnik zmagoslavno vrnil na županov stolček, potem ko so ga s pravimi prijemi prisilili k odstopu, saj so mu dokazali nezdružljivost njegove županske m poslanske funkcije in mu p° malem tudi nagajajo. Po Pungart-nikovih izjavah o “martinčkanju teritorialcev na Medvedjeku pa trebanjske stranke SKD, SDS m SLS pozivajo župana in poslanca Cirila Metoda Pungartnika k odstopu iz moralnih razlogov, saj se zavedajo, da nimajo za to zahtevo nikakršne pravne osnove. Pungartniku očitajo tudi nespoštljiv? ravnanje z državnimi simbo i, kakršna je slovenska zastava, naj bi jo bil župan pozabil izobe šati ob raznih praznikih. V olajševalno okoliščino bi mu lank šteli le, da Pungartnik zastav praviloma ni izobešal niti v prc njem sistemu... Sevniški paberki MIRK - Tridnevne že 4. mednarodne informacijsko-računa niške konference (MIRK) v ranu seje pretekli teden udeleži tudi profesorica angleščine^ sevniške osnovne šole Sava KI* nika - Romana Ivačič. Ivačičevaj sodelovala tudi kot ena iz® predavateljic o učenju na dalj* ' Vsekakor je priznanje za uci ljico Romano in njeno bodo prav ona in še kolegmi _ ljanka Šavli iz Solkana ter 5 Kos iz Zgornjih Gorij pom*?* sedmošolcu Timu, ki bo z druZQZ na medijsko razvpiti jadrn101 jahti Horn 2000 obplul Ze_m'J ' pomagala pri učenju angles jezika in seveda tudi preverj njegovo znanje. KJE SO DOMAČINI- . 4. sevniškega kolesarskega ma ^ na preteklo binkoštno nc ,La. je (spet) udeležilo najmanj d činov, kar bi jim morda 10 e|j lahko opravičili, kpr_f^iniO opraviti z obhajilom, kot de predsednik sevniškega ko ^ skega društva Zvone Košm0^ je k obhajilu spremljal s'na'.,njjh podobno je bilo tudi ob prej prireditvah, ko ni bilo talk membnih družinskih dogo ^ Sat' KAMERA ODKRIVA - dr, mantna sevniška zdrav' .|jUb-Ivana Jelovčan je—svojo P ^0. Ijenost med pacienti zn jjj trdila tudi v letošnji akcij staj, Viva in lokalnih radijski ko so glasovali za “naj z s sVo-Dr. Jelovčanova je druzn ^ v jim kolegom, tudi zapo* j^ntu. sevniškem zdravstvene!' .^nt, dr. Božidarjem Grobo ; ,vjc« spet končala pri vrhu “naj” zdravnikov in oba s■ . gj, lovala na zaključni Prl!5 jrža'e sprejemu pri predsednik .j Milanu Kučanu. (Foto. Krške novice . kar MAHAJO - V Žado-vinku pri Krškem so minuli petek popravljali cesto. Pri krpanju asfalta so ovirali promet, na kar so opozarjali s prometnimi znaki. Na enem od njih je bil tudi človek, ki maha z zastavico. Ob cesti je res stal neznanec v civilu, se pravi, da ni imel nikakršne delovne, kaj šele kake zaščitne obleke, in je mahal z rokami. Menda je usmerjal promet, lahko pa bi tako krilil kak pijanec, morda štopar ali obupan ponesrečenec. POŠTENOST - Branimir Vodopivc, neutrudni borec za pravice Dolenje vasi in prebivalcev v neposredni bližini jedrske elektrarne, je bil strašno vesel, ker je poslanec Branko Janc v svoji razpravi kar nekajkrat prisegel na poštenost. Pravi, da ga bo pocukal za rokav, ko bodo odločali o delitvi proračunskih sredstev. Takrat se bo vdelo, koliko je vredna ta poštenost. UČINKOVITO 1 - Ko SO s prašičje farme Pristava na veliko njivo pri nuklearki vozili gnojevko in je smrdelo daleč naokrog, je zgoraj omenjeni ranimir Vodopivc poklical 'nspekcijo. Inšpektor je prišel, Potrkal na vrata, vprašal, če je °n predsednik sveta krajevne skupnosti, in ga prosil, naj mu Pove, kje smrdi. Zgodba bi bila ■sto lepa, če ne bi inšpektor Prišel vprašat po treh tednih. V 0 ikem času se je-smrad že Polegel. UČINKOVITO 2 - Pri do-aciji v Venišah se je sprožil P az, ki grozi, da bo odnesel ali Poskodova! hišo Na to je svet_ 1Grahovec opozoril občinski e ln Pozval občino, naj ukre-tufi• stn'k hiše se je namreč i sam obrnil na upravo, kjer nrre11! svetovali, naj počaka na on- sanac'je. Medtem naj 1 pazuje hišo, in če bo kaj poči-> naj družina nemudoma zbeži nH^ra^be. Pravijo, da je bil govor uradnika v skladu z vsemu pravili. SKUPINE starih za SAMOPOMOČ ' Današnji dan bo v ski„o m Posvečen predstavitvi prjP\n. starih za samopomoč. Ant tev Pripravljata Inštitut niel Trstcnjaka in Združe-pPl. a soc'alno gerontologijo in fa^gogiko Slovenije, sc^i-o iKr!n°sav^e' Spregovorili bodo Pupinih 3rih ljudi pri nas in 0 Da nr’ i ,za. samopomoč, vmes sram ■ nd* glasbenemu praških *Ui,ln Podstavitvam posav-tioč p'n starih za samopo- '°vo v Brežicah a *mela tudi v tem prime- ru nret -"'"uivitilllillllic-‘tivnos,V VmCS Einsteinova rutinski! /knice n namrpA . j — *------------------ 1 meri le tri kilometre, Dp LlpŽNUE DALJNE JAGO-je m ° ^tevilnih mokrih dneh sonf,.S,Vtc končno prišlo tudi na v .erJagodam, ki jih je pol-vlačn - a’ pomagalo do pri- j'h ieet2IV.0rdeče barve- Tako ludivh °^no mogoče kupiti P°t z čezi.ških Prodajalnah, saj Ops'\i.rbinedH ’Ja ni dolga. ne aJ ne bi bila dolga, ko bi fa Prstov Vblnskm”3 te°rija. Razdalja od tržnj, nasadov do brežiške lfg.Po zaneljivih podatkih Brežicah‘“t katerp J1 tudi trgovina, do Prerv,C. niorajo taiste jagode celih 270 kll°-to s ’ lo je pa malo dlje! In krani-L0, z?f°>.ker vodilni pri da j' . Živilih ne verjamejo, PoS|0 av.ei v njihovi brežiški htan :,a nici znajo tudi sami ste-K Jagode. ROku nEKl Sl UMIVAJO zgorai PRODAJALCI? - V hidj ..Omenjeni prodajalni so re{ernCer malce čudni, da ne ttioraj,0 nevljudni. Kupci si rati ;n zelenjavo in sadje nabi-‘ehtati kar sami, kar si- ^ ___ii | ■MlVJUlClt V. r.’JriZnajte, ni veliko. Toda v ^rnjvpx -v — ——’ — — t Pred n 11'e Posebnega, ko pa a gnu inev‘ neka gospa prije- le gnil k- e1«!"1 i'"jv-Naijii P|r in najbližjo k° pri n U Poppsila, če si lah-napotiiJ‘h Um‘je roke, jo je ta r“~ na javno stranišče. Saj sodjj tf,n!11 kr°nipir bi res prej uče; pra na trgovinske ponaša' lcm se človek nehote v°zili h P° ka,eri poti so ga PrOdai,,a Sc mu je od njive do eko e nLe Zc Posrečilo segniti. 3aharev Denarje v roki, zakon v zraku Krški svetniki so ponedeljkovem nadaljevanju seje odložili odločanje o Keleminovem (SDS) predlogu zakona o renti iz NEK - Želijo zagotovilo, da jim pravice ostanejo KRŠKO - Ker so se strinjali, da je treba sedanje pravice občine iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč zagotoviti dolgoročno in sistemsko, so naložili županu, naj pripravi ustrezni predlog rešitve. Pozvali so tudi posavske poslance, naj pri tem sodelujejo, vsi skupaj pa naj svetnikom o predlaganih rešitvah poročajo najkasneje v 6 mesecih. Svetnikom SDS z Danilom Koritnikom na čelu ni bilo po volji, da svet ni dobil strokovnih pojasnil, kaj bi sprejem predlaganega zakona o renti iz NEK pomenil za občino Krško. Medtem ko so sami prepričani, da Krškemu nihče noče vzeti že pridobljenih pravic in da gre le za pridobivanje dodatnih virov za to regijo, je večina svetnikov dvomila o tem. OČISTIMO BREZNI NA GORJANCIH! KOSTANJEVICA NA KRKI - Klub jamarjev Kostanjevica na Krki organizira v soboto, 29. maja, veliko očiščevalno akcijo dveh brezen in enega divjega smetišča ob cesti za Kozarje, na katero so poleg jamarjev vabljeni tudi krajani. Akcija ima namreč širši pomen zaradi celotnega vodnega sistema potoka Studema oziroma jamskega sistema Kostanjeviške jame. Domneve o velikem vodnem bazenu pod Gorjanci potrjujejo tudi najnovejše raziskave jamskih potapljačev. Jamarji se zavedajo, da vse nesnage, ki smo jo leta odlagali v jame, brezna in vrtače, ne bo mogoče počistiti čez noč, vendar j^ nekje treba začeti. Zato jamarji vabijo na pomoč vse, ki jim ni vseeno, kakšno je naše okolje in kakšno vodo pijejo. Zbor udeležencev bo ob 8. uri na Oštrcu pri Lipi (križišče za Polom). T. J. G. Občina Krško trenutno prejema iz naslova nadomestila za stavbno zemljišče samo iz NEK 4 milijone dolarjev letno. Od leta 1991 do lani je to prineslo povprečno tretjino občinskega proračuna, lani s poračuni za nazaj celo 40 odst. Zadnja leta je ta denar končal v integralnem proračunu in so ga večji del namenili proračunskim nalogam, le 6 odst. pa vložili nazaj v stavbna zemljišča. Kot so ugotavljali na seji, občina ta sredstva, ki so zanjo že zdaj renta iz NEK, nujno potrebuje. Branko Janc je menil, da je za občino škodljivo, ker ne spregovorijo o tem, kako se je trošil ta V ODBORU SKLADA ZA RAZGRADNJO NEK BO JOŽE SLIVŠEK KRŠKO - Tukajšnji svetniki so na ponedeljkovi seji glasovali tudi o predstavniku občine v Upravnem odboru Sklada za razgradnjo NEK. Komisija za volitve in imenovanja je predlagala Jožeta Slivška z Zdol, krajevna skupnost Dolenja vas pa je zahtevala, da svetniki dajo prednost njenemu kandidatu Branimirju Vodopivcu, ker bi lahko zastopal interese najbolj prizadetega območja v bližini NEK. Vodopivc je ob tem poudaril, da tamkajšnje vasi niso veliko dobile od sredstev NEK, da imajo zdaj elektrarno, jedrske odpadke in še 40 ha veliko gramoznico, iz katere so odpeljali gramoz, krajane pa nagradili s smetmi. Svetniki so kljub vsemu na koncu za člana odbora imenovali Slivška. Krški Lionsi za otroke V dveh letih delovanja pomagali že mnogim KRŠKO - Sredi maja so člani Lions kluba Krško spet pomagali kar nekaj ustanovam in posameznikom. Predstavnikom zdravstvenih domov v Krškem in v Sevnici, brežiške bolnišnice in prediatrič-ne ordinacije Lipovšek iz Brežic so predali aerochamberje za inhalatorje, ki so namenjeni zdravljenju otrok z astmatičnimi obolenji. Mateji Lužar iz Mrčnih sel pri Koprivnici, deklici s hudim obolenjem hrbtenice, so predali anatomski stolček in mizico, Društvu gluhih in naglušnih Posavja pa finančno pomoč. Lions klub, ki v Krškem deluje od marca 1997, združuje 21 članov. Že v prvem letu delovanja je pomagal Društvu gluhih in naglušnih Posavja z računalniško opremo, z usposabljanjem zanjo ter s finančno pomočjo. S pomočjo kluba je invalidni otrok družine Bevc iz Krmelja prišel do tirnic na stopnicah, materinski dom v Podbočju do telefonskega prilljučka, likovno nadarjena brata Arnšek pa do štipendije. Lani je klub prispeval 1,5 milijona tolarjev Splošni bolnišnici Brežice za nakup diagnostičnega monitorja. Tudi lani in letos nadaljuje s štipendiranjem bratov Arnšek, poleg tega pa se vključuje v različne RAZSTAVA V AMAKORDU BREŽICE - V tukajšnji kavarni Amakord so minulo sredo, 19. maja, odprli razstavo skupine Spektar iz Zagreba, kjer je na ogled 29 grafik, olj in akvarelov, ki prikazujejo motive morja, Zagreba, portrete in tihožitja. Slikarje je predstavil Pavol Tesar, slikar iz Slovaške. B. H. VZGOJA ZA ŽIVLJENJE BREŽICE - Drevi ob 19. uri bo v brežiški knjižnici dr. Zdenka Zalokar-Divjak govorila o vprašanjih vzgoje najmlajših in o svoji knjigi Vzgoja za smisel življenja. akcije svetovnega merila; lani je bil soorganizator tabora mladih v Celju in letos v Zrečah. Sredi aprila letos je klub organiziral dražbo likovnih del posavskih in nekaterih drugih ustvarjalcev. Na njej so prodali 24 od 35 razstavljenih del in tako prišli do 900.000 tolarjev izkupička. Lions klub Krško je pripravil tudi razstavo likovnih del posavskih osnovnošolcev, ki so sodelovali na 11. mednarodnem Lionsovem likovnem tečaju z naslovom “Posejmo seme miru”. B. D. G. Učna ura z umetniki Ob dnevu muzejev BREŽICE - Posavski muzej Brežice je v minulem tednu ob svetovnem dnevu muzejev pripravil dve delavnici za osnovnošolce in pogovor z vinogradnikom Janezom Šekoranjo. Pretekli torek so izbrani člani likovnih krožkov v Brežicah in Krškem sodelovali v glasbeni, zvočni in likovni učni uri, ki sta jo pripravila glasbenik Klemen Ramovš in njegova soproga, gledališka igralka Simona Zorc Ramovš. Gosta sta na temo “Ptice” razkrivala otrokom glasbo in zvok inštrumentov ter jim približala poezijo o pticah. Po končani učni uri so otroci še risali na to temo. V petek, 21. maja, so mladi likovniki spoznavali, kako nastajajo male plastike. Vla-dimira Štoviček, ki ravno zdaj razstavlja v Galeriji Posavskega muzeja, jim je predavala o glini kot materialu ter jim dala smernice za prve prijeme in oblikovanje gline. Po učni uri, ki soji dali naziv “Srečanje z umetnikom”, je Štovičkova udeležence še popeljala po razstavi. denar v preteklosti, po njegovem pa bi morali tudi pomisliti, kaj se bi zgodilo, če se NEK pritoži zoper občinski odlok o nadomestilu. “Keleminov zakon je slab in škodljiv za Krško,” je dejal, “zagovarjal bom le tak zakon, ki ne bo diskriminatoren do najbolj prizadetih občanov in ki ne bo škodljiv za občino Krško.” Delitev sredstev morebitne rente na tri občine (140 milijonov tolarjev za Krško, 140 za Brežice in 100 za Sevnico) za Krčane ni dovolj prepričljiva. Večjim pomeni trajna zgaotovitev sedanjih sredstev in povrnitev letos izgubljenega denarja. Novo financiranje občin, po katerem prihodek od nadomestil za stavbna zemljišča šteje med izvirne prihodke občine, je namreč krško občino prikrajšal za celih 500 milijonov tolarjev. Ker ima več lastnih prihodkov, dobi manj državnega de-* narja iz finančne izravnave. B. DUŠIČ GORNIK MAVRIČNI ŽIVŽAV BRESTANICA - Zveza prijateljev mladine Krško, krajevna skupnost ter turistično in gasilsko društvo iz Brestanice vabijo to soboto na grad Rajhenburg, kjer se bo ob 14. uri pričel Mavrični živžav. Otroci bodo v likovni delavnici izdelali sceno za prireditev, po 15. uri pa bodo sledile zabavne igre, nastop otroških plesnih skupin, mladih glasbenikov in čarodeja Nika. Po 17. uri bo zabava s skupino Labod, otrokom pa bodo ves čas na razpolago tudi igrala. Vstopnine zanje ni, za odrasle bo 100 SIT. V času prireditve si bodo lahko ogledali tudi likovno razstavo in galetijo vin v gradu."5/' primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 30. maja, ob istem času. PODSREDA VABI PODSREDA - Na gradu Podsreda bodo v ponedeljek, 28. maja, ob 19. uri odprli razstavo fotografij “Organska arhitektura”, ki jo je pripravil sklad Iona Stichting. Ob otvoritvi bo tudi predavanje nizozemskega arhitekta o odnosih med človekom in arhitekturo. PRIDOBITEV V DOMU STAREJŠIH KRŠKO - Jutri, 28. maja, bodo v Domu starejših občanov Krško slovesno odprli prostor za delo z dementnimi bolniki, enega prvih takih v Sloveniji. Kot sporoča direktorica doma Jožica Mikulanc, bo otvoritev ob 10. uri. • Ljubezen se rojeva iz radovednosti in traja iz navade. • Naš erotizem je enkraten kot prstni odtis. (Sieff) S ČOLNOM PO BALE S KRMO - Močno deževje in narasle vode so v preteklem tednu marsikoga presenetile. Tudi manjši potoki so ponekod zalivali kleti, reke pa so ogrožale varnost občanov. V noči od četrtka na petek je reka Krka poplavila sicer že znana poplavna območja. Kuharjevi iz Zaboršta pri Kostanjevici so v petek dopoldne takole lovili svoje bale s krmo. Nekatere so s čolni samo zvozili na kopno, tole na fotografiji pa so ujeli šele sredi struge. (Foto. B. D. G.) POLITIKA, BOLEZEN MOJA - Skupina dijakov brežiške Gimnazije je to leto v režiji profesorice Berdnardke Ravnikar naštudirala komedijo Toneta Partljiča Politika, bolezen moja". Premiera je bila pretekli torek v kulturnem domu v Brežicah, kjer so mladi preživeli ognjeni krst, zdaj pa seveda upajo, da bodo s komedijo lahko nastopili še pred kakim občinstvom. (Foto: B. D. G.) BREŽICE V KULTURNEM METEŽU - S pozdravnima nagovoroma predsednika Društva študentov Brežice Mitje Baškoviča in brežiškega podžupana Andreja Vizjaka ter s koncertom hrvaške pevke Josipe Lisac v viteški dvorani gradu Brežice so v nedeljo, 23. maja, zvečer slovesno odprli prve Brežiške kulturne dneve Kult 99, ki jih je pripravilo Društvo študentov Brežice in ki te dni ponujajo na različnih mestih v Brežicah množino brezplačnih prireditev, od slikarskih razstav in literarnih večerov do gledaliških predstav in koncertov v pestri prepletenosti ljubiteljske in poklicne ustvarjalnosti tradicionalne in popkulturne usmeritve. Na sliki: Josipa Lisac med koncertom, na katerem je ob svoji vse bolj izraziti naklonjenosti jazzu pokazala tudi, da ji slovenščina in slovenska poezija nista tuji. (Foto: M. Markelj) Z gozdovi smo prej bolje gospodarili Brežiški gozdarji opozarjajo na anarhijo v prometu z lesom - Nekateri sekajo kar po svoje - Prevelika razdrobljenost gozdov - Z denacionalizacijo že pri koncu BREŽICE - Brežiška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije kot ena izmed štirinajstih enot gospodari s 65.000 hektari gozdov, ki pokrivajo lep del Štajerske južno od Bohorja in Orlice ter se zajedajo globoko na Dolenjsko. Sprememba gozdne zakonodaje je pred petimi leti v delo gozdarjev prinesla veliko novega, a ne tudi boljšega. “Z marsičim ne moremo biti kar po svoje, in kljub temu da je zadovoljni, saj sta liberalizacija in denacionalizacija prinesli tudi veliko slabosti, ki se kažejo predvsem v slabši skrbi za biološko amortizacijo gozdov. Mnogi lastniki svoje gozdove povsem zanemarjajo. Pogrešamo tudi dolgoročno načrtovanje ter ostale oblike vlaganja v gozdove, ki brez tega nudijo manjši izkoristek, počasi pa se slabšajo tudi ostale funkcije gozda, pri čemer imam v mislih predvsem varstvo okolja,” nam je pred dnevi med ostalim povedal vodja brežiške organiza-cijeke enote inž. Niko Rainer, ki upa, da bo nekoliko več reda na tem področju naredil novi zakon o varstvu okolja. Danes namreč na področju izkoriščanja bogastva gozdov vlada prava anarhija. Nekateri menijo, da lahko z lesom gospodarijo odkazilo brezplačno, v mnogih • ZAKLADI GOZDOV TUDI V OBLIKI KNJIGE - Brežiška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je ob peti obletnici nove organiziranosti ter v čast tedna gozdov pripravila vrsto dejavnosti, s katermimi želi javnost opozoriti, da so tudi gozdovi sestavni del človekovega okolja in načina življenja. Tako so o svoji dejan-vosti že pretekli teden spregovorili na dobro obiskani novinarski konferenci, v poneljek so v prostorih brežiške knjižnice ob ogledu diapozitivov o lepotah in pomenu gozdov pokramljali z Breži-čani, naslednji dan pa so na sev-niškem gradu v okviru osrednje prireditve ob tednu gozdov javnosti predstavili še knjigo “Zeleni zakladi ob Savi in Krki”. primerih zanj sploh ne zaprosijo. Tako so lani posamezniki brez izdanega sečnega dovoljenja na območju brežiške enote prišli do 13 tisoč kubičnih metrov lesa ali ene desetine vseh lani posekanih dreves. Zaradi velike razdrobljenosti parcel, ko mnoge od njih ne merijo niti 50 arov, je med 25.000 lastniki kršilcem zelo težko priti pravočasno na sled, veliko pa je tudi primerov kraje. Država ima danes v lasti le še gozdove na Bohorju, Orlici, Dobravi in pri Mokricah. Del gozdov na območju Kostanjevice in Šentjerneja bo kmalu vrnjen ljubljanski škofiji, katere predstavniki so nedavno rekli, da so ti gozdovi slabo vzdrževani, čeprav na brežiškem Zavodu trdijo drugače. “Prav vsi nekdanji lastniki so dobili nazaj lepe gozdove, z lepo vzdrževanimi gozdnimi cestami,” pravijo gozdarji, ki jih v slabo voljo spravlja še dejstvo, da jim oblast ne prizna borelioze za poklicno bolezen, čeprav soji najbolj izpostavljeni. -p n 1^1(2596), 27. maja 1999 DOLENJSKI LIST OMl * h Namesto pidov pokojninski boni? u™,k„jevanje po novem Vladaje potrdila predlog zakona o prvem pokojninskem skladu - Z njim želi rešiti privatizacijski primanjkljaj in vzpodbuditi državljane k pokojninskemu varčevanju Zakon naj bi torej pokončal dve muhi na en mah. Po predlogu naj bi se tisti, ki so vložili lastninske certifikate v pooblaščene investicijske družbe (pide) in imajo zdaj njihove delnice, odločali, ali bodo ostali delničarji pidov ali pa bodo delnice raje prenesli na prvi pokojninski sklad. Kdor se bo odločil za slednjega, naj bi prejel pokojninske bone in bil hkrati deležen 20-odstotne davčne olajšave. O DDV NA CATEZU ČATEŽ OB SAVI - Društvo davčnih svetovalcev je v preteklem tednu na Čatežu pripravilo 6. dneve slovenskih davčnih svetovalcev. Od četrtka, 20., do sobote, 22. maja, so največ pozornosti namenili davčni reformi pri nas, še posebej pripravam na uvedbo davka na dodano vrednost, vlogi davčnega svetovalca pri tem in cenitvi davčne osnove. Prvi dan srečanja je udeležencem o tem, kako se je davčna služba pripravila in se še pripravlja na uvedbo DDV, govoril Stojan Grilj, direktor Davčne uprave RS. Seznanili so se tudi z davčnim sistemom in vlogo svetovalcev v Franciji ter se spoprijeli s problematiko obdavčevanja izplačil iz dobička članom uprav in nadzornih svetov. Davčni svetovalci so ob tej priložnosti imeli občni zbor društva, v petek pa še odmevno okroglo mizo o odprtih vprašanjih uvedbe davka na dodano vrednost in o vlogi davčnih svetovalcev pri tem. V razgovoru so med drugimi sodelovale tudi generalna sekretarka GZS Francka Gabron ter dve predstavnici ministrstva za finance. Tisti, ki še niso starejši od 50 let, bodo lahko te bone zamenjali za police dodatnega pokojninskega zavaroVanja in si tako zagotovili dodatek k osnovni pokojnini. Za bone se bodo lahko odločili tudi lastniki državnih zadolžnic. Pokojninski boni bodo prosto prenosljivi, kar pomeni, da jih bo mogoče prodati, o prodaji bonov ali o vložku v pokojninsko zavarovanje pa se bodo morali lastniki odločiti v treh letih. V pidih ocenjujejo, da se bo, če bo predlog vlade potrdil še državni zbor, cena pidov, ki še niso uspeli zamenjati skoraj nič ali pa le malo certifikatov za dejansko TUDI NAŠE TAJNICE? PORTOROŽ - Konec tedna je v Portorožu potekalo strokovno izpopolnjevanje tajnic, ki ga je že 6. zapored pripravila založniška skupina GV skupaj z Zvezo klubov tajnic Slovenije. Na srečanju je sodelovalo skoraj 600 tajnic iz vse države, ki so se v številnih predavanjih seznanjale z upravljanjem informacij in medosebnim komuniciranjem. Pripravili so tudi okroglo mizo o tem, ali menedžerji podpirajo izobraževanje tajnic, ter izbrali Vesno Koren iz Fotone za tajnico leta 1999. KOČEVJE - Letos ustanovljeni center naj bi omogočal lažje poslovanje malih podjetnikov, zato bo pomagal pri uvajanju davka na dodano vrednost. Že prejšnji teden (18. 5.) so imeli prvi seminar za samostojne podjetnike in male gospodarske družbe s področja gostinstva in turizma. Spoznali so, da podjetniki ne potrebujejo splošnih informacij o DDV, ampak konkretne nasvete in pomoč. Izvedli bodo sedem seminarjev: prva dva sta bila namenjena gostincem in trgovcem, sledili pa bodo še ločeni seminarji za proizvodnje obrtnike, gradbenike, avtoprevoznike, za storitveno obrt in za preostale dejavnosti. Na seminarjih, ki so vsak torek popoldne v sejni sobi Podjetniškega centra, dobijo prisotni napotke o tem, kaj vse je potrebno storiti do 1. julija. Gostinci in trgovci, ki nimajo računalniških blagajn, si bodo morali te preskrbeti, saj na običajnih registrskih bla- KAKO KAZE NA BORZI? Spet govorice o Novartisu Izredno skromno borzno trgovanje, ki ga še vedno pestita slaba likvidnost in pomanjkanje naložbenih sredstev, je v preteklih dneh zmotilo kar nekaj dogodkov. Bančne delnice so ponovno prispevale levji delež k celotnemu prometu. V ospredju sta bili Abanka in SKB banka, ki naj bi se že nekaj časa dogovarjali o kapitalskem povezovanju, pa vendar so bili v SKB banki menda izredno presenečeni, ko so jih iz Abanke obvestili o pridobitvi več kot 5-odst. deleža. Nadaljevanje večjih nakupov je vzpodbudilo SKB banko k povračilnim ukrepom, zato je prišlo do boja za delnice do strme rasti cen. Končni rezultat je, da sta obe banki na Banko Slovenije naslovili vlogo za pridobitev več kot 10-odst. deleža, saj sta obe kupili malenkost nad tem odstotkom delnic druge banke. Kot trdita obe banki, te naložbe ne ogrožajo kapitalske ustreznosti in likvidnosti, čeprav trenutno banke bolj skrbi prerazporeditev moči v slovenskem bančništvu. V drugi polovici tedna se je zaradi ojačanih govoric in teorij o povezovanju z Novartisom povečalo povpraševanje po delnicah Krke, ki jim je cena zrasla tja do 28.680 tolarjev. Porast je bil izničen v enem samem dnevu, saj so slabe informacije o poslovnih rezultatih Leka vplivale na celoten borzni trg. Čeprav so bili lanski rezultati na ravni pričakovanih, so napovedi za letošnje leto veliko bolj črnoglede. Ruska kriza, umik nekaterih farmacevtskih preparatov z ameriškega trga in izpad prodaje zaradi vojne v jugovzhodnem delu Evrope so prisilili novo upravo Leka k predlogu, da iz lanskega dobička ne izplačajo dividend. To in pa napoved, da bo letošnji dobiček za polovico manjši od lanskoletnega, je potisnilo tečaj Lekovih delnic na 33.000 tolarjev. Usahnilo je tudi zanimanje za delnice pidov, saj kljub prvim okvirnim izračunom, koliko naj bi k pokojnini prispevali neizkoriščeni certifikatni deleži, trenutno ni večjih kupcev. V takem mrtvilu se je začelo trgovanje z delnicami Pomurske investicijske družbe 2, zato so dosegle ceno okoli 230 tolarjev. Sklad spada med t.i. "prazne" sklade, saj je imel na zadnji dan preteklega meseca v svojem portfelju še 85,9 odst. neizkoriščenih certifikatov. MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 premoženje, precej dvignila. Vse je seveda odvisno tudi od premoženja, ki ga bo država ponudila za zapolnitev privatizacijske vrzeli. Sicer pa se poznavalci borznega trga bojijo, da bodo delničarji pi- • V Skladu dodatnega pokojninskega zavarovanja, d.d., so izračunali, kakšne rente iz prvega pokojninskega sklada bi dobili delničarji pidov, ki bi se odločili za tako varčevanje. Ob upokojitvi pri 60 letih, na primer, bi danes 30-letni delničar, ki je vložil certifikat za 250.000 tolarjev, ob zagotovljeni 1-odst. obrestni meri prejemal po upokojitvu 4.076 SIT dodatka k pokojnini, ob 4-odst. obrestni meri 9.807 in ob 6-odst. že 17.367 SIT. Priprave na uvedbo DDV Podjetniško informativni center Kočevske pripravlja seminarje gajnah ni mogoče izpisati vseh podatkov, ki jih določa zakon o DDV. Izdajati bo treba dvoje vrst računov: za davčne zavezance in za tiste, ki to niso. Na seminarjih so kočevska podjetja tudi ponudila sodobne blagajne. Podjetniki veliko sprašujejo o popisu, ki naj bi ga opravili 30. junija, in o novih cenah. Veliko malih podjetnikov je spoznalo, da sami ne bodo mogli voditi predpisanih knjig. Na primer: obvezni knjigi sprejetih in izdanih računov imata vsaka po 18 stolpcev. Žal tudi vsi knjigovodski servisi niso za to usposobljeni. Pri kočevskem podjetniškem centru ne bodo ostali samo pri seminarjih, ki so sedaj brezplačni. Imeli bodo tudi tedensko svetovanje, ki bo mnogim potrebno ob samem prehodu na DDV in pri prvih obračunih med vstopnim in izstopnim davkom, ki ga je treba oddati davkariji do konca avgusta. M. CETINSKI Kakšna starost nas čaka? dov in morda lastniki pokojninskih bonov spet tarča špekulantov. B. D. G. H PREDSTAVITEV AVTOMOBILA - Vprodajno-servisnem centru za vozila BMW Duška Škofleka v Dobovi so svojim stalnim strankam in drugim gostom slovesno predstavili vozilo coupe BMW serije 3. Predstavitev so popestrili člani godbe iz sosednjih Loč in znana pevka Mia Žnidarič. Lastnik prodajalne je hkrati povabil goste na preizkusno vožnjo z novim avtomobilom, ki jo bo pripravil v ponedeljek, 7. junija, ko bodo na voljo štiri vozila. (Foto: M. Vesel) Vlada in vsi socialni partnerji so se dogovorili o pokojninski reformi, zdaj je na vrsti parlament sece vsako leto po sprejemu reforme. Postopoma, po 3 mesece vsako leto, naj bi se daljšala tudi predpisana polna delovna doba za ženske, ki se bo povečala od 35 na 38 let. V sporazumu so določili še višino odbitkov za predčasno upokojitev. Za vsak mesec, ki bo zavarovancem manjkal do polne starosti, se jim bo odštelo po 0,3 odst. odmerjene pokojnine. Tisti pa, ki se bodo upokojili po doseženi minimalni upokojitveni starosti in polni delovni dobi, bodo nagrajeni z dodatnimi odstotki pokojnine. Vlada, sindikati in delodajalci so določili tudi, kako se bodo odmerjale pokojnine. B. D. G. Pokojninska reforma je v maju spet postala tema pogovora, saj naj bi poslanci v državnem zboru že v kratkem v 2. branju obravnavali pokojninski zakon. Odločati bodo morali o dopolnilih, ki jih je v skladu z omenjenim dogovorom pripravila vlada. Kot so se dogovorili socialni partnerji, naj bi bila po dokončni uvedbi reforme polna starost ob upokojitvi za moške 63 in za ženske 61 let. Sindikati pa si kot poseben dosežek štejejo dogovor, da se bodo moški s 40 in ženske z 38 leti delovne dobe lahko brez odbitkov pri pokojnini upokojili že pri 58 letih. Za tiste, ki so začeli delati pred dvajsetim letom starosti, bo torej pogoj za upokojitev delovna doba in “znižana” starost, vendar pa se v teh primerih v delovno dobo ne bo štelo služenje vojaškega roka ali dokup let za čas študija. Pri 58 letih se bodo lahko upokojili tudi vsi, ki bodo ob tej starosti dosegli pokojninsko dobo 40 oz. 38 let, vendar bodo deležni po zakonu predpisanih odbitkov oz. nižje pokojnine. Najnižja dovoljena in polna starost ob upokojitvi naj bi se dvigovali postopoma, in sicer po 4 me- PRIZNANJA ZA GOSPODARSKE DOSEŽKE KOSTANJEVICA NA KRKI' Na seji upravnega odbora posavske gospodarske zbornice bodo v torek, 1. junija, razpravljali o pogojih g0*' podarjenja v regiji, sejo pa konca s slovesno podelitvijo priznanj z gospodarske dosežke v Posavju za leto 1998. V KRESU NE POZABLJAJO NA RAZVOJ - “Država toliko stane, da te včasih mine, da bi se še šel podjetnika. Več ko delaš, več ti pobere, "pove direktor Darko Kodrič (na fotografiji desno, skupaj s sodelavcem Marjanom Rolihom). A s Kresom vseeno vztraja. Potem ko so pred leti razvili krmilje za laserje (to zdaj izdelujejo), se zdaj ukvarjajo s projektom s področja brezgotovinskega poslovanja. Projekt je zdaj tudi v presoji pri ministrstvu za znanost in tehnologijo, kot napoveduje Kodrič, pa naj bi ga v enem letu tudi uresničili in začeli s proizvodnjo. (Foto: B. D. G.) Lagodje zdaj Ko je bila sedanja srednja generacija še v šolskih klopeh (še niti pred dvajsetimi leti ne), so trije slovenski delavci prispevali za enega upokojenca, pred dvema letoma je to breme padlo le še na enega in pol delavca, po nekaterih izračunih pa naj bi že leta 2022 za enega upokojenca delal le še en delavec. Kako bi to izgledalo v praksi, si je težko predstavljati, zato je danes že vsem jasno, da je pokojninska reforma v Sloveniji nujna. V državi je zdaj 460.000 upokojencev, slaba polovica med njimi se jih je upokojila prav v zadnjih 10 letih, ko so se vrstili množični odhodi v pokoj in so se upokojenske vrste močno pomladile. Poleg tega so slovenske pokojnine, priznajmo, v primerjavi s plačami zelo dobre. Mnogi delavci so ob upokojitvi dobili večje pokojnine, kot so imeli plače. Da je slovenski pokojninski sistem zelo darežljiv, piše v svojem poročilu tudi Svetovna banka, sicer pa je treba upoštevati, da se je v državi v tem času za 150.000 zmanjšalo število zaposlenih. Za povrh so se znižali še prispevki za pokojninsko zavarovanje in se nekaterim podjetjem odpisale obveznosti do pokojninskega sklada. Brez dvoma pokojninski sistem tako naprej ne bo zdržal, kajti njegov primanjkljaj se iz leta v leto veča, Slovenija pa je, kot ugotovijo že omenjena Svetovna banka, pri vrhu v Evropi po deležu izdatkov za pokojnine v bruto domačem proizvodu, ki že zdaj dosega 14 odst. Ker prispevkov ne bo mogoče povečevati, se bomo morali sprijazniti s tem, da bomo imeli vedno manj pravic & osnovnega pokojninskega sklada in da si bomo morali za varno starost varčevati še na druge načine. Pnvtno zamišljena tristebrna pokojninska reforma je sicer zvenela kruto, a je obetala, da bo postavila na noge pokojninski sistem. V mlinih demokracije in trenju različnih interesov pa seje zgodilo, da sta v reformi ostala le dva stebra. Tak sistem sicer rešuje najnujnejše, vendar nikakor ne razbremenjuje mlajše generacije delavcev, ki bo morala nositi ve liko breme. Tudi vlada in mm1 ster priznavata, da bo tako okr njena reforma ohladila P0f°tn ninsko juho samo za kakih f let, nakar bo nujna nova, ostrejs reforma in z njo spet zviševanj starosti ob upokojitvi. Ko boste nekega dne vstopu1 šolo, vrtec, šivalnico ali restavra cijo, poglejte po zaposlenih in jih zamislite čez trideset let. f hujšega tempa pri delu starejst'1 bodo zdržali, zato si ni treba liti glave s tem, kakšni bodo vrt s samimi 60-letnimi vzgojite 1, cami. Tiste, ki bodo pofzP°, njenih pogojih za upokojitev delali, bo pokojninski sislernj grajeval, a taki bodo verjetno r ki. Večina se bo upokojev . predčasno in pokasirala odb‘ ^ mnogi bodo obupali že Pr ■ znižano starostjo. Kakorkoli to obrnemo, se mlajšim delavc ali tistim, ki šele prihajajo> stroje ali pisalne mize, nika>k01 obeta, da bi jim bilo kdaj lepo in lagodno, kot je bilo up" ^TredaAgo^ POGODBE O LEASINGU LJUBLJANA - Izšel je prvi obširni in celoviti priročnik o leasingu na slovenskem knjižnem trgu. ZAPIRANJE SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV LJUBLJANA - Pripravljen je predlog zakona, po katerem bodo v Sloveniji z izjemo velenjskega rudnika lignita zaprli vse premogovnike. Tako naj bi rudnik Trbov-lje-Hrastnik zaprli leta 2019, termoelektrarno pa že štiri leta prej. V dvanajstih letih naj bi predlagana rešitev stala približno 90 milijard tolarjev, kar je približno 75 milijard tolarjev več, kot bi država v proračunu morala zagotoviti za gradnjo Termoelektrarne Trbovlje 3, ki je bila odklonjena z referendumom. Po podatkih predlagateljev zakona je bilo doslej za zapiranje rudnika Kanižarica 1,9 milijarde, za Senovo pa 2,7 milijarde tolarjev. Računalnike kupujemo le po ceni V podjetjih še vedno gledajo na ceno, ne pa na dolgoročne koristi • Šentjernejski vlaga v znanje in razvoj - Certifikat za univerzalne komunikacijske instalacij^. ŠENTJERNEJ - Družba Kres iz Šentjerneja, ki vzdržuje računalnike, računalniške mreže in opremo ter uporabnikom pomaga pri uporabi programskih orodij, deluje na našem trgu že skoraj desetletje. Trenutno daje delo 6 delavcem, zaposlenih pa je bilo že tudi dvakrat toliko. Kot pravi večinski lastnik in direktor Darko Kodrič, so v minulih letih ogromno vlagali v razvoj in znanje. Dva ali trjje inženirji nenehno skrbijo za razvoj, rezultat teh vlaganj pa je med drugim tudi cela vrsta dokazil o šolanju in znanju ter certifikat angleške družbe B1CC Brand-Rex. Žal je pri nas znanje in tudi cer- ba računalnike ali sistem vzdrže- tifikate težko vnovčiti. “Stranke ne razmišljajo dolgoročno, večinoma gledajo samo na ceno in manj na kakovost. Še vedno kupujejo računalnike brez imena ne samo posamezniki, ampak tudi podjetja, pa čeprav privarčujejo zelo malo. V desetih letih sc razmišljanje v podjetjih ni dosti spremenilo - še naprej kupujejo na vrat na nos. Zato na trgu dobro uspevajo preprodajalci, t.i. one man band, ki lahko dajo blago ali storitev ceneje, ko pa je tre- vati, mnogokrat izginejo,” pravi Kodrič. Šentjernejski Kres s prodajo storitev in opreme letno ustvari za okrog 650.000 nemških mark prometa. Poleg prodaje opreme ima največ inštalacijskega posla, dosti pa tudi vzdrževanja in po novem tudi vse več izobraževanja. Posega na območje cele Dolenjske, Posavja in Kočevja, stalne stranke pa ima tudi v Osijeku in Požegi na Hrvaškem. Kresovi strokovnjaki so na primer posta- ----------------------• ti s4'. vili računalniški slSte-\Lwb*l| priključki v Labodu ter P za kompletno inštalacijo j„ Brežice, Mercatorju Dolenj-v Hipotu Šentjernej. jii, je Kot smo uvodoma om rtjfi-družba to zimo pridobil*1 nd-kat angleške družbe B,cSvajallta Rex, ki je največja pr01 sVgtu-komunikacijskih kablov ^ Certifikat potrjuje, da je posobljen za univerzalne terin kacijske instalacije, Prl , |etn0 angleška družba nu.d‘, tudi jamstvo, kar pomeni, d ^ ^i-tukajšnji izvajalec propa ’ cefti' vo ostaja. Pridobitev tak e zil(Je-fikata je za Kres pomemon va, saj gre razvoj v smermanjiC žalnega ožičenja - vse tc|ef°1'' polagajo posebej kabli z posebej za računalnik B.DUŠIČOO^ i99t NAGRAJENKA S PTUJA Pogača naj ostane naša posebnost Tako pravi Nevenka Bajuk z belokranjske Radoviče, ki je na “Dobrotah slovenskih kmetij” na Ptuju vsakokrat, ko je sodelovala, dobila tudi priznanje za metliško pogačo O ZATIRANJU VAROZE CEROVEC PRI SEMIČU - Čebelarska društva iz Semiča, Metlike in Črnomlja bodo pripravila v nedeljo, 30. maja, ob 9.30 v gostilni Ogu-nn na Cerovcu pri Semiču preda-vanje dr. Jožeta Riharja o zatiranju varoze. Gost bo odgovarjal tudi na vprašanja, kupiti pa bo mogoče njegovo knjigo “Varoza čebel”. SEJEM VINO Ljubljana - v tem tednu bodo svetovno priznani enologi ocenjevali vina v Ljubljani, v ponedeljek, 31. maja, pa se bo pričel letošnji sejem Vino Ljubljana, ki bo trajal do petka, 4. junija. ZNOVOMESKE TRŽNIC RADOVIČA - Nevenka in Ivan Bajuk z Radoviče nad Metliko sta pred leti začela sprejemati v zidanici goste. Na takšen način sta lahko prodala več vina. A kmalu sta spoznala, da ne bosta zmogla dela, ki ga zahtevajo za belokranjske razmere velika kmetija, služba in gostje. Tako sta leta 1994 oba pustila službo ter poleg kmetovanja pričela z izletniškim turizmom in kmetijo odprtih vrat. Čeprav ju je veljalo kar precej truda in časa, da sta dobila vse dokumente, pa sta danes zadovoljna. “Seveda nama z možem veliko pomagata otroka, srednješolca Vesna in Gregor, delo pa si razdelimo,” pojasni Nevenka, ki pravi, da je turizem zanje dodatna dejavnost na kmetiji, kjer prodajo hrano iz pridelkov, ki sojih nekdaj zastonj razdelili znancem in sorodnikom. Imajo okrog 8.000 trt, prašiče, perutnino, na njivah pridelajo vso zelenjavo. Bajukovi se dobro zavedajo, da mora imeti vsaka turistična kmetija nekaj posebnega. Tako imajo pod jedilnico, ki sprejme okrog 50 ljudi, pet metrov pod zemljo vinsko klet, v katero si gredo lahko gostje sami natočit vino iz sodov. V kleti jim pripravijo tudi pokuš- Nevenka Bajuk njo svojih odličnih vin. Takrat Nevenka postreže z metliško pogačo, s katero je zadnja štiri leta y. Ponedeljek je bila novomeška jznica spet bogato založena. Branjevke so prodajale: paradižnik po 40 n sac*''co’ papriko in feferone P° 50, zavitek sadik zelja, ohrovta, vetače po 150 Jo 200 tolarjev, odenkc po 120, begonice, salvije in Petunije po 100, pehtran po 100, lato po 400 tolarjev kilogram, ovj krompir po 200, stari krompir P° 100, fižol po 350 do 500, šopek 5?ra’mlade čebule, korenčka ali 2nn. redkvic po 100, špinačo po ’ aJdovo moko po 400, kozarec tn|2 ia2°d po 800, češnje po 600 : ari.ev kilogram, košarico vrtnih iJi P° do 350, lešnikova J, Jca,P° 1200 in jabolka po 100 do U tolarjev kilogram. sejmišča E ■ Na sobotnem sej-i jSca v Brežicah je pujske proda-živr Podajalcev. Ponujali so 62 iik m*aiš>h od treh mesecev, in jev PJrda,i 41 P° 280 d0 300 ‘°lar-li š q ®ram- Kupcem so ponuja-c_ e Prašičev, starih 3 do 5 mese-i v tcena od 250 do 270 SIT/kg) 200 (,,Si.areEih živali (od 190 do tu« 1 ^1’ a so obojih skupaj UsP«l' prodati le 8. kmetijski iti zmore samo sistemik doseT^fi Pr‘Pravki za varstvo rastlin so v enem samem stoletju je oifl' naravnost neverjeten napredek in razcvet. Dobrih 115 let go m s 'e Francoz Millardet prvi zvaril slovito bordojsko broz-iflogSanieo bakrenega sulfata (modre galice) in apna, ki je, mi-v te - Powdano, še vedno eno najboljših škropiv, a vendar je Qajr?l|C.asiJ kemična industrija izumila in pripravila toliko k0 azl'cnejših snovi in pripravkov, da jih noben posamezni stroja Jak ne more več strokovno v celoti obvladati, gicid desetletja so na tem področju kraljevali dotikalni fun-var J.0 je pripravki proti glivičnim boleznim, ki so rastlino Zaščit pret* škodljivimi glivicami, tako da so bili kot tanka čeDrna Plast naneseni na nežne rastlinske dele, predvsem liste. Vu nrfVle m°goče s posebnimi dodatki tako nanesenemu škropijo ^.lepljivost, je vendarle dež prej ali slej spral škropivo, ,eden 'n Je *e posebno škropljenje ponavljati, včasih celo iihen Za tednom. Velika pridobitev je bila zato odkritje tako jo ie ?Van>h sistemičnih sredstev, to je snovi, ki rastline ne ščiti-• °^l°8a> marveč prodrejo v rastlino samo, v njen sistem česark,,ln?e}- Pov.rhu vsega pa so zmožni rastlino tudi zdraviti, nuien ta • ni aH dotikalni fungicidi niso zmožni, in jih zato ime-i 0 tudi kurativni fungicidi, takeo dorom v rastlino in njen rastlinski sok pa sc je delovanje temgp-Pripravka zelo izboljšalo, pa četudi ni škropljenje več tako tastlin' rasHinskimi sokovi potuje namreč škropivo po vsej skritih' 'n l' slovenske ljudske in unie sn)j. mi ter črnske duhovne P POTA > dežurni poročajo PUŠKA BREZ DOVOLJENJA -Kes da je varnost ljudi tudi pri nas vse bolj ogrožena, toda to še ne Pomeni, da ima vsak, kdor želi, oma orožje. Hišna preiskava poli-ov na Pod>gi odredbe Okrajnega sodišča v Črnomlju pri 50-letnem • B- iz okolice Semiča je 17. maja Pokazala, da je ta imel puško brez s reznega dovoljenja. Policisti so |asegli in ustrezno ukrepali. ra?Al v zaklenjeno gazo - Neznan storilecje 17. maja neznani način prišel v zaklenjeno garažo stanovanjske hiše v Brestani-„ cr lastnika s tatvino kotne bru-e in varilnega aparata oškodoval x,k/0g 30.tisoč tolarjev. navdušeni kolesar - Po- Je je primerno za kolesarjenje, in r neznani storilec ni imel kolesa, v?a je 16. maja “sposodil” pri R. nrrvi u°ke Pr’ Straži. Ukradel ga je sp,. ™° 'n lastnika oškodoval za sPoročjit0larjCV' Kdal ga bo vrn>l-ni Llrn AVTOMOBILSKO PRIKO-' Med 13. in 17. majem je «nan storilec iz bližine hiše S. V. skn UC(itne vas' odpeljal avtomobil- tisni5” co 'n Sa oškodoval za 45 “soc tolarjev. S STRELIVOM NA POT - Na Preh°du Obrežje je policist la 3q Tur’ob pregledu vozi-V m nega brvaškega državljana P0,:rd Prednjimi sedeži našel mat, 0 gnmijevko, v predalu ar-kres-rno p'oš£e nabojnik od samo-nahtf-S ■ nab°j> cal.9xl9 mm ter 15 Pa š IStcga kalibra, v prtljažniku torna.I naboJev cal. 7.62 za avli uv h P.u^ko. Strelivo so zaseg-Postn t” postopek za uvedbo I tJn Pr’ sodniku za prekrške. maj j DEL URI • v noči na 22-staii6 ne.znan storilec vlomil v stvari 7anje> last A.U., razmetal Tudi ln .ukradel dve uri (ena zlata), ni ni, P‘sarni je razmetal stvari, pa okrnneSa,rnaše! zase- Škode je za g milijon tolarjev. VEŠ O PROMETU N °V0 MESTO - Mestna občina v2„ • festo in Svet za preventivo in sobot?, V0iestnem prometu vabita v n’°vanie 'vrnaja’ n-a 8'državno tek' trčene 1 ves 0 Prometu za bovšeiflovmh 'n srednjih šol, ki ntova °. ,em centru. Otvoritev tek-nJa bo ob 9.30. pravna S^tovalnica tetllJe dipl- iur. Jelačin pomenijo poljske SIU*nosti? knte|ZVu?' z obdelovanjem Orne '•S- ZCIT|ljišč moramo n6”)!1 Poljske služnosti, kot gonie"^- Pravico d° steze, Vrvi,, divine, do zajemanja na n 'l?d- T° pravico dobimo tena n ,8' ve'iavncga prav-2 lastn.T ’ kotic Pogodba oporni“'"'“JCgaKmljiSC^ sodna odločba in P?i°r0ka’ ta^SeitVovanie' Služnost so tim _. stvarne pravice na godb,?1'’ PrcnaSaj° so s P°-Son, ’ zaVamjejo pa z vpi-tik i'*?Pko knjigo. Last-tepa Uzn°stjo obremenje-Pusti^tdjiSča je zavezan do-Če„ 1 s‘užnostnemu upravi-tjee b°di in vozi prek P j° s pripo-io j7v„.‘l!1Jern pridobi tisti, ki lZVr5Uje 2o ,et Varnost ■ vse večja dobrina in skrb V Ljubljani se je končal 7. sejem Varovanje-Security - Njihovo število narašča, v Sloveniji okrog 350 na leto - Storilci vse nasilnejši - Svetovanje kriminalista LJUBLJANA - Naključje, da se je v Ljubljani prav v dnevih, ko je na Gospodarskem razstavišču potekal 7. bienalni sejem Varovanje -Securitv 99 na temo ropov, zgodil rop v Ljubljanski banki v Šiški, samo kaže, da je tudi v naši deželi varnost vse večji problem, ter potrjuje pravilno izbiro osrednje teme sejma. OD 18. do 21. maja so se tako obiskovalci lahko dobro podučili, kako se obvarovati roparskih napadov in kako ravnati, če se kaj takega že zgodi. V Sloveniji se namreč na leto zgodi okrog 350 roparskih napadov, predvsem na banke, pošte, menjalnice, zlatarne in zasebna stanovanja. Vse pogostejši so cestni ropi, predvsem v večjih mestih. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so storilci do žrtev čedalje bolj nasilni. Ves čas sejma so se obiskovalci na predstavitvenem prostoru Ministrstva za notranje zadeve ROLOOKOV IZ BREŽIC - Alen- lahko posvetovali s kriminalistom ha Kovačič iz podjetja Rolokoov, Policijske uprave Ljubljana Pe- kjer delajo in montirajo zložljive trom Kraljem. Odgovarjal je na zaščitne rešetke za trgovine, skladi- vprašanja. “Svetoval sem jim, naj šča, garaže ipd. na primer ne kažejo denarja v jav- pride do ropa, naj se storilcu ne zoperstavljajo, kajti denar se da nadomestiti, življenje pa ne,” je povedal kriminalist Kralj. Obiskovalci so si lahko na videokaseti ogledali tudi simulacijo ropov ter gradivo muzeja policije v Tacnu, ki prikazuje nekaj najodmevnejših ropov v Sloveniji. Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo dve novi zgibanki v omenjeni problematiki, organiziralo je ZASEG OROŽJA IN STRELIVA RIGONCE - Ob kontroli notranjosti vozila znamke Opel 57-letnega hrvaškega državljana iz Zagreba na mejnem prehodu Ri-gonce je policist v predalu armaturne plošče našel pištolo znamke CZ 100 z vloženim nabojnikom z 12 naboji cal. 9 mm ter rezervni nabojnik z 12 naboji cal. 9 mm. tudi bogato obsejemsko dejavnost, med drugim okroglo mizo o zasebni varnosti, predavanje o • Med številnimi razstavljalci sta na sejmu Varnost-Security s področja širše Dolenjske sodelovali dve podjetji iz Posavja: Diza-ko, d.o.o., iz Brežic in Rolookov Brežice. Slednji, ki seje na sejmu predstavil že četrtič, je prikazal protivlomno mehansko zaščito (kovinski zaščitni roloi in zložljive zaščitne rešetke), ki jo tudi sam proizvaja. vdorih v računalniške sisteme in zaščiti pred njimi, o zakonu o orožju ter o napadih z eksplozivnimi napravami in zaščiti pred njimi. L. MURN h KrlTninalist Peter Kralj (na levi) svetuje obiskovalcem nosti, naj poskrbijo za kvalitetno zaščito vrat z varnostno verižico in kukalom, naj ne odpirajo vrat raznim akviziterjem ipd., če pa že NAŠLI NASAD KONOPLJE BREŽICE - Na balkonih ima večina ljudi rada lepe rožice, nekateri pa izberejo kar sadike konoplje, tako tudi 21 -letni R. C. iz Brežic. Pri preiskavi so našli v lončkih posajenih 31 rastlin konoplje, visokih 8 do 20 cm, ter 101 semen konoplje. Sadike in semena so zasegli, zoper R. C. pa bo podana kazenska odvadba. SMRT MLADEGA MOTORISTA PUŠČAVA - V preteklem tednu je med mnogimi prometnimi nesrečami zelo odmevala nesreča 21. maja, ko jeob 15.30 umrl 17-Ietni voznik motornega kolesa S. M. iz okolice Trebnjega. Ko je vozil iz Puščave proti Hra-stovici, je prehiteval osebni avto, ravno takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica drugega osebnega avta. Kljub njenemu umikanju - zapeljala je na usek in se prevrnila - je prišlo do trčenja. S. M. seje tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. SEVNIŠKA EKIPA NA DELU - Sobotno akcijo je pričela sevniška ekipa (na sliki), ki se je že dve leti zapored udeležila državnega tekmovanja in dosegla lepe rezultate. (Foto: L. M.) Najboljši iz nuklearke Preverjanje usposobljenosti enot prve pomoči CZ in RK ob namišljeni nesreči v krški nuklearki LESKOVEC PRI KRŠKEM - Skrb za področje zaščite in reševanja v regiji Posavje predstavlja tudi sobotna četrta akcija preverjanja usposobljenosti enot prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki jo je Uprava za obrambo Krško priredila v prostorih OŠ Milke Kerin Leskovec pri Krškem. Preverjanja se je udeležilo šest ekip: dve iz Občine Krško, po ena pa iz občin Brežice, Sevnica, Vipap Videm Krško in NE Krško. Žbrane je najprej pozdravil krški župan Franci Bogovič, predsednik verifikacijske komisije Vinko Cvetkovič, strokovni vodja akcije z Odbora RK Slovenije za Posavje dr. Zvonimir Škofljanec pa je razložil potek akcije.V šolski telovadnici so se morale vse ekipe s po šestimi tekmovalci kar najbolje odrezati v reševanju simulirane nesreče v krški nuklearki, ki je zahtevala šest poškodovancev, dva na kontaminiranem območju. Vsakega tekmovalca je ocenjeval isti ocenjevalec. Najbolje se je odrezala ekipa iz Nuklearne elektrarne Krško, “ki je s svojim znanjem in iznajdljivostjo navdušila celotno komisijo in bo posavsko regijo predstavljala na 5. državnem preverjanju usposobljenosti enot prve pomoči CZ in RK v začetku oktobra v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu,” je povedal Brane Zuber. Na drugo mesto so se uvrstili Sevničani, Brežičani, obe ekipi iz Krškega in Vipap Videm Krško. L. M. po dolenjski deželi • Kdor ne uboga, ga tepe nadloga, pravi pregovor. Mi pa pravimo, da kdor ne uboga policistov, ga lahko čaka tudi pridržanje. 43-letni hrvaški državljan Š. S. iz okolice Krškega se pretekli teden v tej vrlini ni ravno izkazal, pa bi se moral. Policisti so ga ustavili izven naselja Brestanica in ugotovili zanimive stvari: da vozi neregistriran osebni avtomobil Zastava 101 GTE 55, da ima v organizmu 2.05 gl kg alkohola in da je celo brez vozniškega izpita. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana, toda Š. S. kaj takega niti najmanj ni prišlo na misel. Kmalu so ga policisti znova ustavili v Brestanici. Preizkus alkoholiziranosti je zdaj pokazal celo več, 2.51 gl kg. Zaradi ponovitve prekrška in bojazni, da ga bo še ponovil, so ga nato vendarle pridržali do izstreznitve. Vztrajen je pa bil, ni kaj! • Pred vse večjim številom vlomilcev se moramo čimbolj zavarovati, ne pa jim pri njihovem delu pomagati. Lastnik vikenda v Bojsnem najbrž ni najbolj zadovoljen, da je ob hišici imel prislonjeno kovinsko lestev, ki je neznanemu vlomilcu, ko je med 17. in 22. majem po njej splezal do balkona, prišla še kako prav. Preiskal je prostore, ukradel dve deki, daljnogled in telefon ter se nato po lestvi odpravil nazaj, drugim nalogam nasproti. Lestve ni odnesel s sabo, čeprav bi mu verjetno bila še kje v pomoč. NESREČA V METALNI SENOVO - V podjetju Metalna, d.o.o., se je 21. maja ob 19.20 zgodila delovna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 37-letni strugar L. K. s Senovega. Delal je na rezkalniku, ko pa se je sklonil preko rezkalne glave, so ga noži potegnili za oblačila in pričeli navijati okrog svoje osi, tako da ga je potegnilo na drugo stran. V tem času je prišlo do prego-retja varovalk in stroj je ugasnil. Na pomoč so pritekli sodelavci, ki so slišali kričanje, poškodovanega pa so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. “ZAPELJIMO VARNO V POLETJE” OTOČEC - Od sobote 22. maja do sobote 29. maja, in sicer od 8. do 17. ure organizira AMZS ob 25-letnici brezplačnih preventivnih akcij pomladansko preventivno akcijo Zapeljimo varno v poletje. Tudi na lokaciji Otočec bo akcija ne glede na članstvo v AMŽS za vse obiskovalce brezplačna. Pri pregledu bodo najbolj pazili na delovanje svetlobnih teles, zavor in kakovost zavorne tekočine. DO IZLITJA NEVARNIH SNOVI NI PRIŠLO BIČ - 24. maja zjutraj je 27-let-ni J. D. iz Ruš peljal tovornjak s polpriklopnikom z 29 tisoč litri dušika H/l iz Novega mesta proti Ljubljani. Pri Biču je začel drseti po nasipu in se prevrnil, vendar na srečo ni prišlo do izlitja nevarnih snovi. Materialna škoda znaša okrog 2 milijona tolarjev. Nove omejitve prometa S 1. junijem - Spremembe za večjo varnost Ker stara odredba o omejitvi prometa na cestah v RS v določenih kritičnih obdobjih (npr. zimske razmere, zgostitve prometa) ni več zagotavljala potrebne varnosti in pretočnosti prometa, jo je Ministrstvo za notranje zadeve posodobilo. Novosti, ki bodo pričele veljati 1. junija, so: ukinitev prepovedi vožnje na relaciji Gornja Radgo-na-Dolga vas za vsa vozila in skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7500 kilogramov in so namenjeni v Madžarsko, če bodo tam lahko nadaljevali pot do cilja; na cestah, kjer piha močan veter, je prepovedan promet tovornih vozil in skupnih vozil z zaprto nadgradnjo, pregibnih in dvonadstropnih avtobusov ter bivalnih vozil in bivalnih priklop- nikov razen lahkih tovornih vozil; pozimi od 15. novembra do 15. marca in v zimskih razmerah so lahko motorna vozila udeležena v cestnem prometu le, če imajo predpisano zimsko opremo, vožnja pa je takrat kljub zimski opremi prepovedana za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za tista, ki prevažajo nevarne snovi, in za izredne prevoze; v času prepovedi prometa smejo biti tovorna vozila in skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7500 kilogramov, ter traktorji, delovni stroji, motokultivatorji in vprežna vozila na cesti le, če ima prevoznik pisno dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve za prevoz v času prepovedi. Dovoljenja na osnovi odredbe iz leta 1995 veljajo do 15. avgusta letos. 1. SLOVENSKA KONFERENCA O ODVISNOSTI Premnogi ne morejo živeti brez drog “Za življenje brez odvisnosti!” je sporočilo tridnevne 1. slovenske konference o odvisnosti - Okrogle mize, predavanja, delavnice - Raste število mladih zasvojencev, tudi pri osmih letih - Vse več iskanja pomoči, zaplemb in smrti zaradi drog LJUBLJANA - Vem, da ni dobro, če kadim, toda navadil sem se. Zabava brez drog je sicer možna, toda zaradi težav se mladi težko sprostimo, in posegamo po njih. Starši naj ne mislijo, da se njihovemu otroku to ne more zgoditi. Država si pred odvisnostjo zatiska oči. To je le nekaj najpogostejših izjav mladih srednješolcev, ki so 20. maja sodelovali na okrogli mizi o odvisnosti na Srednji živilski šoli v Ljubljani. Pogovor o tej vse bolj problematični temi je bil nekakšna predpriprava na 1. slovensko konferenco o odvisnosti, kije v organizaciji ustanove Odsev se sliši (in s pomočjo Ministrstva za zdravstvo RS), od 20. do 22. maja potekala v Cankarjevem domu. To je prva slovenska konferen- je pokazala, da je marihuano vsaj ca, ki je obravnavala vse vidike enkrat kadilo 16,7 odstotka učen- ■). ------------------------ 11 (2596), 27. maja 1999 odvisnosti in je združila različne strokovnjake, ki se srečujejo z različnimi oblikami odvisnosti, predvsem pa od prepovedanih drog, alkohola in tobaka. Aktivno so sodelovali tudi uživalci drog, člani samopomočnih skupin ter njihovi svojci in prijatelji. Obisk je bil velik, kar samo dokazuje, da je problem zasvojenosti pri nas še kako prisoten, žal tudi med mladimi, čeprav si dostikrat tega nočemo priznati. O tem zgovorno kažejo tudi podatki.Raste število mladih, ki eksperimentirajo in so odvisni od drog. Anonimna raziskava učencev prvih razredov ljubljanskih srednjih šol leta 1995 cev, druge prepovedane droge (kokain, heroin, ecstasy, LDS idr.) pa je uporabljajo od 0,6 do 3,2 odstotka učencev. Večina učencev je prvič poskusila droge v starosti 14 ali 15 let. Podobna raziskava dijakov srednjih šol v goriški regiji samo leto dni pozneje pa je pokazala, da je marihuano do 15. leta poskusilo že 14 odstotkov, do 16. leta pa 26 odstotkov. V tej starosti jih je 7 odstotkov poskusilo hlape, 7 pomirjevala, preko 3 LDS in ecstasy, okrog 2 odstotka pa druge nedovoljene droge. Najnižja starost začetka jemanja prepovedanih drog pri otrocih je osem let. Izmed anke- tiranih v centrih za preprečevanje odvisnosti je pred 15. letom pričelo jemati prepovedano drogo kar 40 odstotkov mladostnikov, do 18. leta pa več kot 80. Prave ocene o številu zasvojenih v Sloveniji epidemološka služba še nima, resnost problema pa izkazuje število tistih, ki iščejo pomoč. Od leta 1995 do leta 1998 se je zdravilo 330 oseb (100 žensk in 230 moških), na čakalni listi za sprejem pa je ves čas preko 50 pacientov. Iz vseh teh razlogov je organizacija 1. slovenske konference o odvisnosti ustanove “Odmev se sliši” s predsednikom Andrejem Kastelcem še kako pomembna. Kot so na okrogli mizi odkrito dejali mladi, se je o zasvojenosti potrebno čim več pogovarjati tudi doma in šoli. Poudarili so, da sta tobak in alkohol ravno tako nevarni drogi, čeprav legalni. Izjava nekega mladega fanta, da ve, da ni dobro, če kadi, toda navadil se je in ne more nehati, je za mnoge udeležence obrabljena fraza. “Vse je stvar volje in samozavesti posameznika,” so menili. In to res velja, pa naj gre za zasvojenost z mamili, alkoholom, tobakom ali pa za druge oblike odvisnosti, kot so t.i. motnje hranjenja, odvisnost od dela, * Na 1. slovenski konferenci o zasvojenosti so sodelovale tudi dolenjske ustanove: Zavod za prestajanje kazni zapor Dob pri Mirni (Vito Plauštajner in Vika Erpič), Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto (dipl. soc. delavka Irena Avsenik), Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto (Mojca Pelko), Srednja ekonomska šola Novo mesto (mag. Iris Uc-man) in Klub zdravljenih alkoholikov Novo mesto. odnosov, spolnosti, iger na srečo, o katerih so tudi spregovorili na omenjeni konferenci. Kot je v svojem zanimivem predavanju dejala dr. Sanja Rozman, “morda gre res za bolj prikrite odvisnosti, vendar zato nič manj nevarne in smrtonosne kot je odvisnost od drog”. LIDIJA MURN {)$•§ *>• Plastika je lepa, dokler je nova. 1 Les l.ihko vedno zalepimo, pokit.imo, prebarvamo ali kako drugače prenovimo. JELOVICA Narava ima prednost . 11OVICA .asiMt iiiiltr.ii j.t. d d , Okolja l okli. Ifli 064/61 30, faks 064/034 261, Mlp://www.jt!lovico si, C-mail: intodjelovica.si • Now Mo*kv tul/taks 008/323 444 • Bmiico, lol./fnkB 0600/62 026 • Metlika, lel./faks 068/68716 • Bavcx Trebnje, tel /taks 0«» 4n 640 • v> .1 tim» ot> Savi, t»l./faks 0601/64-465 pora®: fjst vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI UST JE SV "EMflNJSI Najhitrejši prenos mednarodnih pošiljk s Pošto Slovenije in mednarodnim kurirskim podjetjem o:o:o Pošiljke, oddane na pošti ali prevzete pri pošiljateljih, bodo v enem ali dveh dneh dosegle naslovnike v Evropi, Severni Ameriki in v Aziji, do Avstralije pa bodo potrebovale tri dni. Pošiljanje pisemskih pošiljk je preprosto in varno. Črtna koda omogoča sledenje po internetu ali telefonu. KJ POŠTA SLOVENIJE Za nadaljnje informacije so vam na voljo: Ljubljana 061 174 1712. 174 1714. 174 1715 Maribor 062 449 2720 Ccjjc 063 40! 3760 Kranj 064 262 4724 Koper 066 452 6724 Nova Gorica 065 122 5720 Novo mesto 068 371 8710 Murska Sobota 069 377 9650 'i'i[Ul, 12 DOLENJSKI UST Št. 21 (2596). 27. maja 33JJMSEJ m*w JIMNY ha 2.495.000 SIT NOVA GRAND VITARA $5 *a 3.195.000 SB Odar NOVIALTO NOVISKIFT te a 1.195.000 SB ka 1.395.000 SB NOVI BALBNO tea 1.995.000 SB RAJBAR 069 21 444 SKRBIS 062 842 250 JERŠIN MG CENTER 0602 85 888 KAD4VEC Šenčur 064 418 00 32 VUGA ANDI 063 743 389 KAQ4VEC Lesce 064 718 585 UKMAR OLDY 063 720 592 LUSINA 064 652 200 GVS KRAJNC 062 300 19 70 BOGATAJ 064 555 222 OUALTn SILER 062 654 20 01 STRIKOVIC 064 331 013 GEC nmw m mm vesel 061 731032 INTRO 061 140-13-72 KISOVEC 0601 71 331 AVTONISS 061 159-38-41 ULA 068 44 231 AVTOBAARKET 061 161-35-25 MURN 068 24 791 S.R.S. 061 27-47-89 MUtl0t 068 51 059 AVTOTECH 061 666 359 BABIC 0608 21 307 PPREiVfA - TrfCiTsnr OMKJENA KDIJCLNA 1 V I **• klima. Alu fMShu k» dekor. IT pET/p1 Hill Itokler. rlektiopuket. seno volun, _LdO!L’ lur A U tl reduktor. viseo sklopko. 4A\\ I) SUPER POM DBA imobili/jilor. centralno zaklepanje že uI 4.2‘)5.000 SIT ž<- zn 3.870.000 SIT FORESTER SUMU IMjNiPfti-že za 2.693.000 Sl* K Šok* I j 0032 -t . s.** tr l.ir. tAJM**-.*^ SKRIIŠ Piagnik 002 142 250 »UK P.,.««, 062 654 20 01 So tudi vas že prepričevali! da se bo s 1. julijem, ko začne veljati DAVEK NA DODANO VREDNOST, vse podražilo? Mnogi si tako poskušajo povečati obseg prodaje. Predvsem na račun nepoučenih in naivnih. V resnici bodo sposobni in podjetni lahko zaradi novega davk cene celo znižab in zato prekosili tekmece izračuni strokovnjakov REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE__---jg DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENU la u he**» DUH, le***«* J. 'OOO 1.44*** i »i i k i PONUDBA MESECA • KLIMA PO POSEBNO UGODNI CENI < P KRKK ZDRAVI LIŠČF\ Nagradni Kupon velja od 1.7.1999 do 26.12.1999 Ko boste po najmanj petih dnevih bivanja sproščeni in polni energije zapuščali Šmarješke ali Dolenjske Toplice, Hotele Otočec ali Zdravilišče Strunjan, NIKAR NE POZABITE NA RECEPCIJI ODDATI TEGA KUPONA. Z njim si lahko pridobite eno izmed zares lepih nagrad. Žrebanje nagrad bo javno v Zdravilišču Strunjan.' 29. 12.1W Rezultati bodo objavljeni v februarski številki Vrelcev zdravja Gospodarsko razstavišče v iubljani, od 31. maja do 4. junija, od 12. do 21 . ure ljubljanski sejem • predstavitev domačih in tujih vinarjev in njihove žlahtne kapljice • brezplačne pokušnje vin za obiskovalce • degustacije pod strokovnim vodstvom priznanih enologov • bogato obsejemsko dogajanje • razstava fotografij vinskih kleti Na sejem se pripeljite varneje in ceneje z vlaki Slovenskih železnic. Drobna naložba za zdrave obresti! ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Novo mesto OBVESTILO ZAVAROVANCEM Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo v mesecu Jbniju 1999 pošiljal zavarovancem, ki jim potečejo izkaznice a Prostovoljno zdravstveno zavarovanje do aprila leta 2000, P° Posti na dom vložne listke, ki naj jih vložijo v zelene ^kaznice. Do uvedbe kartice zdravstvenega zavarovanja se odo z obema: z zeleno izkaznico in vložnim listkom skupaj kazovali ob zdravstvenih storitvah. PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA 'zb/, «J tuuitLČnd • • • mesec dni oddiha ▼ Krkinih Zdraviliščih ▼ leta 2000 za dve osebi 3. do 5. nagrada OMbiv Brkinih Zdraviliščih 11 _____ (po izbiri J ▼ leta 2000 <6. do 10. nagrada vtttaad peket ▼ Krkinih zdravtUičih (po Izbiri nagrajenem) ▼ leta 2000 za dve osebi la tolažilne nagrade informacije in rezervacije: Šmarješke Toplice 068 73 230 • Zdravilišče Strunjan 066 474 100 Dolenjske Toplice 068 65 230 • Hoteli Otočec 068 75 701 Od 15. maja do 15. junija 1999 poteka v vseh prodajalnah Peka velika nagradna igra. Vstopite v katerokoli prodajalno Peko, si oglejte pravila nagradne igre in izpolnite nagradni kupon. Nagrade: 1. vozilo Mercedes-Benz A140 2. 5 let par čevljev 2-krat na leto 3. 5 let par čevljev l-krat na leto 4. bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 20.000 SIT 5. bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 10.000 SIT Naslednjih 50 izžrebancev prejme bon za nakup Pekove obutve v vrednosti 5.000 SIT. do avta Prvonagrajencu bo pokrovitelj nagradne igre, Autocommerčevo podjetje AC-Intercar d.0.0., podaril avtomobil znamke Mercedes-Benz razred A. javno žrebanje nagrad bo v nedeljo, 20. junija 1999, na POP TV. Mercedes-Benz Gremo na morje! ________________________ Z gumami Kleber. Obiščite pooblaščene trgovine Kleber in povprašajte po nagradnih karticah. Potrebno jih bo samo izpolniti in z našo pomočjo boste takoj v igri. Pravila so enostavna, nagrade pa poletno mikavne. Sodelujete lahko do 30. junija, sicer pa ste pri nas vedno' dobrodošli, z veseljem vam bomo svetovali! 250 majic + 3 x enotedenske počitnice v Istri za dve osebi POLETNA CESTA V MORSKA MESTA. Pooblaščene trgovine Mercator kz Krki z.t.o. Knafelčeva 2,8000 Novo mesto Vidic Zlatka vulkanizerstvo Ljubljanska 91,8000 Novo mesto Aleš Lasič s.p. Trnje 14,8250 Brežice llbi d.o.o. Prešernova 15, 8250 Brežice Melita Furlan s.p Mihalovec 71c, 8257 Dobova B*M Unetič Rostoharjeva 62,8270 Krško Darke Oblak s.p. Brege 41,8273 Leskovec Branko Metelke sj. Planinska 8, B290 Sevnica Boris Kovačič s.p. Gornje Vrhpolje 13,8310 Šehtjemej Strahinič Mikica Breg revolucije 5,8330 Metlika Matija Brunskole s.p. Hrast Ta, 8331 Suhor Anton Mali s.p. D. Bučarja 9,8340 Črnomelj Prodajma-senrtsna mroža Citroen Prodejno-iervlstia mreža Renault J 13 ^^M2S96), 27. maja 1999 DOLENJSKI LIST II V Toplicah na kotalkah Tudi večina reprezentantov v hokeju na ledu DOLENJSKE TOPLICE -V petek, 28., in v soboto, 29. maja, bodo Dolenjske Toplice spet zaživele v znaku hokeja. Tamkajšnji hokejski klub bo pripravil četrti letošnji turnir za državno prvenstvo v hokeju na rolerjih. V petek se bodo med sabo pomerili kadeti do 15. leta, prireditev pa bo potekala od 16. do 22. ure; v soboto si bodo ljubitelji tega moškega športa na delu lahkp ogledali skoraj vse najboljše slovenske hokejiste z državnimi reprezentanti na čelu. V Dolenjskih Toplicah bo med drugimi nastopil tudi Tomaž Razingar, ki se na letošnjem naboru poteguje za mesto v enem izmed kanadskih poklicnih moštev in se mu obeta nastop v ligi NHL. V soboto bodo prva moštva prekrižala palice ob devetih zjutraj, finalna tekma pa naj bi se končala okoli desetih zvečer, ko bodo Topličani prireditev zaključili s koncertom novomeške roc-kovske skupine Dan D. Na turnirjih bosta nastopili tudi domači moštvi. Primc začel, Vrtačič še hitreje Od naših atletov sta se na Sikijevem memorialu v Ljubljani najbolj izkazala Igor Primc in Jožko Vrtačič - Zmaga Sevničana Boruta Vebra na srednjeevropskem pokalu v Brixiji Osrednja atletska prireditev konca minulega tedna je bil mednarodni miting Šikijev memorial v Ljubljani, kjer se je z dobrimi izidi izkazalo tudi nekaj atletov z našega konca. To velja predvsem za mladega Sentjernejčana Jožeta Vrtačiča, ki je tokrat 200-metrsko razdaljo pretekel še za 7 stotink sekunde hitreje kot pred tednom, ko je na istem tekališču popravil mladinski državni rekord. Po daljšem času seje po poškodbi na metališče vrnil tudi Igor Primc, kije spet presegel mejo 60 m, njegovi izidi na zadnjih treningih, kjer disk že meče okoli 63 m daleč, pa obetajo spet eno boljših sezon. Na tekmovanju mlajših mladincev za srednjeevropski pokal v Brixi-ji v Italiji se je med atleti z našega konca, ki so nastopili v dresu slovenske državne reprezentance, najbolj izkazal Sevničan Borut Veber, ki je s časom 4 minute in sedem sekund zmagal v teku na 1500 m. Član atletskega kluba Krka Peter Kužnik je s časom 6:33 osvojil sedmo mesto na 2000 m z zaprekami, njegov klubski kolega Sašo Rebernik pa je v Brixiji nastopil v skoku v višino. Nekateri izidi Šikijevega memoriala, ženske - 400 m ženske: 1. Sandra Stals (Belgija) 52,99... 4. Tanja Klemenčič (Portovald) 55,76; 100 m ovire: 1. Žita Balint (Madžarska) 13,25... 4. Katka Jankovič (Krka) 13,86; kladivo: 1. Katalin Divos (Madžarska) 64,46 m... 7. Simona Kozmus (Fit Brežice) 52,37; moški - 200 m: 1. Paul Brizzel (Irska) 21,04, 2. Jože Vrtačič (Šentjernej) 21,28, 3. Gary Ryan (Irs) 21,29... 7. Tomaž Božič 23,87; 1500 Gimpexu ukana ni uspela Veslači Straškega Gimpexa na Savi Bohinjki enakovredni svetovnim prvakom - Poskusili po svoji poti STRAŽA - Po slabi predstavi na predzadnji tekmi spomladanskega dela državnega prvenstva v raftingu na umetni progi v Tacnu so minuli konec tedna veslači Straškega Gim-pexa na Savi Bohinjki popravili slab vtis. V slalomu ni bilo dvoma o vrstnem redu, saj so bile razlike med moštvi kar precejšnje, Straški posadki pa sta zasedli tretje in deveto mesto. Po prvem teku je bila prva posadka Gimpexa šele šesta, v drugi vožnji pa so po času le za sekundo zaostali za Bobri, a jim je skupno drugo mesto ušlo zaradi kazenskih točk ob dotiku čolna z vratcami. Precej bolj napeto je bilo v šprin-tu, kjer sta se ob Straški posadki brez težav z drugim in četrtim časom uvrstili med osem najhitrejših po- ZA PODROČNE NASLOVE - Takole je Sevničanka Adriana Virtič že kmalu po štartu teka na 1000 m na področnem prvenstvu v atletiki za osnovnošolce prešla v vodstvo in na koncu brez težav zmagala. Na tekmovanju na novomeškem štadionu je v ponedeljek, 24. maja, nastopilo 40 šol iz Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevskega. Mladi atleti so si nastop na področnem prvenstvu priborili na občinskih tekmovanjih, pomerili pa so se v tekih na 60, 300 in 1000 m, skoku v daljino in višino, suvanju krogle in metu žogice ter v štafetnih tekih. S presenetljivo dobrimi uvrstitvami so se tokrat izkazali mladi športniki iz Posavja. (Foto: I. V.) v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - Rokometaši Nove Gorice so tudi na povratni tekmi za uvrstitev v 1. B državno ligo premagali ekipo kočevsko Grčo (27:26), čeprav so Kočevci tokrat pokazali več kot pred tednom na prvi tekmi. Pri izidu 22:20 je že kazalo na kočevsko zmago, a je Bizjak zapravili lepo priložnost in gostje so s tremi zaporednimi zadetki prišli do zmage, Kočevcem pa je uvrstitev v višjo ligo ušla iz rok. • KOČEVJE - Medtem ko so prejšnji teden že opravili žrebanje za tekme v prvi rokometni ligi, bodo v nedeljo po končani pokalni tekmi med Olimpijo in Krimom določili pare prvega kroga v prvi ženski državni rokometni ligi, kjer bodo letos z večjimi ambicijami igrale tudi rokometašice Gramiza. • KOČEVJE - Kočevski tekači so nastopili na dveh tekih za Primorski pokal, udeležili pa so se tudi tekme v Metliki. V Knežaku pri Ilirski Bistrici je bila peta tekma za Primorski pokal. Steza je bila dolga 9,5 kilometra, med 80 tekmovalci je Srečo Majetič v svoji skupini zasedel tretje, Igor Martič četrto in Franc Kocijančič med veterani drugo mesto. V Hotedreščici pri Idriji je bil Martič na 13-kilometerski progi sed- mi, drugo mesto pa je spet zasedel Kocijančič. V Metliki sta na deset kilometrov tekla Matija Ozanič, ki je bil na koncu tretji, in Martič, kije tek končal na devetem mestu. • SODRAŽICA - V 3. krogu druge državne lige v balinanju, skupina zahod, so igralci Sodražice prvič zmagali: z 12:4 so ugnali ekipo Grmade s Planine pri Rakeku. V natančnem izbijanju je Boris Matelič zbral 40 točk, kar je vrhunski izid. Sodražani so pripravili prvenstvo Notranjske v natančnem in hitrostnem izbijanju. V natančnem izbijanju je med dvajsetimi tekmovalci zmagal Marjan Jerina iz Logatca, pri hitrostnem pa Primož Šuligoj iz Fare pri Idiriji, domačin Boris Matelič pa je bil drugi. Zmagovalca sta se uvrstila na državno prvenstvo, ki bo v začetku julija v Kočevju. • RIBNICA - V 3. krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Turjak : Grafit 3:3, Sodražica : Divji jezdeci - Foto Toni 2:1, Biba Market T: Tornado - Agaton 6:11, igralci Elin Kota so bili prosti. Na lestvici s šestimi točkami vodi Tornado Agaton. M. GLAVONJIČ sadk, ki so se v nadaljnem tekmovanju pomerile v dvobojih na izpadanje. V četrtfinalu so Stražani zlahka ugnali nasprotnike, v polfinalu pa sta se pomerili Straški posadki med sabo, po ogorčenem boju pa je dvoboj dobila Gimpexova prva postava. V finalu so Stražani poskusili z ukano ugnati svetovne prvake. Videli so, da jih zaradi slabšega štartnega položaja, če veslajo po isti poti, ne morejo prehiteti, zato so ubrali svojo pot, kar bi se jim skoraj izplačalo, a so jih Bobri ob srečanju pred ciljem vseeno za las prehiteli in ciljno črto prečkali 74 stotink sekunde pred Stražani. Četrto mesto prve posadke Gim-pexa po pomladanskem delu prvenstva je vseeno nekoliko manj, kot so pričakovali Stražani, vendar razlika do tretjeuvrščenega Sulca Marinar-ja ni velika, pa tudi drugouvrščeni Hrastnik je še dosegljiv. Kljub temu Stražani od jeseni ne bi smeli pričakovati preveč, tretje mesto v skupnem vrstnem redu na koncu letošnjih tekmovanj pa bi bil lep uspeh. Med novinci letošnjega prvenstva smo videli moštvo Outsider iz Osilnice, ki pa je nastopilo le enkrat, žal pa na štartu ni bilo Žužemberčanov. Jesenski del prvenstva se bo začel septembra s krožno dirko na reki Dravi. Izidi, slalom: 1. Bober I 109.23, 2. Forstek Hrastnik I +8.65, 3. Gimpex Straža I 12.54... 9. Gimpex Straža II 73.68; sprint: 1. Bober I, 2. Gimpex Straža I +0.74,3. Forstek Hrastnik I 1.27... 4. Gimpex Straža II 3.68; skupno po pomladanskem delu: 1. Bober I 320, 2. Forstek Hrastnik I 234, 3. Sulec Marinar 208, 4. Gimpex Straža I 202... 7. Gimpex Straža II... 20. Outsider Osilnica 15 itd. I. V. KRANJEC V AVSTRIJI ROŽNO - Kolesar ljubljanskega moštva Perutnina Radenska Rog Igor Kranjec z Rožnega pri Brestanici je zmagal na 180 km dolgi kolesarski dirki pete kategorije UCI v avstrijskem mestu Judendorf. Igor je bil med 13 ubežniki, med katerimi je bilo kar precej odličnih kolesarjev avstrijskega moštva ELK in tudi Slovenec Valter Bonča. Zmago si je priboril s ciljnim šprintom, to dirko pa je dobil že drugo leto zapored. JADRALNI TEČAJ NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto vabi ljubitelje morja na tečaje jadranja, za katere se lahko prijavijo pri Borutu Šulnu po telefonu 325 095. Tečaji na morju na klubski jadrnici Krka trajajo en teden, istočasno pa se na njej lahko šola pet tečajnikov. Od maja do novembra se da jadrnica s klubskim krmarjem tudi najeti. TEK V TERMAH BREŽICE - Na petem mednarodnem maratanu Terme Čatež, ki ga je pripravil atletski klub Fit Brežice, sta v absolutnem vrstnem redutia 21 km zmagala Ida Šurbek s Sladke Gore in Jaka Kodrič iz Maribora, na 10 km pa Metka Lindič iz Šmarjeških Toplic in Milan Kotnik iz Kranja. Med tekmovalci iz našega konca so po posameznih kategorijah zmagali: na 3 km Gregor Vodenik in Branka Virtič (oba Sevnica), na 10 km med člani Robert Grojzdek (Sevnica) in Metka Lindič (Šmarješke Toplice) ter med mladinci Luka Divjak (Brežice). Na 21 km je bil med veterani A najhitrejši Boris Kuzmin iz Brežic. r N Jože Vrtačič m: 1. Guenter Weidlinger (Avstrija) 3:45,14... 4. Aleš Tomič (Portovald) 3:46,84; disk: 1. Attila Horvath (Madžarska) 61,97, 2. Aleksander Boriševski (Rusija) 60,72, 3. Igor Primc (Krka) 60,18; I. V. Krka bo le še močnejša Smodiš se je vseeno odločil ostati doma - Bistvenih menjav ne bo - Odhod Meluša, Samarja in morda tudi Jevtoviča NOVO MESTO - Vse kaže, da se bo Novo mesto lahko tudi v prihodnje ponašalo z enim izmed najboljših slovenskih košarkarskih moštev v Sloveniji. V košarkarskem klub Krka te dni sestavljajo moštvo za prihodnjo sezono, na spisku trenerja Iva Sunare pa je večina igralcev, na katere seje lahko zanašal tudi v pretekli sezoni. Prenovljeno moštvo bo z nekaterimi zamenjavami igralcev, ki niso pokazali, kar se je od njih pričakovalo, le še močnejše. Največ prahu je seveda dvignil Matjaž Smodiš, ki seje pozimi resno dogovarjal z Unionom Olimpijo, s katerim je takrat že podpisal neko pogodbo, po kateri naj bi prihodnja tri leta igral za ljubljanski klub. Vendar so se v tem času stvari za Matjaža precej spremenile, zato se je najboljši novomeški košarkar med prestopnim rokom vseeno odločil ostati doma v klubu, na katerega ga tako in tako še veže lani sklenjena pogodba, h kateri so pred dnevi dodali zanj še ugodnejše pogoje. Vprašanje je, kako se bo na vse to odzvala Olimpija, ki bi s civilno tožbo lah- ko Matjažu najbrž precej zagrenila življenje, a pričakovati je, da se za tako radikalne ukrepe Ljubljančani tudi zaradi finačnih interesov v zvezi z glavnim pokroviteljem novomeškega kluba ne bodo odločili. Tako bomo v prihodnji sezoni v dresu Krke lahko še naprej videli Matjaža Smodiša, Simona Petrova, Sama Gruma in Iva Nakiča, ki jim pogodbe letos še ne potečejo. Najverjetneje bo v moštvu ostal tudi Mirko Ščekič. ki se mu bo pod košem namesto Slovaka Pa-trika Meluša pridružil nov center. V Krki bodo morali najti zamenjavo tudi za Primoža Samarja, ki je izrazil željo, da ne bi več igral;, vse je odprto tudi okoli Jevtoviča, ki mu pogodba poteče, v klubu pa računajo tudi na novomeškega mladinskega reprezentanta Sasa Stakiča, ki je bil letos na začasnem delu v Ljubljani. Poleg tega računajo na okrepitev vodstva kluba, kamor naj bi se dejavneje vključili tudi nekateri izmed najvišjih predstavnikov glavnega pokrovitelja. I.V. v Stangelj za Pantanija prezelen Novomeščan na prvem odločilnem vzponu Gira zaostal za favoriti - Zdaj cilja na visoko etapno uvrstitev - Krka Telekom na Bavarskem oblekla in hitro slekla rumeno majico NOVO MESTO - Prvi dan drugega tedna znamenite kolesarske dirke Giro dTtalia je Gorazd Stangelj spoznal izjemno moč favoritov. Po sedmih dneh je bil s 27 sekundami zaostanka na odličnem 16. mestu, dan pred tem pa je bil celo petnajsti. Ze povsem na začetku do tedaj najdaljšega 30 km dolgega vzpona na 2.100 m visoki prelaz Gran Sasso, je Gorazd zašel v krizo in najboljši “hribolazci" na svetu so mu ušli izpred oči. Po mnenju poznavalcev je Gorazd plačal davek novinca na Giru. Podobno kot tokrat njemu se je pred leti dogajalo tudi Pantaniju, ki tokrat na vzponu ni imel enakovrednega tekmeca. Če je Gorazd do tedaj tako rekoč zlahka sledil najboljšim na vseh klancih, so mu tokrat že na začetku odločilnega klanca noge povsem odpovedale, kot je povedal po dirki, še nikoli ni imel tako težkih nog. .Dolgemu klancu je treba pri- BELOKRANJSKA TENIŠKA LIGA METLIKA - V nedeljo, 16. maja, se je v Metliki začela belokranjska teniška liga. Na prvem turnirju je zmagal Igor Rus, ki je v finalu treh najboljših iz predhodnega tekmovanja ugnal drugouvrščenega Francija Novaka in tretjeuvrščenega Gorazda Radeta. Nastopilo je 20 igralcev. Belokranjske tenisarje čaka še pet turnirjev v Črnomlju in Dragatušu. KRČANI DOMOV KRŠKO - Kolesarji krškega Sava-projekta so dobro začeli dirko 6. kategorije UCI Po Hrvaški, kjer je po 5. etapi vodil kolesar kranjske Save Tadej Križnar, na drugem mestu je bil član Savaprojekta Novomeščan Bogdan Ravbar, na tretjem pa njegov klubski tovariš Sandi Smerc. Zaradi nesporazumov z organizatorji je moštvo Savaprojekta še pred koncem zapustilo dirko. POŠKODBE REDČIJO RAIN KRŠKO - Na četrti kvalifikacijski tekmi za nastop na državnem prvenstvu mladink B-programa Gimnastične zveze Slovenije je vrsta krškega Raina v Kopru zaradi poškodb nastopila močno okrnjena. Simona Gnidica je s 33,25 točke v mnogoboju osvojila 9. mesto, kar je njena letošnja najboljša posamična uvrstitev, na gredi pa je bila z oceno 9,00 točke šesta. Špela Lupšina je z 11. mestom prav tako dosegla svojo letošnjo najboljšo uvrstitev v mnogoboju. V soboto, 22. maja, sta obe nastopili na državnem prvenstvu v Rušah, kjer je Simona Gnidica v mnogoboju s 33,60 točke zasedla 10. mesto, Špela Lupšina pa se je po uspešnem nastopu v parterju na bradlji poškodovala in s samo 15,00 točke v mnogoboju zasedla 13. mesto. KASTELCA LE RLDMAN NOVO MESTO - Na majskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Novo mesto je nastopilo 27 šahistov, spet pa je zmagal Marjan Kastelic, ki ga je tokrat premagal le petouvrščeni Robert Rudman. Drugo mesto je osvojil Peter Voglar, tretje pa Jože Pucelj. šteti še skrajne razmere, saj je na cilju padal dež, temperatura zraka pa je znašala le 3° C. Za Pantanijem je Gorazd na Gran Sassu zaostal • Kolesarji Krke Telekoma so ta čas nastopali na dirki 4. kategorije UCI Po Bavarski, kjer je Giacomo Battistel z zmago v prvi etapi oblekel rumeno majico, ki pa je Novo-meščani zaradi neugodnega profila proge s cilji na gorskih prelazih, kar visokemu in težkemu Battistelu ne odgovarja, niso mogli zadržati. Na dirki je nastopila večina kolesarjev iz svetovnega vrha, ki ne nastopajo na Giru, med drugimi tudi Ulrich in Zabel. Na peti etapi se je s šestim mestom v ciljnem sprintu izkazal Uroš Murn. osem minut, kar niti ni tako veliko. Na nedeljskem kronometru, ki ga je dobil Jalabert, je Gorazd zaostal še dodatne tri minute in 51 sekun . v skupnem vrstnem redu pa je sv j zaostanek za vodilnim povečal na 1 minut in 36 sekund ter s 16. zdrs® na 45. mesto. V naslednjih etapah , bo, vsaj tako je razložil svojo tak;u-ko pred začetkom dirke, nekolik ^ odpočil, potem pa bo poskušal pr® senetiti na kateri izmed najtezj1 gorskih etap, ko ne bo več nevare^ favoritom za skupno uvrstitev m g bodo lažje pustili pobegniti. ^ TROJNA ZMAGA DOLENJSKE TOPLICE - Atleti atletske sekcije Dolenjske Top t^. so konec minulega tedna nastop na dveh mladinskih miting1 Ljubljani in Celju. Topličanke so^ troskoku dosegle trojno zmag Manja Praznik je z 12,53 m lzP?e(n la normo za nastop na mladinsk svetovnem prvenstvu, Snežana ladinovič pa je z 12,44 m nor zgrešila za las, tretje mesto p > osvojila Tanja Prudič. Matjaž Bu vec je s časom 55,56 zmagal v na 400 m z ovirami. PRVAKA - Novomeščana Metod Jerman in Zlatko Riznič, član ^ ustanovljenega novomeškega športnega društva Bushido, sta na dn’ u,. prvenstvu v ju-jitsu v Mariboru v kategorijah do 62 oziroma do 94 Kg ka ugnala vse konkurente in osvojila zlato. Oba sta mojstra juda, 5 pQ-rim sta se spoznala med šolanjem v Ljubljani, kjer sta dolga leta ra ;)lJ la barve judo kluba Olimpija, zdaj pa svoje bogato znanje že prenos mlade Novomeščane. (Foto: I. V) NAJ MLAJŠI P LA VAJO IN " ŠPORTA J O ” - 7 a ŠP°^ V novomeški agencij' ,0- posebno pozornost posvečajo športni dejavnosti predšolskih otrok, "“^0 ro skrbi Darja Rozman’ V osmih tednih se je na plavalnih tečaji1' e0fH kar 700 otrok iz novomeških vrtcev, športnega popoldneva na no11 ^0, štadionu, ki je že tradicionalen zaključek sezone športnih aktivno ^ej, pa se je v spremstvu staršev udeležilo 250 malčkov, ki so igra ,el0 košarko, skakali na žogah in trampolinih ter preizkusili tobogane proizvajalca Little Tikes. (Foto: I. V.) Derganc zmagal za svetovni pokal Privoščil sem si dolg počitek Pogovor z olimpijcem in državnim rekorderjem v metu diska Igorjem Primcem - Pripravlja se na svetovno prvenstvo in olimpijske igre - Če ne bo v formi, na prvenstvo ne bo šel • V preteklih letih si že na zimskih tekmovanjih dosegal izvrstne izide, letos pa do sredine maja še ni bilo slišati o tebi. Zakaj? V prejšnjih letih sem jeseni in pozimi precej treniral in sem bil že pred začetkom poletne sezone dobro pripravljen. Vzrok so bile tudi zahteve atletske zveze, da moramo čimprej izpolniti normo za nastope na velikih tekmovanjih. Posledica tega je bila, da smo prišli v formo prezgodaj in se na veliko tekmovanje nismo mogli pripraviti optimalno. Lanske poškodbe so me prisilile k daljšemu počitku, zato sem začel trenirati šele januarja. Predvsem starejši športniki potrebujejo nekoliko daljši odmor. • Kaj si počel v mesecih, ko nisi treniral? Zadnja štiri leta sem se posvečal samo atletiki in sem nekatere druge življenjske stvari zanemaril. Zdaj sem imel čas, da uredim tudi te stvari. Med drugim sem obnovil tudi stanovanje. • In kako je bilo, ko si začel trenirati? Pred tem sem pavziral največ en mesec in po tisti pavzi so bili moji meti za šest do osem metrov krajši, a sem si hitro opomogel. Tokrat je bila pavza daljša in sprememba je bila dobesedno drastična. Na prvem treningu sem vrgel le 53 metrov. • To niti ni slabo, saj tako daleč ne vrže nihče drug v Sloveniji? To je res, a zame je za deset metrov krajši met katastrofalno slab. • Kako hitro si se vrnil na staro metražo? Po dveh mesecih je disk že letel preko 60 m. • Star si 33 let. A lahko še napreduješ? Po zadnji pavzi sem ugotovil, da mi pri teh letih ni treba več toliko trenirati, kot sem do sedaj, in da lahko z rutino vseeno dobro mečem. Kakšnega bistvenega napredka ne morem več pričakovati, nekaj pa vseeno lahko pridobim. • Kako dobro si pripravljen sedaj? Bližam se lanskim izidom. S trenerjem Gačnikom načrtujeva, da se bo moja forma do svetovnega prvenstva samo še stopnjevala in da bom v pravem trenutku na vrhuncu.Moj letošnji cilj je poleg civilnega svetovnega prvenstva še vojaško svetovno prvenstvo, ki je, kar se tiče mojega socialnega statusa, še pomembnejše, saj sem kot vrhunski športnik zaposlen na Ministrstvu za obrambo. • Si zdaj zdrav? Za silo sem, čeprav imam še težave s koleni. Po tolikih letih vrhunskega športa in po tolikih tonah dvignjenih uteži so take težave pričakovane. • Boš zaradi manjše količine treninga letos dal večji poudarek psihični pripravi in s tem nadomestil izgubljeno? Seveda je psihična priprava zelo pomemben del priprave na največja tekmovanja, pred katerimi od mene pričakujejo velikokrat več, kot sem sposoben. Na svetovno prvenstvo bom šel psihično vsaj tako dobro pripravljen kot fizično, k temu pa mi bodo pomagale tudi izkušnje, saj bi bilo to zame že tretje svetovno prvenstvo. • Si boš prizorišče prej ogledal? Ne, ker nimam časa. Pogoji bodo za vse enaki. Za finale bo potrebno vreči 62 m, kar sem sposoben, a na voljo so le trije poskusi. • Najbrž ti po dveh svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah ni več cilj le nastop na tako velikem tekmovanju? Ce bom ugotovil, da na tekmovanje nisem primerno pripravljen, na svetovno prvenstvo ne bom šel. • Kaj pa olimpijske igre prihodnje leto? Olimpijske igre leta 2000 v Syd-neyju so vsekakor moj končni cilj, a mednarodni olimpijski komite še vedno ni razpisal norm, zato smo atleti še edini športniki v Sloveniji, ki se ne moremo uvrstiti med kandidate za olimpijske igre, ki za svoje priprave na to veliko tekmovanje od države dobijo kar precej denarja. To je dobesedno smešno. Mimo kriterijev so glede na dosedanje izjemne uspehe med kandidate uvrstili le Bukovčevo, Cankarja in Bilačevo. Je pa jasno, da bodo norme višje, saj želijo imeti prireditelji zaradi visokih cen televizijskih prenosov čim manj tekmovalcev. Naslednje leto bom moral vreči vsaj okoli 63 metrov, če bom hotel v Avstralijo. I. VIDMAR PLES DISKAŠA - Daljši ko je met, težje je metalcu ostati v krogu, ne da bi naredil prestop. Igor Primc je natreniral posebno tekni, ko, s katero uspe obdržati ravnotežje v krogu. Bo takole zaplesal tudi po finalnem metu na svetovnem prvenstvu in na olimpijskih igrah, kar si novomeški veteran tako želi? (Foto: I. V.) V Šport za izobražene in inteligentne Bojan Račič • pni profesionalni džokej v Sloveniji MLAKA PRI KOČEVJU - V dirki za nagrado Kočevske milje je Bojan Račič iz Krške vasi z lanskoletnim zmagovalcem, žrebcem Cadykom Toneta Zevnika iz Čateža, osvojil 2. mesto. Za 17-letnega dijaka II. letnika brežiške gimnazije je bila to šele osma dirka. Bojan je februarja letos na Dunaju opravil licenco za džokeja, ki je, kot pravi Zevnik, prva profesionalna licenca v Sloveniji. “Za džokeja je pomembno, da ima srce za konje in ga ni strah hitrosti,” pravi Bojan, ki je 4. aprila letos na Zevnikovem konju On Ditu kot prvi Slovenec odjahal profesionalno dirko na Dunaju. Tone Zevnik je ostrejši. “Galopski šport je za inteligentne in izobražene,” pravi. K temu dodaja poleg teže jahača le še pogum, ki ga mora imeti človek, da čepi na konju, ki se giblje s hitrostjo 60 kilometrov na uro. Naklonjenost do konj Bojan čuti že od ranega otroštva, za galopski šport pa seje navdušil pred tremi leti, ko je začel trenirati pri Zevniku. “Samo od džokejstva se ne da živeti niti v Avstriji,” pravi, razmišlja pa tudi o tem, kaj bo, ko morda me bo mogel biti džokej. “Potem bom trener,” pravi prepričljivo. Kljub temu pa bo danes 168 centimetrov visoki in 53,5 kilogramov težki mladnič po končani gimnaziji študiral veterino, da bo lahko, kot pravi, “za vendo ostal pri ko-njih”. M. LESKOVŠEK-SVETE Funovci so povsod uspešni Motokrosisti krškega Fun športa pridno zbirajo točke na dirkah za državno prvenstvo - Rovan uspešen v Avstriji Motokrosisti krškega Fun športa so se tudi na Janževem Vrhu pri Radencih in v Oseku pri Lenartu na dirkah za državno prvenstvo izkazali z dobrimi uvrstitvami na dirkah. Gorazd Oprešnik, ki vozi med člani z 80-kubičnimi motorji, je v Radencih z enakim številom točk ko tretje-uvrščeni Eder zasedel drugo mesto, na dirki v Oseku pri Lenartu teden kasneje pa je bil vrstni red obrnjen, tako je bil Gorazd tretji. Oprešnik je v skupnem vrstnem redu za državno prvenstvo s 126 točkami drugi. Njegov brat Iztok Oprešnik je na ČETRTA MEDALJA ŽUŽEMBERK - Žužemberška odbojka je doživela še svojo četrto medaljo na državnih prvenstvih mlajših kategorij. Po srebrni medalji mladincev in bronu starejših dečkov ter srebru ekipe žužemberške osnovne šole so se na stopničke za zmagovalce povzpeli tudi mlajši dečki, ki so v Mežici osvojili srebro. Zmagali so domačini, tretji je bil kanalski Saloniti in četrti Šoštanj Topolšica. Omenjeni uspehi imajo še večjo vrednost ob dejstvu, da žužemberški trenerji Bojan Brulec, Tom Pečar, Zdravko Plut, Tone Škrbe in Dare Pucelj delajo povsem ljubiteljsko, brez plačila. JOGA ODPRTIH VRAT NOVO MESTO - Novomeško društvo Joga v vsakdanjem življenju bo v soboto, 29. maju, med 18. in 21. uro odprlo vrata svojih prostorov in z jogo seznanilo vse, kijih bodo obiskali. V uvodnem delu bodo izkušeni jogiji predstavili elemente joge asano, pranajamo in kratko meditacijo, poleg tega bodo obiskovalcem predstavili raznovrstno strokovno literaturo in jih podučili o vegetarijanski prehrani. S tem bi radi Novomeščanom in drugim pokazali, kaj joga je in tudi kaj joga ni, saj je med večino ljudi precej zmot o tej starodavni vzhodnjaški veščini sproščanja in zdravega življenja. Janževem Vrhu s 16. mestom osvojil prvi točki v članski konkurenci. Potem ko je bil na prvi mednarodni dirki za pokal McDonald’s v avstrijskem Launsdorfu, na progi, kjer je tudi svetovno prvenstvo, Nik Rovan v zelo močni konkurenci četrti, je na drugi na novi progi v Spittalu osvojil odlično tretje mesto, tako da je zdaj v skupni razvrstitvi s 40 točkami četrti. V isti kategoriji mlajših motokrosistov z motorji do 80 ccm je bil Denis Dolinšek po padcu v obeh vožnjah skupno deseti, Tomaž Salobir, ki vozi s 60-kubičnim motorjem, pa je med 25 motokrosisti osvojil 13. mesto. Boštjan Ocvirk zastopa Fun šport v rekreativni ligi na Rakeku. Na prvih dveh dirkah je bil kljub padcem četrti, s skupno 49 točkami pa v razredu 80 ccm skupno tretji. Motokrosiste čaka prihodnji teden dirka za državno prvenstvo v Lembergu, 6. junija pa se bodo za točke pomerili na domači progi na Prilipab. MARATONCA DJURO IN LOJZE - Na 4. sevniškem kolesarskem maratonu sta na sončno binkoštno nedeljo med 71 kolesarji izstopala prav najstarejša maratonca - 63-let-ni Duro Kovač (levi) in njegov 8 mesecev mlajši prijatelj Lojze Levičar, oba iz Krškega. Prešerne volje sta bila Duro in Lojze tudi po 75 km vožnje in ena od organizatoric maratona, Ivica Traven, jima je za poziranje pred objektivom prinesla še pletenko, da bi v šali pokazala, kje morda tiči skrivnost takšne vitalnosti in razpoloženja. (Foto: P. Perc) Novomeški kolesar Martin Derganc je v Riminiju zmagal na dirki za svetovni pokal za kolesarje do 23. leta - Naravna selekcija izločila večino tekmecev NOVO MESTO - Mladi novomeški kolesar Martin Derganc, ki že tretje leto športni kruh služi v italijanskem amaterskem moštvu Zalf Fior, je z zmago na 160 km dolgi preizkušnji za svetovni pokal kolesarjev do 23. leta dosegel svoj do sedaj največji uspeh. Zmago je dosegel na.njemu svojstven način, ko seje še pred zaključkom dirke odločil za samostojen pobeg. Izmed 150 kolesarjev, ki so se postavili na štart izredno težke krožne proge v Riminiju, je cilj do- sc6lo le 25 kolesarjev, za ostale pa so bili številni vzponi prehudi, da bi obdržali stik z najhitrejšimi. Martin je bil ves čas v vodilni skupini in je sodeloval v vseh resnejših poskusih Pobega. Potem ko je preostalih devet ubežnikov, ki so pobegnili 30 km Pred ciljem, predvsem taktiziralo, se je za pobeg odločil eden izmed tekmovalcev Sintopharma, Martin pa je sel za njim. Potem ko je Italijan na kmneu odpadel, je Novomeščan nadaljeval sam, 8 km pred ciljem pa se mu je pridružil še Italijan Fabio ' mgarelli. Čeprav so Martina gradi krči in mu je Bulgarelli že ušel, Počitnice daleč od ponorelega sveta Poletje ob Kolpi NOVO MESTO, OSILNI-A - Novomeški športni organizator Aleš Čavlovič, ki se je ot nekdanji vrhunski plesalec p sedaj ukvarjal največ z uče-PJem plesa, in turistična kmetija Kovač iz Osilnice sta za etošnje poletje pripravila zanimiv program aktivnih počitnic, namenjenih otrokom od 9. do j. leta in tudi starejšim. Pod nadzorstvom vodnikov p bodo otroci med šestdnev-"lmi Počitnicami naučili jahati, reljati z loki, spoznavali bodo mske veščine, se s kanuji in a u spustili po Kolpi, se z gor-kolesi podali po zani-'vih obkolpskih poteh, ob-ali izvir Kolpe se veliko ko-rpi'V en’ najčistejših evropskih > v prostem času pa ne bo nanjkalo iger z žogo; če ne j0 Prezgodaj zaspani, pa se h d0 zvečer poveselili na za-navmh večerih. Mali počitni-vJ?1 ot*° nastanjeni na Ko-v,'. kmetiji, kjer bodo polt« a tut*' za njihove želodčni ylovič Pravi, da se je za 0 "obliko aktivnih počitnic žen s‘ Ie na tak način bil - Pre*'veti počitnice, ko je se sam otrok, s podobnimi ivnostmipasejepodrobne- Spoznal med študijem na 'akulteti za šport. I. V. je vseeno zbral toliko moči, da gaje pred ciljem spet ujel in ga v ciljnem šprintu premagal. Po svojem največjem uspehu v karieri je Martin Derganc povedal, da ga še posebej veseli, ker je zmagal na tako težki prizkušnji. Odstop večine kolesarjev ni posledica taktike nekaterih moštev, ampak jih je Ribničani na naj višji vrh Južne Amerike RIBNICA - V ponedeljek, 1. junija, bo iz Celovca v Limo v Peruju odpotovala šestnajstčlanska slovenska odprava, ki se bo skušala povzpeti na 6769 metrov visoki Huan-caranom. V posadki bo tudi pet članov alpinističnega odseka pri planinskem društvu Ribnica (Ciril Zbačnik, Aleš in Dejan Žagar, Miloš Urh in Marjeta Porenta). “Pripravljeni smo dobro, saj smo se pozimi povzpeli na več vrhov, tudi na Triglav,” je povedal Ciril Zbačnik, najstarejši udeleženec odprave. Najbolj zahtevno delo člane odprave čaka sredi junija, ko se bodo podali na Picus, kjer bodo opravili aklimatizacijo, potem pa se bo poskušalo čimveč članov v nekaj dneh povzpeti na najvišji vrh Južne Amerike. “Včmo za pasti, ki nas čakajo. Temperatura se ponoči spusti do 30° pod ničlo, podnevi pa je okrog 20° C. Na poti je polno ledeniških razpok. Kljub temu smo prepričani o uspehu odprave, ki se bo v domovino vrnila predvidoma v začetku prihodnjega meseca,” je še povedal Ciril Zbačnik. M. G. Ciril Zbačnik Mariin Derganc po njegovih besedah na dveh poldrugi kilometer dolgih zelo strmih klancih, ki so jih kolesarji morali prevoziti po devetkrat, izločila naravna selekcija. Na štartu se je zbrala vsa elita kategorije do 23. leta, kar je na dirkah svetovnega pokala v navadi. Že v torek je Martin nastopil na novi enodnevni preizkušnji, v naslednjih dneh pa si veliko obeta od močne etapne dirke. I. V. METKA MATIRALA NOVO MESTO - Nogometašice novomeškega Radia Krka so v 13. kolu doma s 5:0 premagale Zagorje. Štirikrat je mrežo nasprotne vratarke zatresla novomeška reprezentantka Metka Škrbec, enkrat pa Mojca Škufca. Novomeščanke so na lestvici pete. Precej zaslug za visoko zmago ima tudi Jasmina Mlakar, ki je bila pri skoraj vseh zadetkih udeležena kot podajalka. KOLESARSKI VZPON NA MIKLAVŽ NOVO MESTO - Športno društvo Smole bo v nedeljo, 30. maja, ob 10. uri pripravilo 2. kolesarski vzpon na Miklavža na Gorjancih. Štart množične kolesarke prireditve bo v Cerovem Logu pri Šentjerneju, kjer bodo prireditelji med 8.30 in 9.45 zbirali prijave in pobirali startnino. Proga z višinsko razliko 700 m je dolga 10 km in je v celoti makadamska. Vsi udeleženci bodo na cilju deležni spominskih medalj in tople malice, tisti, ki se bodo odločili za tekmovalni način vožnje in bodo na vrh pripeljali najhitreje, pa bodo deležni pokalov. Cesta med prireditvijo ne bo zaprta za promet. Vsa dodatna pojasnila dobite v kolesarski trgovini Šmole v Žabji vasi ali po telefonih 068 341 952 ali 041697 897. Športniki po zdravje v Šmarješke Sm •“3--------------------------------------------------------------------------- arJeške Toplice so postale Olimpijski center za rehabilitacijo poškodovanih športnikov 40-odstotni popust - Imajo opremo, strokovnjake in sodelujejo s specialisti ven]^ffJI'-‘ŠKE TOPLICE - V ponedeljek, 24. maja, so predstavniki slo-Podpis^r °*'mP'jskega komiteja, Krkinih zdravilišč in inštituta za šport io 0]- a '.Pogodbo, na osnov i katere je Zdravilišče Šmarješke Toplice posta- je v nr ccnter za rehabilitacijo poškodovanih športnikov. Istočasno s šesti komite Slovenije v Šmarjeških Toplicah podpisal pogodbo je tud; ' slovenskimi pokrajinskimi radijskimi postajami, med katerimi dejavn n°yonu‘*ki Studio D, ki bo v okviru obveščanja slovenske javnosti o •ni p0s. . Olimpijskega komiteja poskrbel za koordinacijo med radijski-iJan,i- Predstavili so tudi letošnje olimpijske teke v 13 slovenskih n akcijo Slovenija, v katero bo vkijučeno 28 krajev. Po*\* bi Šmarješke Toplice S'°vcnsi/ *bilitacijski center za dejstvu c.sP9rtn>ke, je nastala ob VarstvaL s'stem zdravstvenega ga zdrav'i^e. 'e slr°škc neposredne-Jcnja poškodovanega šport- nika, ne pa usposobitve športnika za normalno vadbo in tekmovanje. V Šmarjeških Toplicah imajo na voljo najsodobnejšo opremo in dobro usposobljene strokovnjake za rehabilitacijo športnikov, s katero imajo tudi že obilo izkušenj, poleg tega pa sodelujejo tudi s številnimi vrhunskimi specialisti. O njihovi usposobljenosti so se že prepričali številni vrhunski športniki, med drugimi tudi smučarji Urška Horvat, Andrej Miklavc, Mitja Kunc, Andreja Grašič in številni drugi. Odslej bodo imeli športniki po koncu plačanega dela rehabilitacije v Šmarjeških Toplicah 40-odstotni popust, kar jim bo v mnogočem olajšalo pripravo na nadaljevanje športne poti. Istočasno so v Šmarjeških Toplicah predstavili tudi olimpijske teke, ki jih bodo junija pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja pri nas pripravili osmič zapored, ter akcijo Slovenija teče za zdravje, v katero sodijo tudi olimpijski teki. Do zaključka akcije “Slovenija teče” v Moravskih Toplicah se bo treba za posebno priznanje do 25. septembra udeležiti vsaj petih prireditev. Med olipmijske teke sodi tudi tekaška prireditev 12. junija v Brežicah, med ostale prireditve akcije “Slovenija teče” pa 5. tek Veronike Deseniške v Bregu pri Kočevju 3. julija. I. V. (J p J p ... .... . .... . ._ . . - ®knipii i ()('ODBE - S podpisom pogodbe med podpredsednikom *ttavdiič o)0 ^(",u,cja Slovenije Janezom Matohom, direktorjem Krkinih nnie Zdravilišče Šmarješke Toplice postalo Olimpijski center za ac,jo poškodovanih športnikov. (Foto: I. V.) BRULC TRETJI Z OLIMPIJSKIM LOKOM NOVO MESTO - Lokostrelci kluba Novo mesto so nastopili na mednarodnem turnirju v poljskem lokostrelstvu v Bovcu. Bojan Brulc je z olimpijskim lokont osvojil 3. mesto, Frenk Jenkole je bil s sestavljenim lokom šesti, Uroš Glavan pa enajsti. ^^1(2596), 27. maja 1999 DOLENJSKI LIST Odgovori, popravki in mnenja) Sem žrtev gonje in nadlegovanja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Po aferi Holmec še Medvedjek DL št. 20, 20. maja Mladi krščanski demokrati smo na seji izvršilnega odbora obravnavali tudi zadnje aktualne dogodke v zvezi s spornimi izjavami poslanca LDS in župana občine Trebnje Cirila Pungartnika, ki je pripadnike teritorialne obrambe, ki so leta 1991 uspešno zadržali velik del oklepne sile agresorske JA, primerjal z martinčki in nekakšnimi dopustniki. Čudi nas izjava Cirila Pungartnika, ki je za nas popolnoma nesprejemljiva. Njegova izjava nikakor ne kaže dejanskega dejstva dogajanja na Medvedjeku, saj kroji resnico po svoje, žali pa tudi spomin na vse, ki so se tiste dni upirali agresorski armadi in celo dali svoja življenja. Zaradi tega pričakujemo, da se bo poslanec in župan Ciril Pungartnik javno opravičil, hkrati pa tudi odstopil vsaj kot župan občine Trebnje, v katero spada tudi klanec Medvedjek, kjer se je med vojno slovenska vojska uprla beograjski vojaški sili. Od predsednika Državnega zbora Janeza Podobnika, čigar primarna naloga je tudi skrb za ugled parlamenta, pa pričakujemo, da se bo javno opredelil do neprimerne in žaljive izjave poslanca LDS Cirila Pungartnika. VALENTIN HAJDINJAK predsednik Po aferi Holmec še Medvedjek? DL št. 20, 20. maja Izvršilni odbor Socialdemokratske stranke Slovenije izraža ogorčenje nad izjavo gospoda Cirila Pungartnika, poslanca Liberalne demokracije Slovenije, ki jo je izrekel ob drugem branju zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vojnih veteranih, da “so se pripadniki TO sončili ob spopadu na Medvedjeku”. V spopadu na Medvedjeku se je udejanjala volja za samostojno Slovenijo, ki so jo slovenski državljani jasno izrekli na plebiscitu decembra leta 1990. In nenazadnje, v spopadu na Medvedjeku so ugasnila tudi življenja tistih, ki so verjeli v največjo vrednoto vsakega naroda -v samostojno in demokratično državo. Zato taka izjava poslanca LDS ni samo nečastna in žaljiva za vse slovenske državljane in še posebej tiste, ki so v vojni za Slovenijo izgubili svoja življenja, ampak je od predstavnika vladajoče politične stranke nesprejemljiva, nedopustna in neopravičljiva. Socialdemokratska stranka Slovenije Izvršilni odbor Klečeplazna izjava in sindikalno perje DL št. 20, 20. maja Kot ste zasledili v medijih so bila pogajanja na sedežu uprave v Ljubljani med sindikati in upravo prekinjena zaradi spremenjenih zahtev sindikata SDR o poviševanju plač v Revozu v letošnjem letu. Uprava Revoza je nato zahtevala od pobudnika konkretizacijo nove zahteve in pri tej točki smo se razšli v prepričanju, da bo to storjeno v naslednjem dnevu. Od sindikata SDR pa smo bili seznanjeni z neuspešnimi pogajanji v Ljubljani in takojšnjo napovedjo štiriurne stavke. Sindikat N.S. - Revoz in SKEI sindikat Revoz, d.d., podpiramo stavko kot skrajno sredstvo sindikalnega boja, vendar morajo biti pred tem izkoriščeni vsi možni načini za razrešitev spora. Javno pa pozivamo upravo k takojšnjemu nadaljevanju pogajanj z vsemi sindikati s prepričanjem, da se bo tudi sindikat SDR odgovorno in strokovno vključil v pogajanja in prevzel svoj del odgovornosti. V nasprotnem primeru, bomo začeli verjeti mnenju slovenske javnosti, da je bila stavka politično motivirana z namero promocije novega sindikata. JOŽE MIKLIČ pooblaščenec SKEI sindikata Revoz, d.d. ANDREJ RAJK predsednik N.S. - Revoz Po aferi Holmec še Medvedjek? DL št. 20, 20. maja Iskreno obžalujem Podpisani poslanec Ciril Metod Pungartnik iskreno obžalujem posledice moje izjave, izrečene v razpravi na seji Državnega zbora 14. maja 1999. Izrekel sem svoje osebne izkušnje in poglede ter primerjal 2. svetovno vojno in našo osamosvojitveno vojno, ki sem ju sam zelo neposredno doživel. V času druge svetovne vojne sem bil toliko star, da se spominjam, kako je italijanska vojska prikorakala v naš kraj. Videl sem pobijanje talcev, pretepanje s kopiti in bajoneti nekega partizana do smrti, videl beg in mrtve partizane kot tudi domobrance in doži-. vel strah, ki ga prinaša vojna. Videl in doživel pa sem tudi dogajanje na Medvedjeku, o čemer sem bil vse dni trajanja akcije dobro obveščen. Moj nastop ob sprejemanju predloga zakona o vojnih veteranih je bil v kontekstu mojih doživljanj in videnja v eni in drugi vojni. Moja izjava ni imela namena prav nikogar žaliti ali zmanjševati pomena osamosvojitve, še manj pa prizadeti posamezne pripadnike TO, ki so bili vpoklicani na Dolenjskem in so opravljali vojaške dolžnosti na način, kot so znali in jim je bilo ukazano od nadrejenih. Vsem osebno prizadetim se iskreno opravičujem in obžalujem neprijetnosti, ki so nastale kot posledica zlorab moje izjave za politične potrebe nekaterih strank. Obžalujem in obsojam uporabo in zlorabo moje izjave, iztrgane iz konteksta mojega nastopa, za nepotrebno, nezaželeno in škodljivo politizacijo posameznih dogodkov iz časa osamosvojitve RS pred 8-imi leti. Ob enem se opravičujem tudi medijem, ker do sedaj nisem dajal izjav. Menil sem, da na ta način dokazujem, da moja izjava ni bila ne mišljena ne izrečena kot politizacija. Prepričan sem bil, da bo taka drža prepričala in zaustavila tiste, ki želijo iz tega napraviti afero. Upam, da je politizacija moje izjave že dosegla vrh na včerajšnji seji odbora DZ za obrambo. Groženj se ne bojim, ker moje izvajanje resnično ni imelo namena nikogar žaliti ali mu jemati dostojanstvo. Vedno bom branil pravico slehernega, da izrazi svoje poglede, ne bom pa dovolil manipulacij in zlorab izjav posameznikov za politične potrebe. CIRIL METOD PUNGARTNIK Klečeplazna izjava in sindikalno perje DL št. 20, 20. maja V Dolenjcu spet berem, da še kar naprej neki sindikat Revoz SRD v uglednem podjetju Revoz organizira stavko. Nekdanji IMV sem spoznal, že ko je nastajal pod vodstvom uglednega, žal pokojnega Jureta Levičnika. Samo tisti delavci vedo, koliko naporov, garanja, prostovoljnih ur, odpovedi in skromnosti so prostovoljno delali, da je REVOZ (IMV) tak, kot je danes. Vse spoštovanje in čast sposobnemu in uglednemu direktorju g. Jean Marc Cal-loudu, ki strokovno, humano, upoštevajoč delavce kot subjekte, vodi ugledno, produktivno evropsko podjetje. Pa še lepo govori slovensko. Moj kategorični odgovor je, da je sedanja stavka politična in da za njo stojijo desničarji. Radi bi razbili tudi to ugledno podjetje. V tovarno zdravil Krka jim kljub prizadevanjem (še) ni uspelo vnesti zdrahe, nemir in sovraštva med delavce, kar je zasluga vodstva tovarne. Samo poglejte, kako se trudijo z vsemi kremplji in lažmi razbiti občino Koper. Njim gre samo zato, da razbijejo sjovensko obalo kot trdnjavo združene liste in partizanstva na več klerikalnih občinic in se dokopljejo do uglednih podjetij ter v njih postavijo “svoje” bogaboječe in ubogljive kadre. Prepričan sem, da jim ogromna večina delovnih ljudi slovenske obale tega ne bo dopustila. ZDRAVKO TROHA Ljubljana Klečeplazna izjava in sindikalno perje DL št. 20, 20. maja Novinar Andrej Bartelj je končno zapisal, da so sindikalne zahteve Revozovih delavcev potrebne in upravičene. Dolenjski delavec dela najbolj kvalitetno za najmanjše plačilo, pravi Bartelj, toda šele danes. Vseeno me veseli, da je to končno doumel. Zal pa se je v vseh drugih trditvah spet postavil na stran delodajalcev in proti delavcem Revoza in Sindikatu delavcev Revoza. Bartelj namreč trdi, da so sindikalne zahteve upravičene, istočasno pa naj bi po Bartlju šlo za “politično stavko”, ki naj bi izgubila nedolžnost. Delavci Revoza so takoj razumeli, kaj hoče vlada s predlogom zakona o delovnih razmerjih, namreč močno omejiti pravice delavcev. Če bo zakon o delovnih razmerjih sprejet v predloženi obliki, potem bodo delavci ostali brez zaščite in delodajalci jih bodo lahko odpustili; še celo razloga jim ne bo potrebno navesti. V večini evropskih držav so politične stavke dovoljene, med drugim tudi v Franciji, domovini lastnikov Revoza. Zato je smešno, da hoče gospod Bartelj zastrašiti Dolenjce s takšnimi plašnicami. Obenem pa je novinar Bartelj še enkrat uporabil stari trik, namreč manipulacijo, saj trdi, daje Sindikat delavcev Revoza skušal z “ajzenpo-narskimi” prispodobami obračunati z Neodvisnim sindikatom. Bartelj je seveda nespretno zamolčal bistveno dejstvo, daje najprej gospod Andrej Rajk, predstavnik Neodvisnosti, prek oglasnih desk širil neresnice o denarju regije. O tem denarju, ki je varno shranjen v blagajni sindikata, sem obširno odgovoril prejšnji teden. Obenem pa sem na dopis gospoda Rajka odgovoril tudi na oglasnih deskah v Revozu. Šlo je za temeljno in ustavno zagotovljeno pravico do odgovora oziroma, kot bi rekli po domače, za obrambo pred neresničnimi in žaljivimi obdolžit-vami. Andrej Bartelj to dobro ve, zato je neresno, da moj odgovor razglaša za obračunavanje z Neodvisnim sindikatom. SZS - Alternativa podpredsednik: ALBERT PAVLIČ Odprto pismo Janezu Drnovšku, Borutu Šukljetu, Andreju Podvršiču in javnosti S pismom bi rad obvestil tako javnost kot omenjene odgovorne državne funkcionarje o zlorabah, kršitvah zakonov, ki si jih dovoli direktor kriminalistične policije Marjan Pogačnik, in to zato, ker pristojne inštitucije nočejo ukrepati oz. želijo nepravilnosti zakriti. Nad delom služb MNZ-a ni nobenega neodvisnega nadzora, zato se tudi lahko dogajajo take hude zlorabe in kršitve. Direktor kriminalistične policije Marjan Pogačnik vodi proti meni čisto osebno gonjo že več kot leto dni, ta gonja nima nobene zveze z kako policijsko preiskavo, vse se dela popolnoma protizakonito (brez sodnih nalogov), s pomočjo poznanstev in zlorab službenega položaja. O tem njegovem početju sem večkrat obvestil vse pristojne ustanove v državi, toda nihče ne ukrepa, tudi g. Bizjak, ki je za to pristojen, se izogiba, ravno tako tudi tožilstvo, kamor sem vložil več kazenskih prijav. V pol leta nisem dočakal niti odgovora na prijave. Vse to nadlegovanje mene in moje družine se je začelo potem, ko sem^se upravičeno pritožil na delo OŠ Valentin Vodnik. Ravnateljica šole Ana Hrovat je prijateljica g. Pogačnika, tako me je on iz čisto osebnih razlogov začel nadlegovati. Prvo mi je začel prisluškovati pri telefonskih pogovorih, GSM, kasneje so mi nezakonito stopili v stanovanje in montirali prisluškovalne naprave, začeli so me načrtno zasledovati FESTIVAL OTROKOM SVETA LJUBLJANA - Nacionalni odbor za Unicef iz Ljubljane je prejšnji petek pripravil festival “Otrokom sveta”, kije potekal v ljubljanskih Križankah. V različnih delavnicah so nastopili tudi otroci iz dolenjskih osnovnih šol: “Mačkoni” iz Brusnic, baletka Klara Magič, romske folklorne skupine iz Šmihela, Bršljina in Šentjerneja, z delavnico pa sta se predstavila pletarja iz OŠ Dolenjske Toplice. Dopoldanski del programa je povezoval Sašo Dukič. Regionalni odbor za Unicef Novo mesto je na festival popeljal preko 150 otrok iz dolenjskih osnovnih šol ter prostovoljce iz novomeške gimnazije, ekonomske in kmetijske šole. B. B.-J. Proti privilegiju lastnikov Predlog za odložilni veto k zakonu o zbornici V imenu interesne skupine delojemalcev predlagamo Državnemu svetu RS, da na podlagi 3. alineje 1. odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije zahteva od Državnega zbora RS, naj ponovno odloča o Zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ). Obrazložitev: Državni zbor je na svoji 13. redni seji sprejel Zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ), ki v neenakopraven položaj postavlja delavce različnih dejavnosti v Šloveniji in ki organizacijsko povezuje v osebo javnega prava številne državljane in druge prebivalce Republike Slovenije ne na podlagi opravljanja gospodarske dejavnosti, ampak predvsem na podlagi lastništva. Novi zakon v 45. členu določa, da v njem našteti javni zavodi in centri postanejo tast Republike Slovenije in po določenem obdobju, po konstituiranju zbornice, preidejo v last te zbornice. O prenosu teh sredstev odloča Vlada RS na predlog mini- stra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. Zakon o zadrugah je leta 1992 določil, da v številnih kmetijskih in živilsko predelovalnih podjetjih 45% premoženja prevzamejo organizacije kmetov oz. njihovi nasledniki. Vsi državljani Slovenije, ki opravljajo samostojno kmetijsko dejavnost in so člani kmetijskih zadrug, so enako kot vsi drugi državljani Republike Slovenije prejeli lastninske certifikate, s katerimi so, lahko sodelovali pri lastninskem preoblikovanju družbenega premoženja. Ta zakon jim omogoča, da posredno postanejo lastniki še v 45. členu naštetih javnih zavodov in centrov. S tem so ti prebivalci RS v privilegiranem položaju v primerjavi z drugimi državljani RŠ, ki so lahko sodelovali v lastninskem preoblikovanju zgolj s svojimi lastninskimi certifikati, poleg tega pa imeli možnost sodelovati v notranjem odkupu. Člani kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije obvezno postanejo vsi državljani in drugi prebivalci Slovenije, ki naj bi se ukvarjali s pridobitno kmetijsko, gozdarsko in drugo sorodno dejavnostjo. Meja med obveznim in prostovoljnim članstvom je v 1. odstavku 9. člena določeni katastrski dohodek za leto 1998. Ta meja pa dejansko pomeni, da za obvezno članstvo v tej zbornici ni pomembno dejansko opravljanje kmetijske, gozdarske ali tem sorodnih dejavnosti, ampak zgolj lastništvo ustreznih kmetijskih in gozdarskih površin. Ta ureditev, ki k obveznemu članstvu zavezuje lastnike, nima z dejavnostjo zbornice, določene s tem zakonom, nič skupnega. Smatram, da je taka ureditev v sprejetem zakonu v nasprotju z določbami slovenske Ustave in splošnimi pravnimi pravili. Predlagam Državnemu svetu RS, da izglasuje odložilni veto k zakonu o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ker so podani utemeljeni razlogi za sprejem tega veta. Vodja interesne skupine: mag. DUŠAN SEMOLIČ ter povsod diskreditirati. Napisal sem že več pritožb zaradi tega nezakonitega početja in nadlegovanja, toda povsod naletim na ignoranco ter sprenevadanje. Toje lep dokaz naše demokracije m pravne države, ki je samo na pa; pirju. Očitno nismo vsi državljani enaki pred zakonom. Tudi vas, g. Drnovšek, g. Šuklje ter g. Podvršič, prosim, da resnično neodvisna komisija pregleda moje stanovanje, odstrani skrite mikrofone in da se nadlegovanje mene in moje družine takoj neha. ALEKSANDER STIŠKOVSKj Zajelše 35 1262 Dol HARMONIKARJI SO SE ZDRUŽILI OSILNICA - Ljudska glasba je bila od nekdaj doma v vaseh in za; selkih ob Kolpi in Čabranki. Da p1 to ljudsko izročilo tudi v prihodnje spremljalo ljudi ob njihovem vsaK; danu, bodo poskrbeli člani (za zdaj jih je deset) harmonikaške sekcije, ki jo vodi Antun Štimac, po domače Ribič. Harmonikaši so prvič skupaj vlekli mehove za občinski praznllt’ odtlej pa vadijo vsako nedeljo večnamenski stavbi. VPIS OTROK V PETROV VRTEC NA OTOČCU OTOČEC - S 1. septebrom začel z varstvom in vzgojo *' bo tudi zasebni Petrov vrtec na Otočc • Program je namenjen vzgoji varstvu predšolskih otrok od prv ga leta starosti do vstopa v sol • Vzgojni program je odobril Str i kovni svet RS za splošno izobraz vanje. Izobraževalni program P bodo izvajale pedagoško usP?s°a. Ijene vzgojiteljice. Prijave sprejem | jo do 11. junija. Prijavnice *lv informacije lahko dobite v Zup nijskem uradu Št. Peter - Otočec. Dobitniki zlatega Vegovega priznanja S tekmovanja v Črnomlju V soboto, 15. maja, je bil® 35. državno tekmovanje za zla to Vegovo priznanje iz matematike. Za učence osnovni šol Bele krajine, Dolenjske i Posavja je bilo tekmovanje n Osnovni šoli Loka v ČrnomU Omogočili so ga občina Crno melj, Danfoss Copressors, d.o.o. in Osnovna šola Lok > vodil pa gaje Jože Pavlišič,visj svetovalec na Zavodu za šois V0- • if v Zlato Vegovo priznanje je 7. razredu dobila Anja Long (OŠ Jurija Dalmatina, Krsk > v 8. razredu pa: Peter Gol® (OŠ Brusnice), Saša Janežič* Urška Zagorc (OŠ M°* . nog), Mojca Kure in An® | Panjan (OS Podzemelj), fr dreja Malus in Nina Jurija Dalmatina, Krško), st®)> Novšak (OŠ Boštanj), M®«1'1? Turk (OŠ Grm, Novo mes* Meta Kržan (OŠ Mirna), Lucj ja Volčanšek (OŠ Artiče), ** stina Golob, Dane Šob* Dorde Kcsič (OŠ Center,£ vo mesto). Čestitamo v učencem, ki so d°seg*1 Vegovo priznanje, prav . {C. tudi njihovim mentorjem. *s na zahvala vsem, ki so o gočili tekmovanje v Črno ^ p Pobuda za ohranitev kozolcev DL št. 20, 20. maja Že v prejšnjem Dolenjskem listu sem zasledil pobudo za ohranitev kozolcev, ob kateri menim, da je tudi v Suhi krajini več primerkov, ki jih je vredno ohraniti, in ki postajajo skladišča. Tak primer je ob cesti, ki pelje proti Novemu mestu. En kozolec namesto trave suši reklamo za barve, drug ima žago in ogromno električno omaro namesto lat, tretji, malo nad Krko, leži, kot da mu manjka podpornik. Zato je potrebno nemudoma dati kmetu pomoč, da bo lahko prideloval travo in sušil v kozolcu mrvo, vsem pa “priznanje”, da so tako oskrunili slovensko posebnost. Primerke bi si morali ogledati tudi predstavniki spomeniškega varstva. JOŽE G. iz Suhe krajine ZAHVALA KS BRUSNICE Krajevna organizacija Zveze borcev Brusnice se lepo zahvaljuje predsedniku in članom sveta krajevne skupnosti za razumevanje in pomoč pri popravilu črk na spomeniku NOV na pokopališču v Brusnicah. Naša organizacija je krajevno skupnost zaprosila za pomoč, le-ta pa se je prošnji odzvala in odobrila znesek, ki smo ga zaprosili. Še enkrat najlepša hvala! Krajevna organizacija ZB-NOV Brusnice RAZSTAVA VZGOJNIH SREDSTEV NOVO MESTO - V ponedeljek, 31. maja, ob 18. uri bo v v avli Kulturnega centra Janeza Trdine otvoritev razstave vzgojnih sredstev. S to razstavo želijo vrtci iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja predstaviti delček ustvarjalnosti, izvirnosti in domiselnosti iz življenja otrok, vzgojiteljev in staršev v programu Korak za korakom. UČNA URA Z UMETNIKOMA - Oh svetovnem dnevu muzejev Jt c//\zi £j uivtiz. i tyn\y/iviri - vsu dvciuvncm uricvu muzej Brežice pripravil dve učni delavnici. Prva od njih je Pot £, lovanju z glasbenikom in “očetom” Festivala v Brežicah Kf0(0grwj Ramovšem ter z gledališko igralko Simono Zorc Ramovš. Zaus^t so krški osnovnošolci, ki nšejo na temo glasbenega in pemuški-ga ^ nja, ki so ga spoznali v učni uri. Ob njih stoji glasbena pedagog1 I jana Mlakar. (Foto: I. Kastelic) 16 DOLENJSKI LIST Pred vseslovensko proslavo v Velenju Na dan državnosti bo v petek, 25. junija, ob 11. uri v Velenju osrednja vseslovenska spominska in jubilejna proslava ter počastitev let NOB. Ob 55. obletnici prihoda 14. divizije na Štajersko se bomo na prireditvi z naslovom "Severovzhodna Slovenija v boju za svobodo” spomnili zgodovinskih dogajanj v letih 1918-1919, 1941-1945 in 1991 na Štajerskem, Koroškem, v Podravju, Prekmurju in na Kozjanskem. Za veliko srečanje že skrbi organizacijski prireditveni odbor pri Glavnem odbo-rU„ B NOB Slovenije in poseben odbor v Velenju. Obvestilo o prevozu - Na prireditev v Velenju vabimo člane Zveze orcev in drugih organizacij, ki spoštujejo dediščino ter smisel OB v preteklih in sedanjih časih, krajevna združenja ZB zbirajo prijave udeležencev za to proslavo. Če zbiranje prijav v vaši organizaciji "e teče, se lahko prijavite na Območnem odboru ZB NOB Novo mesto, Rozmanova 30. Prijave sprejemamo do 15. junija s plačilom avtobusnega prevoza v višini 1.000 ‘soč) tolarjev za osebo. V Velenju pripravljajo bogat pored spominskega slavja. Govori-a osta velenjski župan Srečko Meh predsednik države Milan Kučan. e. ovalo k° več dramskih in cugth umetnikov. Spomnili se odo usodnih potez generala in Pesnika Rudolfa Maistra, ki nam je 1918 rešil severno Sloveni-Hr vnostn' govornik bo pisatelj ■ Matjaž Kmecl, prebrali bodo Pomembne besede škofa Antona artma Slomška, ki jih je nekoč _l mladim, o domovini. Po- bori Ptsma ustreljenih talcev ne ° spomnila na žrtve nacifašistič-I f3 nas'ila' s partizansko pesmijo 199JS'3°m*n' na iun9sko v°jno leta slavje^* *5° zaokroženo spominsko Območni odbor ZB NOB Novo mesto Rokodelci v RIBNICI dJp^^pA - Kot nadomestilo ZenJu izseljencev, zamejcev in oomcev bodo v Ribnici 27. juni-re(,li3rav*l' Srečanje na vasi, kate-sta,? S,e. kodo udeležili tudi predse vR dl^.^ova Gorica. Sicer pa tan - ze pripravljajo na or-Va| 'zac'i° nekomercialnega festi-letn [.okode*cev junija prihodnje nic I Potekel v okviru delav- sai n^lu-es ZanJ Je že zdai velik’ moistr SC Predstavil' najboljši svoij n ,SV?Je8a P°klica, ki jih je v Janez °pisal etnolo8 dr' poslikava majic *nW - V petek, 28. maja, Metl t Ur' bo pripravila OZPM dei a v sejni sobi na Pungartu prj3VniC0 Poslikave majic. S seboj to|aCSltc be*e majice, čopiče in sto dobir6V’ v delavnici pa boste osn,! t,ekstilne barve, konturo in nutek vzorca. Srečanje novinaijev v podjetjih Število podjetniških časopisov v Sloveniji ponovno narašča komuniciranju s poudarkom na časopisu - Premajhno - Okrogla miza o internem zanimanje z Dolenjske Število časopisov podjetij in ustanov v Sloveniji ponovno narašča. Ob razpisu za mednarodno nagrado Gand prix, ki jo podeljuje Feiea, evropsko združenje novinarjev v podjetjih in ustanovah, je bilo razvidno, da v Sloveniji izhaja nekaj nad sto internih glasil. Pred uvedbo tržnega gospodarstva je bilo teh še veliko več, v osemdesetih letih pa je bilo registriranih pri nas celo preko 500 internih glasil in nekaj nad 800 njihovih novinarjev in urednikov. Po osamosvojitvi je ostala le še peščica, postopno pa se njihovo število ponovno povečuje. Vendar je med podjetniškimi časopisi vse več takih, ki nastajajo v različnih agencijah in ne več v podjetju samem. Glede na pomen in namen časopisa pa je po mnenju direktorjev, prisotnih na okrogli mizi, ki jo je organizirala sekcija novinarjev v Litijske novice • LEPO VREME - MALO POHODNIKOV - Sobotnega 10. jubilejnega pohoda na GEOSS se je v lepem vremenu udeležilo okrog 250 najvztrajnejših pohodnikov. Razlog slabe udeležbe so bile izredno razmočene gozdne poti, saj je prej kar nekaj dni deževalo. Na cilju so pripravili kulturni program - nastop Zasavskih rogistov iz Litije in pevskega zbora Ave. Posebej toplo so bili pozdravljeni tisti, ki so se pohoda udeležili desetkrat, ter najstarejši pohodnik, 70-letni prof. Hinko Le-binger, kije pot prehodil devetkrat. • VESELI VODE - Pred nekaj dnevi so bili prebivalci vasi Gradišče, Stara Gora, Mišji Dol z zaselkom Golče in Stara gora najbolj srečni, saj je k njim pritekla voda iz vodovoda Ivančna Gorica. Na otvoritvi v Mišjem Dolu sta zbrane pozdravila predsednik KS Primskovo, predsednik gradbenega odbora in litijski župan. Nov vodovod je blagoslovil župnik s Primskovega. V kulturnem programuje nastopil moški pevski zbor iz Šentvida pri Stični. • NEZADOVOLJNI STARŠI -Nezadovoljni starši litijskih predšolskih otrok so v soboto v znak protesta zaradi slabih pogojev dela v vrtcu izvedli delovno akcijo v obeh litijskih vrtcih (Najdihojca in Medvedek) in v vrtcu na Savi. Barvali in popravljali so igrala, urejali okolico, podpisovali zahteve ter jih oddali pristojnim. • NAGRADNI IZLET - Slovenske železnice so v pripravah na praznovanje 150-letnice prihoda prvega vlaka v Ljubljano letos septembra razpisale nagradni natečaj za osnovnošolce. Učenci 8. r. OŠ Litija - dodatni pouk z mentorico Nežko Blaznik - so, ker je tudi 150 let, odkar je skozi Litijo peljal prvi vlak, izdelali nalogo, kako se starejši občani spominjajo prihoda prvega vlaka v Litijo. Pripravili so brošuro in jo opremili s starimi fotografijami. Za nagrado bodo šli na izlet Slovenskih železnic. K. ŠUŠTERŠIČ podjetjih na svojem 20. srečanju in je bila namenjena vlogi internega komuniciranja, časopis močno “orodje”, vendar le, če poleg informacij o poslovanju in izvajanju podjetniške strategije zajame utrip podjetja, mnenja zaposlenih, daje možnost izražanja različnih pogledov itd. Torej če časopis ni le “prospekt”. Na omenjenem srečanju novinarjev v podjetjih, ki je bilo že 20. po vrsti, so gostje iz Avstrije predstavili vlogo, in pomen internega komuniciranja in zlasti podjetniškega časopisa pri sosedih. Najpogostejši in najobsežnejši so časopisi v srednje velikih podjetjih z naklado okoli 5000 izvodov. Tako kot pri nas je tudi v Avstriji največ mesečnikov, sledijo dvomesečniki in štirinajstdnevniki, ki pa jih v Sloveniji ni. Večina časopisov nastaja v lastnih uredništvih, manjše število teh pa v agencijah. V manjših krajih ni redko, da časopis podjetja preraste v krajevno glasilo, tak primer je tudi Alpinin časopis v Žireh. Tudi v Sloveniji kar nekaj podjetniških časopisov delajo agencije. Če je sodelovanje z uredniškim odborom v podjetju tesno je strokovna pomoč agencije lahko zelo dobrodošla, če pa tega ni, gre pogosto za odtujene vsebine in tak časopis ne upraviči stroškov. Kako je na Dolenjskem, ne vemo točno. V Sekciji novinarjev v podjetjih, ki deluje v sklopu Društva novinarjev Slovenije, je včlanjenih okoli 70 novinarjev in urednikov podjetniškega tiska, iz Dolenjske pa so le štirje, čeprav PRIPRAVE NA PRENOVO ŠOLE PODPRESKA - V zadnjih nekaj letih je vsaj že dvakrat tekla vroča razprava o smotrnosti obstoja podružnične šole v Podpreski, ki jo obiskuje 15 otrok nižje stopnje, v njej pa je še mala šola v sklopu vrtca. Prevladalo je mnenje krajanov KS Draga, da šola mora ostati in da jo je treba prenoviti. Za preteklo leto so*dotrajanemu poslopju zamenjali streho, uredili kuhinjo in napeljali centralno ogrevanje. Tokrat bo na vrsti zamenjava vseh oken, obnova celotnega pročelja, greznica, stranišča in ostala notranja oprema. Tokrat je strah po ukinitvi odveč. Ministrstvo za šolstvo in šport je že odobrilo 5,9 milijona tolarjev, razliko do predračunske vrednosti, ta znaša približno 10 milijonov tolarjev, pa bo zagotovila občina. Dela se bodo začela takoj po začetku prihajajočih počitnic. SLOMŠKOV RECITAL STRUGE - Tilen Skubic nadaljuje s turnejo recitala Slomšek med nami po vsej Sloveniji. S prireditvijo, na kateri z umetniško interpretacijo predstavlja življenje in delo velikega slovenskega buditelja in skorajšnjega prvega slovenskega svetnika škofa Slomška, bo v nedeljo, 30. maja, ob sedmi in deseti uri gostoval v župnijski cerkvi sv. Avguština. B MF.N.TAI. LASTNIKA Se tri leta, pa bi bil oldtajmer Alberta Jordana ima le tri leta manj delovne dobe kot njegov lastnik vih angleških filmov. Ve8a m3 Albcrta Jordana iz No' kajj - esta ni bilo v pisani cestni ^ ’ Prav bi si to vozilo za pre- lQ f0, Uvn' znak Albertu Jordanu m PZafiji). Fotografija je na-yiia ''k preden so ključi V i ]^Vr°ke novega lastnika. voz oseb in stvari skorajda že zaslužilo mesto med spoštljivo starimi stroji. Albert Jordan pravi o sebi, daje lani imel 30 let delovne dobe, njegov iemvejev super b pa ima delovne dobe samo tri leta manj, torej vozilu manjkajo le tri leta, da bi uradno lahko postal oldtajmer. “Če sem del zamenjal, sem ga z originalnim. Zanimivo je, da ves čas ni bilo niti enega posega na sklopki.” Kombi in Albert sta skupaj veliko prevozila. Razumljivo, ker Albert kot elektroinštalater pač ne more delati zgolj v delavnici v Rozmanovi 13 ali doma Pod Trško goro v Novem mestu. Za tako dolgo vozno in delovno dobo avtomobila sta po Jordanovem mnenju pogoj dobro vzdrževanje in tudi način vožnje. Bil je prvi lastni vozila, večinoma je sedel za njegovim krmilom sam. Tako kot je bil ves čas na poti z enim in istim kombijem, je Jordan tudi vsa leta opravljal potrebna uradniška opravila glede vozila pri istih hišah. “Kot lastnik sem pritegnil v razmišljanje novomeško zavarovalnico Tilia, ker sem po mojem že postal njen ozki poslovni partner, kajti vsa zavarovanja so bila izvršena pri njej. Mislim namreč, da ne gre zgolj za vozilo, ampak tudi za opazen poslovni odnos med lastnikom in zavarovalniško družbo, kar se mi zdi posebej pomembno v današnjem sistemu, ki zahteva močne poslovne vezi z zavarovanci,” pravi Jordan. Super b je Albert Jordan po dolgih letih prodal, v tem je aktualnost trenutka. Ta iemvejevski kombi, ki je bil lastniku ne le nepogrešljiv avtomobil, pač pa tudi že kar nekako zvest prijatelj v dobrem in slabem, bi Jordan kako zamenjal za podobno dober novejši primerek iz proizvodnega programa Revoza ali, točneje, Renaulta. “Na Zahodu bi v podobnih primerih lastniku vozila kot zvestemu uporabniku avtomobila proizvajalec dodelil celo novo vozilo. Ko sem včasih načel o tem pogovor z današnjim Revozom, ni bilo posluha,” pravi z grenkim nasmehom Jordan. L. M. tudi na našem območju izhaja večje število internih časopisov. Glede na to, daje sekcija organizira številna predavanja, seminarje in delavnice, na katerih so dobrodošli vsi, ki se ukvarjajo z internim komuniciranjem, čeprav niso člani DNS, je škoda, daje zanimanje iz Dolenjske tako majhno. Končno lahko skozi članstvo slovenske sekcije v evropskem združenju novinarjev in urednikov podjetniških časopisov sodelujejo v natečaju za priznanje Grand prix, ki ga podeljuje Feiea za več kategorij; interni časopis, revija in poslovno poročilo. Da se lahko tudi na tem področju uspešno kosamo v evropskem merilu, potrjuje tudi Mercator, ki je za poslovno poročilo (oblikovalka je Bojana Faj-mut) že prejel to laskavo priznanje; slovenski časopisi, poslani na ta natečaj, pa so se tudi visoko uvrstili. Kriteriji za ocenjevanje med drugim zajemajo pestrost novinarskih zvrsti, sporočilnost in berljivost, število dopisnikov oz. sodelavcev, kvaliteto fotografije po obliki in vsebini, oblikovanje časopisa itd. Med finalisti za priznanje Grand prix je bil tudi časopis Krke. LIDIJA JEŽ LEP PRIMER SODELOVANJA Dijaki 2. letnika strojništva Srednje poklicne in strokovne šole Črnomelj so bili od 10. do 12. maja na strokovni ekskurziji. Ogledali so si proizvodne programe podjetij Unior-kovaška industrija Žreče, Comet Zreče, Emo-izdelava posode Celje in še več drugih podjetij in znamenitosti krajev. Tako obsežno strokovno ekskurzijo smo lahko organizirali le ob finančni pomoči belokranjskih podjetij, podjetnikov in Območne obrtne zbornice Črnomelj. Denar so prispevali: Danfoss Com-pressors Črnomelj, Iskra Semič, TPV Suhor, Ključavničarstvo Male-rič Podlog, Ključavničarstvo Vrlinič Črnomelj, Ključavničarstvo Wolf Črnomelj, Pečarstvo Plut Gor. Lokvica, IMP Livar Ivančna Gorica, Kamnoseštvo Plut Otovec, Gradbena mehanizacija Panjan Mali Nera-jec, Mithreum Lokve, Hotel Lahinja Črnomelj, Območna obrtna zbornica Črnomelj, Ključavničarstvo Adlešič Lokve, ZIBTR Litija, BMR Ljubljana, M&M Črnomelj, Integral Črnomelj, Geltar Črnomelj, Unior Stari trg ob Kolpi, Granti Črnomelj, LAMS Gradac, Študentski servis Maribor in Sred-njavšola Črnomelj - šolske delavnice. Želimo si, da bi tudi v bodoče lahko tako kvalitetno obliko izobraževanja vključili v izobraževalni proces strojništva na SPSS Črnomelj. Aktiv učiteljev STP in PP Srednja šola Črnomelj POČASTILI MARUO BEGUNKO KRIŽ - Na Kovačevem hribu, razpotegnjenem zaselku Križ 9 sevniški občini, so na binkoštno nedeljo opravili mašo v tamkajšnji kapeli Marije Begunke v spomin na srečno vrnitev iz pregnanstva. Kapelo so gradili že leta 1953. Gradili so jo pod vodstvom župnika Žerjava. Takratna oblast jim jo je hotela porušiti. Domačin Podlesnikar je takrat odpotoval na maršalat v Beograd, da bi izprosil gradnjo. Tovmu je takrat tudi uspelo. Gospod Žerjav je z Rakovnika prinesel lepo sliko Marije begunke. 14. avgusta 1977 je kapelo blagoslovil pomožni škof dr. Stanislav Lenič. V soboto popoldne bodo na domačiji Grozdetovih odkrili ploščo v spomin na Alojza Grozdeta. Ar Z. Vinko Levstik je vendar samo majhna ribica Ob vloženi obtožnici Z vloženo obtožbo proti g. Vinku Levstiku iz italijanske Gorice želi naša država poravnati račune s tistimi, ki so med drugo svetovno vojno ravnali v nasprotju z drugim členom ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Odločitev in pripravljenost našega sodstva, da razišče in po potrebi obsodi krivce kaznivih dejanj, je vsekakor potrebno pozdraviti; pripominjam pa, da se je okrožno državno tožilsvo lotilo ukrepanja z napačne strani. Menim, da bi moralo najprej vložiti obtožnice proti tistim organiziranim skupinam, ki so po že končani vojni (!) množično kršili omenjeno ženevsko konvencijo in s temi dejanji prizadejali veliko svojemu narodu. Prav tako pogrešam obtožnice proti vsem tistim hudodelcem, ki so v mirnem povojnem času množično ropali, kradli, zapirali in pobijali ljudi, organizirali krivične sodne procese, sežigali sakralne objekte in drugo imovino. S tem so manjšali moč slovenstva oziroma ogrozili nadaljnji obstoj slovenskega naroda. Vinko Levstik je v primerjavi z naštetimi kršitelji zelo majhna ribica. Poleg tega je potrebno njegovo ravnanje še dokazati. Zato sodi njegov primer na sam rep razvrstitvene lestvice. Kaznovan je lahko šele ali hkrati, ko bodo kaznovani njhujši kršitelji civilizacijskih norm. Ko bo naše sodstvo resnično upoštevalo enakost pred zakonom za vse ljudi in bo kot tako primerljivo in uglašeno z evropskim sodstvom, šele takrat mu bomo lahko zaupali in njegovim odločitvam tudi verjeli. IVE A. STANIČ POMOČ ZA SUZANO ČRNOMELJ - Do 24. maja je za računalnik-komunikator za Suzano Brčina iz Črnomlja prispevalo denar 10 darovalcev. Pretekli teden je Dane Mižigoj iz Krškega daroval 2.500 tolarjev, darovalci 200 tisočakov, o katerih smo pisali že pretekli teden, pa se pravilno glasijo: sindikat Beti Konfekcija Črnomelj in sodelavci Bležanke Brčina. Prispevke lahko nakažete na Humanitarni zavod Vid iz Kranja, številka žiro računa 51500-603-33738. KOMISIJSKI PREGLED BREZ PREGLEDA Boleham na obeh kolkih. Ortoped je dal mnenje, da je potrebno ustrezno zdravljenje v toplicah. Tudi moja osebna zdravnica je bila enakega mnenja in me je napotila na komisijski pregled. Komisija je zdravljenje zavrnila. Ker se mi zdravstveno stanje ne izboljšuje, sem se na predlog zdravnice pravočasno pritožil na komisijo druge stopnje. Tudi ta komisija je zdravljenje zavrnila. Pričakoval sem, da bodo svojo odločitev obrazložili, da so dopis zaključili brez utemeljenega pojasnila. Močno dvomim o strokovnosti in poštenosti delovanja obeh komisij, saj me pred izdajo negativnega sklepa sploh nista zdravstveno pregledali. Ker redno plačujem zdravstveno zavarovanje, menim, da so mi tako kratene pravice do zdravljenja, zato bom o tem seznanil Urad varuha človekovih pravic in javnost. Včasih je prav žalostno in zaskrbljujoče biti državljan naše pravne in demokratične države. Še posebej, če si bolan. FRANC SENEKOVIČ, st. Mozelj 2 b, Kočevje Jože Petrič OBISK NAZAREŠKE MARIJE -Zadnje dni v naši državi močno odmeva romanje Marije iz Nazareta. 17. maja je Marijin kip - tehta dobrih 130 kilogramov, narejen pa je iz lipovega lesa z izrednim svežim izrazom - prispel v našo državo. V četrtek, 20. maja, je obiskal Stično, zatem se je ustavil v karmeličan-skem samostanu v Rogovili pri Mirni Peči (na sliki), kjer je Mariji zapel tudi cerkveni otroški pevski zbor, ter nato še v novomeškem Kapitlju, v Črnomlju in naslednji dan v Kočevju. (Foto: L. Murn) Ob prebujanju nove pomladi je za vedno odšel Jože Petrič. Rodil se je v Ravnacih leta 1906 v revni a zavedni kmečki družini. Do začetka druge svetovne vojne je delal doma na posestvu. Bil je naravno inteligenten, s svojo tenkočutno narodno zavestjo je že v prvem letu vojne postal borec upora za suhorsko okolico. Bil je iskren, pošten in predan uporu in OF. Najprej je bil vaški zaščitnik in obveščevalec, nato član NOO Suhor in Okrožnega odbora OF za Belo krajino. Po italijanski kapitulaciji je delal v Okrožnem načelstvu za Belo krajino v Črnomlju. Po osvoboditvi je bil na upravnopolitičnem delu v Novem mestu. Jože je želel domov na vas, na svojo kmetijo v Ravnace. Čeprav povojna leta niso bila naklonjena kmetu, je garal in se razdajal, šolal otroke in se veselil vsakega uspeha mlade države. Poleg svojih treh otrok je Jože študiral tudi več siromašnih otrok iz južnih krajev. Bil jim je krušni oče. Največja tragedija je Jožeta prizadela ob težki in neozdravljivi bolezni njegove zakonske družice. Na življenje je gledal realno, vendar je bolečino nosil ves čas v sebi. Vrstila so se leta, sledila je bolezen Jožeta. Taje bila kruta in neizprosna. Zdravstveno stanje je poslabšala še smrt sina in sorodstva. Zadnja leta ga je vzdrževala še samo skrbna nega njegovih dragih, posebno hčerke Milene in zdravstvenega osebja. Zadnji boj je naš Jože izgubil, ostal pa je spomin na njegovo delo, delo humanista, upornika in komunista. Hvala mu za vse, bil je izjemen človek. REGINA FIR Bogomil Samsa ZLATA POROKA KATICE IN POLDETA ŠVAJGERJA - Preteklo soboto sta Katica in Polde Švajger iz Črnomlja praznovala petdeset let skupnega življenja. Po ponovnem poročnem obredu pred matičarjem se je vesela družba do nedeljskega jutra zabavala v gostišču Župančičev hram v Dragatušu. Zbrane sorodnike in prijatelje je ženin, ki je preplesal celo noč, povabil na biserno poroko čez deset let. Sredi maja so se od Bogomila Samse iz Malega Loga v Loškem Potoku za vedno poslovili sorodniki, stanovski in društveni tovariši -jasilci. Njegova komaj 47-letna živ-jenjska pot se je vse prezgodaj nesrečno končala, a bi o njej lahko napisali in našli niz dobrih del, ki jih je Bogo storil nesebično za širšo skupnost. Morda je bilo še najbolj vidno njegovo delo v gasilskih vrstah, v katere je stopil že kot pionir. Še kot zidarski vajenec je mnogo postoril v starem domu in tako rekoč od prvega do zadnjega dne delal pri zidavi novega. Za trud je arejcl številna priznanja, tvorno deloval v upravnem odboru in s posebnim ponosom nosil društveni prapor, ki ga je tudi pospremil na njegovi zadnji poti. Naj mu bo lahka domača zemlja! A. K. Fc c?@[P®[fGsdž® • g@[iD0raD0w®®G0 • ®00te® • eQ®(pfl • [?®[p®[?Sgig® • g®DT)0[rao0w®©ft0 • ©DODs® • (^©ipasa 72 LET GASILEC * Gasilstvo mu je v krvi 90-letni Florjan Lužar, najstarejši mirnopeški gasilec MIRNA PEČ - Mirnopeški gasilci so ponosni ne le na napredek in vsakoletne pridobitve društva, temveč tudi na svojega najstarejšega člana, Florjana Lužarja, ki je konec aprila praznoval 90. rojstni dan, gasilec pa je že 72 let. Za svoja leta se še neverjetno dobro drži, in kot je povedal predsednik PGD Mirna Peč Mirko Krevs, je poseben človek, saj ne glede na svoja leta nikoli ne manjka na sestankih. Gasilstvo mu je menda že v krvi, saj se imenuje po sv. Florjanu, zavetniku gasilcev. Florjan se je kot sedmi otrok v družini rodil v Ivanji vasi, svojo družino pa si je ustvaril v Mirni Peči. Že nekaj let je vdovec in ženo močno pogreša, saj sta bila poročena več kot 60 let. Povedal je, da komaj čaka pomladi, ko se bo spet preselil v svojo samotno hiško ob gozdu - čez zimo je stanoval pri sinu na Postaji -saj ima tam svoj mir. Do pred nekaj let je na kmetiji še vedno imel kravo, zdaj pa dela, kar še zmore. Družbo mu dela pes. “Včasih smo garali, vse delali na roke, zdaj se pa nikomur več nič ne da, samo s stroji,” je povedal Florjan, ki je opravljal tudi zelo težko službo, bil je namreč progovni delavec. Veliko mu pomeni članstvo v mirnopeškem gasilskem društvu, ki ga leta 2002 čaka stoletnica. Vanj se je vključil kmalu za ustanovitelji. “Včasih je bilo veliko več požarov, strela je večkrat udarila kot zdaj. Pa tudi gasili smo drugače. Spomnim se, ko so gorele v Sentjuriju tri kmetije. Zatulila je trobenta, takratna sirena, in s konjsko vprego in NAJ STAREJŠI MIRNOPEŠKI GASILEC - 90-letni Florjan Lužar na enem zadnjih sestankov društva, v rokah pa drži okrog sto let staro trobento, ki je včasih naznanjala požare. ročno črpalko smo hiteli na pomoč. Vmes smo prepregli voz, da smo bili hitrejši. Žena se je vedno bala, ko sem ponoči odhajal, in je rekla: ’Ja kaj, če bo pa pri nas gorelo?’ Odgovoril sem ji, da bom takrat prišel pa domov,” se spominja 90-letni gasilec. Florjanovo prizadevno delo v gasilstvu ni ostalo neopaženo, saj je prejel že veliko priznanj: ob 60-letnici članstva plamenico prve stopnje, leta 1992 je bil proglašen za veterana. Posebno priznanje pa Florjanu pomeni, da brez dvoma predstavlja zgled ostalim gasilcem. L. MURN NAČRTOVANJE SREDIŠČA TREBNJEGA Betonski konglomerat slabih vzorov “Protestiramo proti načinu, s katerim načrtovalec Ureditvenega načrta centra Trebnjega razpolaga s prostorom naše domačije, da na načrt čezenj nariše tržnico in avtobusno postajo, kot da nas ne bi bilo ■ več. Kmetija z 'ledrarijo ’ je stara nad 100 let. Po svetu bi bil tak objekt zaščiten in meščani bi bili nanj ponosni. V približnem izračunu za izgradnjo objektov so navedni stroški za rušitev naše hiše z gospodarskimi poslopji, novogradnjo in zunanjo ureditev, kar naj bi skupaj zneslo nekaj čez 150 milijonov tolarjev. Niti toliko se niso 'načrtovalci’ potrudili, da bi predvideli tudi stroške odkupa, če bi že bili lastniki za to. Zato je tudi znesek končne ureditve zavajajoč, čeprav je pod skupnim zneskom stroškov za realizacijo tega ureditvenega načrta navedeno, da v njem niso zajete odkupne cene zemljišč in obstoječih objektov, ki so predvideni za rušenje. Zaenkrat ni še nič predvidenega za rušenje, in če bo ureditveni načrt za območje C 1/ 4, C 3 in T 1 Center Trebnje sprejet, kot je v njegovem predlogu, bomo to vzeli kot grob poseg v naše državljanske pravice in temu ustrezno tudi ukrepali. Do nas se obnaša načrtovalec vzvišeno, zato proti temu ostro protestiramo ter podpiramo pripombe in ugovore skupine meščanov Trebnjega, posredovane na vaš naslov 11. maja letos,” so v protestnem pismu občinskem oddelku za okolje in prostor zapisale Jožefa Zupančič, Joža Vidmar in Marija Koželj iz Gubčeve 2 v Trebnjem, iz Vine Gorice 27 in iz Stefana. Kosovski utrinki i. S podzavesti spet odmeva: “mi gradimo ceste pruge”, vi jih bombardirate; “postavljamo moste duge”, vi jih zdaj podirate; “omladinskih snaga ”, < Kakšna bo ta zmaga? “udarna brigada”, Nehajte, za vraga! II. Vi politiki svetovni, če so vojne vaše delo, ste gotovo nepopolni. * Če se je komu zahotelo, da bi postal balkanski aga, v roke vzemite krepelo, če beseda ne pomaga. Pustite jim, kar so zgradili! Od česa ljudstvo bo živelo? Če so z miti jih slepili, bo med ljudstvom završelo, vrglo jih bo preko praga. To bila bi vaša zmaga! III. Predolgo so tonili čolni, z begunci revne Siptarije. Umirali so lačni, bolni, na skrivni poti iluzije. Vstani, človek, in zakotni: “Dovolj bilo je litanije! Če je pravični red svetovni, imamo svoje domačije!” IV. Kakšna pesem zdaj odmeva? Zdaj odmeva pok in jok. Domačija dogoreva z doma zgnanih praznik rok. Duša je prepolna gneva, roka že napenja lok, upanje jo še preveva, vrnil se bo vsaj otrok. JANEZ JEŠTOVSKI Trgovina PALMA Rozmanova 5, Novo mesto Tel.: 068/322-504 tenis copati, otr. 1.790 SIT platneni copati, otr. 1.300 SIT platneni copati, odr. 1.500 SIT alli star. 999 SIT startarke, platno 750 SIT natikač, plaža od 999 SIT dalje ortopetski comfort natikači od 4.300 SIT dalje razni ž. natikači 1.990 SIT masažni natikači 1.399 SIT anatomski natikači 1.500 SIT pluta natikači 2.300 SIT pregibni cokli 4.500 SIT več modelov cokl, velika izbira ženski sandali, usnje moški sandali, usnje moški čevlji 4.400 SIT dekliški čevlji z debelejšim podplatom ciciban čevlji - sandali Vljudno vabljeni! Novomeški kemiki najboljši NOVO MESTO - Novomeška srednja kemijska šola deluje v novomeškem šolskem centru kot matična šola zadnjih pet let, ves ta čas pa njihovi učenci dosegajo na tekmovanjih zelo dobre rezultate. Na državnem tekmovanju kemijskih tehnikov za izbor slovenskih tekmovalcev za udeležbo na 5. mednarodnem tekmovanju za Grand Prix Chimique na Madžarskem, ki je bilo 17. aprila v Ljubljani, so se med pet najboljših uvrstili kar trije njihovi dijaki. Še več, Lidija Kovačič, Slavko Klobčar in Martin Gašper so bili po rezultatih, ki so jih dosegli, daleč najboljši. To, da bodo na mednarodno tekmovanje odšli kar trije novomeški dijaki, pa nekaterim očitno ni prav, zato hočejo tekmovanje razveljaviti. Novomeška šola in dijaki so zoper to že protestirali. Na mednarodnem tekmovanju iz kemije se je pred leti že preizkusil en njihov dijak, to je bil Jože Moškon, letos pa bodo na to tekmovanje odšli kar trije. Lidija Kovačič ima za sabo že veliko tekmovanj, saj se jih udeležuje že od 1. letnika, fanta pa nekoliko manj. Konec tega meseca se bodo še skupaj z Andrejem Klobčarjem udeležili tudi vseslovenskega tekmovanja za Preglovo priznanje, za katero so skupaj pripravili posebno raziskovalno nalogo, vendar kaj več o njej za zdaj niso hoteli izdati. Lidija, ki je doma z Drame pri Šentjerneju, se je odločila, da bo nadaljevala študij na biokemiji, Slavko, doma je iz Novega mesta, pa bo v jeseni odšel na študij kemije. Martin Gašper, kije doma iz Birčne vasi, pa ima kot tretješolec še eno leto časa, da se odloči, kaj bo študiral. Vsi trije dijaki, ki so zelo uspešni v šoli, pa imajo tako kot ostali njihovi vrstniki radi šport, druženje s prijatelji, radi pa sedejo tudi za računalnik ali pred televizor. Na tekmovanje so jih pripravljali učitelji kemije, še posebej pa je zanje skrbela in jih usmerjala Matejka Kure. Na šoli so ponosni, da imajo tako uspešne dijake, prav ti rezultati pa govorijo, da imajo tudi dobre in prizadevne učitelje, kijih učijo, spodbujajo in uspešno usmerjajo k vedno novim znanjem. J. DORNIŽ NAJBOLJŠI MLADI KEMIKI - Slavko Klobčar, Lidija Kovačič in Martin Gašper iz novomeške kemijske šole se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja iz kemije na Madžarskem. (Foto: J. D.) GRAND PRIX CHIMIGUE Tako so se trebanjski Občinarji soočili z 11 stranmi dokumentov s podpisi 68 krajanov, ki so ogorčeno ugovarjali na osnutek ureditvenega načrta za center mesta Trebnje. Podpisniki predlagajo, da se ponujena rešitev ureditvenega načrta v celoti zavrne in sestavi tak načrt, ki bo upošteval tisti del strokovnih podlag oddelka za okolje in prostor trebanjske občine z dne 27. junija 1998. Ta predvidevajo preveritev in ovrednotenje obstoječega prostora in nove smernice za prostorski in vsebinski razvoj tega območja. Po teh naj bi se prostorski razvoj predvidel le ob pogoju, da bivalni prostor sosednjih stavb ni oviran in razvrednoten in da se pogoji bivanja ne smejo poslabšati. Krajani poudarjajo, da v ureditvenem načrtu ni ne duha pe sluha o teh pogojih; še več, zastaljen je tako, da poslabšuje bivanje in kakovost življenja celotnemu mestu, ne le v obravnavanem delu. “Ureditveni načrt je naravnan tako, da z zgradbami in prometnimi površinami zapolni sleherno prosto površino, ki daje mestu naselbinski motiv, ga delajo za betonski konglomerat najslabših vzhodnoazijskih vzorcev, ga zapirajo v gručo asfalt- Barica Smole Drago Bregar nih in zazidalnih površin,” poudarjajo podpisniki pripomb in ugovorov na zazidalni načrt, ki sta jim ga med 4. in 10. majem ponudili v podpis slavistka Bariča Smole in njena soseda. Med podpisniki so tudi žena in sin prvaka trebanjskih krščanskih demokratov dr. Marjana Petra Pavlina ter žena zadnjega predsednika trebanjskega izvršnega sveta Jožeta Rebolja, zdaj svetnika DeSUS-a. Rebolj pravi, da se tudi on strinja s približno polovico pripomb in ugovorov krajanov na ureditveni načrt, predvsem je zato, da bi ostalo čimveč zelenic, nikakor pa ne soglaša z bombastičnim slogom pisma. Vse pokrito s stavbami in asfaltom V preteklosti so se z urejanjem mestnega prostora ukvarjale štiri organizacije (Urbanistični inštu-tut, Okolje Ljubljana, Topos Dolenjske Toplice in naposled Dia Ljubljana), zato se to odraža tudi v celotnem pristopu k urejanju teh vprašanj. Načrt ureja samo del mesta, in sicer Baragov trg, Gubčevo na spodnji strani ceste in Kolodvorsko ulico do dela Temeni-ške poti. V načrtu Dia, d.o.o., piše o tem, da je to izjemen srednjeveški poselitveni vzorec, da bo sedanja cesta skozi Trebnje razbremenjena prometa zaradi nove razbremenilne ceste, kije v načrtu zarisana od železniškega mostu do konca železniške rampe, pa da so površine neprimerno izrabljene in je treba zapolniti urbane vrzeli. Branje načrta pa v resnici razkrije, da se z zgradbami in asfaltom zapolni sleherna prosta površina tako, da se na njihovem mestu zgradi hotel, trgovski center na mestu sedanje stavbe Komunale pod blokom z banko, nadalje, da se na mestu sedanje Zupančičeve hiše zgradita tržnica in avtobusna postaja. Ves del, kjer so sedaj zelenice in pešpoti pod nizom blokov ob Gubčevi cesti, naj bi zapolnili s poslovno-stanovanj-skimi objekti s podzemnimi garažami, od mostu že z železnico do Temeniške poti pa speljali t.i. razbremenilno cesto. Sedanjo Zupančičevo hišo naj bi brez vednosti lastnikov predvideli za rušenje, enako obstoječe garaže, prostore študentskega kluba in tabornikov. “Po načrtu niso predvidene nobene sprehajalne poti, niti kolesarske steze niti rekreativne površine. Postavili naj bi nove trafo postaje tako, da bo center mesta izpostavljen sevanju kar petih! Nikjer ni razviden noben objekt, namenjen kulturi. Mesto Trebnje je v projektu zdravih mest. Brez parkovnih površin, zelenja, rekreacijskih in kulturi namenjenih objektov bo to novo središče neestetska asfaltna plomba, načrtovana na hitro in tako, da bo reševala pretežno profitne interese,” poudarjata Smoletova in Hribarjeva. Nova mestna obvozna cesta po njenem mnenju Trebanjcev ne rešuje ničesar. Za celotni načrt, ne le za “plombo” Trebanjci, ki protestirajo proti tovrstnemu urejanju, so svoje pripombe posredovali tudi svetu kra- TREBNJE - Ožji del starega mestnega jedra jevne skupnosti Trebnje in menijo, da bi jih oblast morala upoštevati. Zavedajo se problematike prometa, prav tako jim nisovšec odprta skladišča, niso pa za to, da bi to reševali s takšno “plombo , le z delcem. Predlagajo, naj se osnutek ureditvenega načrta v celoti zavrne in izdela nov, celostni ureditveni načrt, ki bo upO' števal izgradnjo avtocete z vpadnicami. Se pred izdelavo ureditvenega načrta kaže izdelati študije o potrebah razvoja mesta. Predlagajo naj se, tako kot v urejenih mestnih jedrih, veliki trgovski centri in proizvodne organizacije umaknejo na obrobje mesta oz-v industrijsko-obrtno cono, nov hotel, če se bo pokazala potreba po njem, pa ob vpadnico v mesto- Tekoči promet naj bi rešili z raz; bremenilno cesto na drugi strani železniške proge. , Podpisniki pripomb vedo, da niso sami, pa tudi, da se vsi ne strinjajo z njimi. “Naš interes je. da živimo v urejenem okolju, ki tj spoštovalo staro, novo pa ur®Ja, tako, da ne bo na škodo prebiva cem, stanovalcem in zanamce®-To pa se lahko naredi le, če b iu pa sc lcuiivu iidicut iv-, -načrt celovit in bo upošteval tu interese Trebanjcev. Na nobe način pa ne moremo sprejeti prp' majhnega obveščanja o tej ptjj . lematiki, saj smo nekaj več zvede šele iz članka Draga Bregarj • objavljenega v 1. letošnji števi Glasila občanov 15. aprila, ja razgrnitev je bila 5. maja, jav razprava pa je potekala do maja,” pravi Bariča Smole. Na občinskem oddelku za o Ije in prostor smo pobarali Dra® Bregarja, pisca članka, ki je sp žil samoorganiziranje Trebanjc -kakšni bodo poslej postopki g de ureditvenega načrta me Trebnje. Izrazil je zadovoljstvo. ^ je prišlo do tolikšnega 0C!rneV. |, javnosti,saj dostikrat ljudjesp ^ ne dajejo pripomb na podom u stine ali v zelo skromnem st« in prepozno. Poudaril je, da gj^ osnutek, ki ga bodo dobili na ko bov argb' občinski svetniki, potem ^ slabem mesecu projektant arg^ mentiranoodgovoril napni?0 in ugovore ljudi, jih sprejel m jetno tudi kaj zavrnil. Gre za > ha najožjega starega mpstnejLut-dra, zatorej je razumljiva o Ijivost krajanov, gotovo pa ^ imeli svetniki težavno delo, ugoditi njim in stroki^ pgRc MODNI KOTIČEK Športno in udobno V obdobju raznih s,reS^t. postaja šport danes P°'"^pa ben sprostitveni dejavnik, nam umiri duha in ojači t Pomlad nas kliče v narta iz zaprtih telovadnic. ZaP bazene in fitnes centre b zamenjali za dolge sP :enis sprehode t' naravo, za igrišča, kolesarjenje, tek a rolanje. Nekaj najboljšega po n N # nem dnevu v službi je s ‘ utesnjenih oblačil v ud .. mehko trenerko. LezerrU .p kvalitetni mehki >»alerl, ‘bo udobna obutev je tisto, prineslo udobje tudi n ^ lovno mesto. Takšna o ^ se na veliko veselje ste , potrošnikov s športnega l’. mčja tekstilne industrije ^ tudi v visoko modo. , vnj udobno počutje med a kom in ne le v Proste,,!./ii s0 Novost letošnje poml j,g. športne hlače z ojačeni -0 lenskim delom, ki spon fi- na motoristične hlače Ji:knrll stičnega videza in sPr‘jt ' novega tisočletja- Ves .L. mlade širokih "raperskih ,z“ socieiju- - - .. ah, športnih maj' ^ skorajda PreV ■ $ supergah bo zagotovo vfzapo-s trenutnimi modnim vedmi še večje. t,slo■ Športno in udobno J Izbira je velika, saj so _ ,j/ s ki mojstri krojenja sp že vnesli v svoje kolekOJ-^ JERCA l-tu - TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 27.V. SLOVENIJA 1 7-40 • 2.55 Teletekst »•00 Vremenska panorama «0 Tedenski izbor Pod klobukom 10.20 Oddaja za otroke 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Boj za obstanek, angl. serija, 2/12 11.55 Druženje in praznovanje, serija, 5/10 n ™ i 0kolie in mi 13.00 Poročila 13-40 Tedenski izbor Dih besede 14.30 Zoom ,, 10-00 Osmi dan i7:JSenciposvetu !!'?? Ročne ustvarjalnosti 8.00 Obzornik Jjj-15 Risanka 20:05 ?ende„rk’Vreme’ŠpOrt 21.00 TV Poper J™ laična oddaja 22 sn ?duTevi’kultura' šP°n lV>n D*Jlve slike fl K p evanje političnih zapornikov lovori tiho, glasb, oddaja SlOVENIJA 2 JnV«a P.anorama -10-05 Tedenski iz-8/8-1 ti - viWiart.z 'n dr' ^artinova' nem. naniz., Bentinrt r sm9 bili v maju; 12.25 Gospa 13 is e a nesPravU>vi značaji, nizoz. nadalj.; di ri« vet P°r°ča -13.45 Euronews-15.25 Fer-1730PneiIZ' ®ž)a družina, amer. film --19nnv oven'i'' 18.05 Dr. Finlay, angl. naniz. ia 2flnn Sre^e" Videoring - 20.00 Dar-2l.0on P°Sn'koncerta • 20.30 Filmski triki S2Sin the Street, glas. oddaja - 22.00 • 23 m ^renulek nedolžnosti, iran. film • u Sola oficirjev, nadalj. kanal a Bradvi'^!?" ^ ^ork 'n Mindy, naniz. - 8.30 930 7.). ’ m- naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. -ca src „ prosim’hum- naniz. -10.00 Kralji- Odklon °n in"n' °11Mannix’ nadalj- "12"00 naniz.Km? p s8ow' kA30 Ne mi težit, 17.00 Kr r za 1^1 ‘ 'B-00 Oprah show - rakom „JICa src’ nadalj. -18.00 Korak za ko- • 19 gg yn!z;' 18-30 Malcolm in Eddie , naniz. ••Ulit * 1^.00 v ' * --------- Zmeni-. S1 zuPanovi možje, naniz. - iz.ju ^SONtdotaHjiv^naniz.P0 ^'CdalCeV" ^ kanal Prtxhil!';?e?irani' 17'10 R'sanka - 18.00 Iz Novice - io Rezerviran čas -19.00 24 u, ,n tedenski kulturni pregled -19.30 pozna,., ™ntaktna oddaja - 20.40 Nas turni n,l i I Novice - 21.15 Tedenski kul- * > 7.30 v°Teletekst ** S£rrama 8« c “stvarjalnosti 92nna,Sta5ola lolor )azaotrokc 12 (k ,csla Bratstva in enotnosti ‘L« rčilu ls-30 H^ večer, 3. del 1 glasbo ^°°da8 Prc Pogrebni službi Oklešen, JP Komunali, pevcem in gospodu za odigrano Tišino. Zahvala iskr„^niku Cirilu Plešcu in g. Andreju Zupancu za njune poslovilne besede. Vsem še enkrat ena hvala! Vsi njegovi • Pravna zavest nastane z doživetjem krivice. (Sperber) Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto B 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta JELA KESERIČ roj. Vladič iz Kesera 4 Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter ustne in pisne izraze sožalja. Posebna zahvala dr. Blažu Mlačku ter zdravstvenemu osebju ZD Metlika, g. Ivkoviču za ganljive besede slovesa in g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo še zadnjič pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njeni ff ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica KRISTINA FORTUN iz Damlja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja in darovano cvetje ter sveče. Posebna zahvala zdravnici dr. Jožici Fortun Tomažič za pomoč in nego ter gospodu Kastelcu za opravljeno mašo in pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zji vedno zapustila mama, babica, sestra in teta MARIJA SITAR Markljeva ulica 7, Novo mesto Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se Cestnemu podjetju Novo mesto, Zadružni kmetijski družbi Ljubljana, podjetju Protekt Novo mesto. Hvala pogrebni službi Oklešen in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša sodelavka MARIJA BUČAR upravnica Pošte Otočec Od nje smo se poslovili v četrtek, 20. maja, na pokopališču v Šentpetru. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., Poslovna enota Novo mesto (2596), 27. maja 1999 DOLENJSKI LIST 21 AN! IM1 /& TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - UV/li Z=\ POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI TA TEPEN ¥A tedenski Četrtek, 27. maja - Avguštin Petek, 28. maja - Ignac Sobota, 29. maja - Magdalena Nedelja, 30. maja - Ivana Ponedeljek, 31. maja - Angela Torek, 1. junija - Fortunat Sreda, 2. junija - Erazem LUNINE MENE 30. maja ob 8.40 - ščip kino BREŽICE: Od 27. do 30.5. (ob 18.30) komedija Zaljubljeni Shakespeare. Od 27. do 31.5. (ob 20.30) ljubezenska drama Beneška kurtizana. 1. in 2.6. (ob 20.30) akcijski film 8 mm. ČRNOMELJ: 28. in 29.5. (ob 21. uri) film Življenje je lepo. 30.5. (ob 18.30 in 20.30) komedija Past za starše. DOBREPOLJE: 28.5. (ob 21. uri) slovenski film Patriot. 30.5. (ob 15. uri in 20.30) akcijski film Za udarec več. GROSUPLJE: 28.5. (ob 20. uri) akcijski film Za udarec več. IVANČNA GORICA: 27.5. (ob 20. uri) akcijski film Za udarec več. KOČEVJE: 27.5. (ob 18. in 20. uri) slovenski film Patriot. 31.5. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Za udarec več. KRŠKO: 27. in 28.5. (ob 20. uri) ter 29. in 30.5. (ob 18. uri) komedija Mafija. METLIKA: 28.5. (ob 19. in 21. uri) komedija Past za starše. 30.5. (ob 18.30 in 20.40) film Življenje je lepo. NOVO MESTO: Od 27. do 30.5. (ob 19. uri) in 31.5. (ob 21. uri) romantična drama Življenje po življenju. Od 27. do 30.5. (ob 21. uri) in 31.5. (ob 19. uri) romantični film Glasba iz druge sobe. RIBNICA: 29.5. (ob 21. uri) akcijski film Za udarec več. 30.5. (ob 17. uri) slovenski film Patriot. TREBNJE: 28.5. (ob 20. uri) in 30.5. (ob 17. uri) drama Sod smodnika. VELIKE LAŠČE: 29.5. (ob 20. uri) akcijski film Za udarec več. 30.5. (ob 20. uri) slovenski film Patriot. film t • 52. Cannes (v znamenju nasilja nad otroki) Med zmagovalci so prevladala, številna presenečenja. Največjo nagrado, zlato palmo, je žirija pod taktirko menda silno pristranskega in v stilu film-zaradi-filma samega orientiranega kanadskega ekscesnega režiserja Davida Cronenberga dobil film belgijskih bratov Luca in Jean-Pier-ra Dardenna Rosetta. Gre za temačno in zelo realistično zgodbo o 18-letnici, ki zelo vztrajno, toda tudi zelo neuspešno išče službo. Glavna igralka si deli igralsko palmo s kolegico, prav tako debitantko, iz francoske Človečnosti, ki je snela veliko nagrado žirije. V osnovi gre za precej sorodno štorijo, le da je ta še počasnejša oziroma polna neskončnih kadrov in tišin, s katerimi prikazuje vožnjo s kolesom ali pitje kave. Človečnost režiserja Dumonta, ki je lani s svojim Jezusovim življenjem dolgočasil tudi v Ljubljani, je ka-siral tudi palmo za igralca, spet seveda naturščika. Naprej se bere in predvsem gleda precej lažje. Največji favorit, Vse o moji mami Spanca Pedra Almodovarja, ni dobil več kot režisersko palmo, toda postal je nesporen zmagovalec festivalskega občinstva. Almodovar je posnel še enega v vrsti svojih odličnih vsestransko koloritnih filmov o ženskah, toplo in optimistično mešanico melodrame in komedije o Manueli, ki se po 18-ih letih vrne v Barcelono, da bi transvestitu Loli povedala o njunem sinu. Zlata palma za najboljši scenarij pa je šla v roke ruskemu veteranu Aleksandru Sokurovu za Moloch, potencialno zanimiv film o obskurnem razmerju med Evo Braun in Hitlerjem v temačni gorski rezidenci na Bavarskem. Festival se je začel z netekmo-valno epopejo Sibirski brivec, z ruskim Titanikom, tak uspeh mu vsaj napoveduje v Cannesu že nagrajeni Nikita Mihalkov. Julia Ormond je tujka, ki jo protislovna carska Rusija 19. stoletja zasvoji za vse življenje. Navdušili so tudi Američani, predvsem Tim Robbins s filmom Zibelka se bo zibala, portretom umetniškega New Yorka v 30-ih, in Jim Jarmusch z urbanim samurajem Forestom Whitakerjem v fdmu Kot to delajo samuraji. Kanadčan Aiam Egoyan, zmagovalec izpred dveh let s “Sladkim poslej”, je posnel prav tako odlično Felicijinopotovanje, o noseči najstnici, ki se “spetlja ” s serijskim morilcem. Francoska kritika je presenetljivo lepo sprejela tudi film po literarni relikviji - Proustovo Iskanje izgubljenega časa Čilenca Raula Ruiza. Prikazan je bil še en literarni velikan: Mehičan Arturo Ripstein je pofdmal roman Garcie Marqueza Polkovnik nima nikogar, da bi mu pisal. TOMAŽ BRATOŽ PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Na več kot 270 poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki, dmšt\’a in civilno pravne osebe. Informacije na tel. št.: 061/174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712. IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA oh četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: lem v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega uradu spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DEl.O-TČR, d.d., Ljubljana. BELA TEHNIKA PRALNI STROJ Gorenje zelo poceni prodam. S (068)324-532 ali (040)225-502. KUPIM ODKUPUJEMO DELNICE Cestnega pod-jetja Novo mesto, Gozdnega gospodarstva Novo mesto in ostale delnice. S (041)691-663. 1868 MIZARSKO KOMBINIRKO, širine 30 do 40 cm, 5 operacij, kupim. T? (068)42-956. MOTORNA VOZILA IVECO 35.8 H - RIVAL, kabina s šasijo, let-nik 1991/92, prevoženih 152.000 km, registriran do 2/2000, prodam. fT (068)324-229, po 15. uri ali na (041)692-621. 1839 JETTO avtomatik, dobro ohranjeno, garaži-rano, letnik 1987, 112.000 km, prodam. Leopold Selan, Resslova 8, Šentjernej. 7? (068)81-339 ali 81-343. 1854 CLIO 1.2, letnik 1993, zelen, lepo ohranjen, prodam ali menjam za R 4, letnik 1991/92. TT (068)85-690 ali (041)590-322. 1857 OPEL KADETT 1.6, letnik 1998, prvi lastnik, garažiran, vzdrževan, ugodno prodam. TT (061)13-26-025. 1858 PASSAT 1.6 CL, letnik 1990, registriran do 2.6.1999, zelo dobro ohranjen, prodam za 820.000 SIT. 'S (068)27-577. 1860 R 9, letnik 1988, nikoli karamboliran, lepo ohranjen, prodam. TT (0608)44-074. 1861 NISSAN SUNNY. letnik 1987, lepo ohranjen, ugodno prodam. Tt (068)66-224. 1862 FORD ESCORT CLX 1.4, letnik 1991, rdeč, prodam za 700.000 SIT. O (0608)75-325 ali (041)689-036. 1866 AUDI 100 2.3 E, letnik 1995, prodam S (0608)66-990. 1872 OPEL KADETT karavan 1.6, temno moder, letnik 1991, zelo dobro ohranjen, prodam. TT (068)73-659. 1878 NISSAN SUNNY, letnik 1988, 63.000 km, odlično ohranjen, prodam za 650.000 SIT. fT (068)22-685. 1879 NISSAN SUNNY, letnik 1991, temno sive barve, registriran do 5/2000, ugodno prodam. TT (068)45-095. 1881. GOLF, letnik 1989, registriran do 11/99, prodam. TT (068)344-145. 1886 GOLF D, letnik 1986, prodam. TT (041)764-770. 1891 OPEL VECTRO 1.6 i, letnik 1995, 40.000 km, ugodno prodam, TT (068)373-13-11, dopoldan, 81-590, popoldan. 1895 R 4 GTL, letnik 1989, in škodo favorit, letnik 1993, obe registrirani do 3/2000, prodam. •O (068)75-334 ali (041)697-963. 1896 126 P, letnik 1991, 34.000 km, z avtoradiem, prvi lastnik, ugodno prodhm. TT (068)89-290. R 5 CAMPUS, letnik 1992, 45.000 km, prvi lastnik, prodam. TT (068)341-213 ali (041) 616-245. 1899 GOLF 1.3 B, letnik 1990, registriran do 2/ 2000,5 prestav, dodatno opremljen, prodam. TT (041)758-061. 1900 GOLF D, letnik 1989, registriran do 5/2000, rdeč, 5V, prodam. 7T (068)78-153. 1906 GOLF D, letnik 1991, 5V, kovinske barve, 110.(KK) km, prvi lastnik, brezhiben, prodam za 1.050.000 SIT. 9 (068)347-098. 1909 GOLF D, letnik 1990, 3V, 150.000 km, prodam za 650.000 SIT. TT (068)324-936 ali (041)628-172. 1910 WARTBURG KARAVAN, letnik 1993?1.3, golf izvedba, vozen, registriran, prodam za 1500 DEM. TT (068)347-098. 1911 MEGANE, letnik 1996, registriran do 3/ 2000, 54.000 km, prodam. TT (068)324-828. GOLF JX B, letnik 1989,138.000 km, kovinsko zelen, odlično ohranjen, zelo ugodno prodam. TT (068)89-956. 1917 Z 101, letnik 1982, registrirano, potrebno lepotno popraviti, prodam ali zamenjam za 10 metrov bukovih drv. Peruzzijeva 99, Ljubljana. 1920 MEGANE 1.6 RT, letnik 3/96, kovinske borilo barve, prodam. TT (068)53-195,83-052 ali (041)752-812. 1938 KMETIJSKI STROJI BOČNO KOSILNICO za traktor Ferguson 539 prodam. tt (068)78-464. 1869 KOMBAJNA Zmaj 132 in 133 ugodno prodam. Tt (068)52-453 ali (041)746-835. KOSILNICO ALPINA prodam. IT (068)85-948. 1875 ŽITNI KOMBAJN Duro Dakovič, prvi last-nik, odlično ohranjen, teleskopski puhalnik in molzni stroj ugodno prodam, TT (068)73-666. 1885 TRAKTOR URSUS 35, malo rabljen, dobro ohranjen, prodam. TT (068)69-331. 1888 PUHALNIK z motorjem, nemški, Himel, 11 KW, s cevmi, dvobrazdni plug, 12 col, ugodno prodam, TT (068)64-041. 1890 ŽITNI KOMBAJN Fahr M 1002 in siloko-mbajn Mengele 210 prodam. TT (068)25-546 ali (0609)619-570. 1894 SAMONAKLADALKO Dechentreiter, 20 m3, dobro ohranjeno, prodam. TT (041)508-333. ' 1904 BALIRKO CLASS, kocke ter konjsko prikolico, letnik 1990, registrirano za 2 konja, prodam. ® (068)81-861. 1918 PUHALNIK za seno prodam. C (068)344-067. 1945 DVE TRAKTORSKI KOSILNICI RK 165 in britev D 165 prodam, rt (041)801-272. NAKLADALKO, 15 m3 in puhalnik prodam. 3(068)65-513. 1954 BALIRKO za okrogle bale Deutz Fahr (Greenland), z mrežo, prodam. 3 (068)42-598 ali (041)744-102. 1903 Splača se varčevati! VEZAVA TOLARSKIH SREDSTEV od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni TOM +1 % TOM + 2 % VEZAVA TOLARSKIH SREDSTEV Z VALUTNO KLAVZULO od 31 do 90 dni 1% od 91 do 180 dni 2% Banka vodi depozit v DEM ali EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije. DOLENJSKA BANKA * Banket, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! PEUGEOT 406 ST break 1.8, kovinsko moder, letnik 2/97, 77.000 km, registriran do 3/ 2000, vsa oprema, klima, CZ, prodam. TT (068)323-530, po 16. uri. 1924 DOBRO OHRANJEN R 5,5V, nekaramboli-ran, letnik 1990 ali 1991, kupim, prodam pa camp prikolico Adria 450, starejši letnik, ali menjam za R 5. 5? (068)79-763. 1964 JETTO TD, letnik 1991, prodam. ST (068)65-614. 1925 JUGO 45 KORAL, letnik 1990, prodam tt (068)81-689. 1932 POLO 1.3, letnik 1995, 67.000 km, prodam. tt (068)41-262. 1936 R 5 FIVE, letnik 10/95,67.000 km, 5V, bel, CZ, prodam. tt (068)341-339, zvečer. 1940 CITROEN AX 1.1 first, letnik 1993, registriran do 5/2000, prodam za 480.000 SIT. O (068)78-447. 1941 DAIHATSU APPLAUSE 16 X, letnik 1990/ 91, prvi lastnik, nekaramboliran, servisna knjižica, prodam. O (068)85-735 ali (0609) 646-065. 1948 JUGO KORAL 55, letnik 1988,100.000 km, registriran do 5/2000, odlično ohranjen, prodam. S (068)27-624. 1950 R 5 FIVE 1.4, letnik 1995, v odličnem stanju, prodam, tt (068)75-180. 1952 FELICO KOMBI GLX, letnik 1996, prodam. ■tt (068)341-291 ali (0609)650-646. PASSAT 1.6 GL TD, registriran do 4/2000, dobro ohranjen, prodam. It (068)81-348. FORD FIESTO, letnik 5/94, 54.000 km, rdečo, prodam, tt (068)24-331. 1962 TWINGO, letnik 10/98,5000 km, prodam. B (041)580-003. 1965 MAZDO 323 avtomatik, letnik 1993, prvi lastnik, črno, dodatna oprema, 78.400 km, prodam. TT (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.. DAEWOO NEXIA GL, letnik 1995, kovinsko sive barve, 73.000 km. prodam, tt (068) 341-300, Avto-hit, d.o.o. 1968 FORD ESCORT 1,8 CLX - D, letnik 1992, bel, prvi lastnik, 73.000 km, prodam, tt (068)341-300, Avto-hit, d.o.o. 1969 FORD ESCORT 1.6 CLX, letnik 1992, kovinsko sive barve, 127.000 km, prodam, tt (068)341-300, Avto-hit, d.o.o. 1970 FORD ESCORT 1.8 CLX D karavan, letnik 1991, rdeč, 140.000 km, prodam. O (068) 341 -300, Avto-hit, d.o.o.. 1971 CITROEN AX caban 1.1 i, letnik 1993, bel, prvi lastnik, 76.000 km, prodam, tt (068) 341-300, Avto-hit, d.o.o.. 1972 CITROEN ZX avantage 1.4 i, letnik 1995, temno zelen, dodatna oprema, prvi lastnik, 75.000 km, prodam, tt (068)341-31X1, Avto-hit, d.o.o.. 1973 MARUT1800, letnik 1993, temno moder, prvi lastnik, 39.000 km, prodam, tt (068) 341-300, Avto-hit, d.o.o. 1974 HYUNDA! PONY 1.3 LS, letnik 1990, kovinsko siv, 128.000 km, prodam. 11 (068) 341 -3(HI, Avto-hit,.d.o.o.. 1975 PASSAT TD! karavan, letnik 1994, hcl, prodam, tt (068)341-952. 1979 DAEWOO NEXIA GLX, letnik 1995, kovinske bež barve, prvi lastnik. 58.000 km, prodam. tt (068)341-300, Avto-hit, d.o.o.. FORD ESCORT 1.6 16 V, letnik 1996, bel, registriran do 29.4.2000,43.000 km, ugodno prodam. f? (0608)59-256. 1934 R 5, letnik 4/91,96.000 km, 3V, bel, prodam. tt (068)85-496. 1958 CITROEN AX, letnik 4/)3, registriran do 4/ 2000, 59.000 km, prva lastnica, ugodno prodam. C (068)342-349. 1902 OPEL VECTRO 1.6 i, letnik 1991, registrirano do 6/2000, prodam ali menjam za cenejše vozilo. S (068)45-279. 1939 POHIŠTVO KAVČ in dva fotelja ugodno prodam. TT (068)342-279. 1946 POSEST RABLJENO BRUNARICO ali leseno barako, površine cca 20 m2, kupim. TT (061)441-864. 1915 V ČRNOMLJU, Pod lipo, prodamo vrstno hišo, 100 m2. Cena: 6.000.000 SIT. Media nepremičnine. TT (068)325-449 ali (041)636-746. 1930 PARCELO, cca 18 a, na Novem Ljubnu (sadovnjak, vinograd - cepljenka) prodam. Možna gradnja. TT (061)343-818 ali (068)84-252. 1955 NJIVO v bližini Šentlovrenca prodam. TT (068)48-482. 1905 KROMPIR prodam. Boričevo 7, Novo NAPOČENI prodam opremo za avtomat kegljišče. TT (061)785-138. ŠKARJ E za pločevino do 5 mm in krivil® Abkant, 501, oboje Jelšingrad in v‘^ar!!l 31, prodam. TT (061)738-619 ali 730-4W- V ŽUŽEMBERKU prodam travo druge košnje. TT (068)87-627. , ZARADI SELITVE ugodno pr°dam*[e. dilnik, 2 plin, 2 elektrika, staro sPa^n!?^' hovo, 2 regala (omara + vitrina). tT ( 924. ' • VODNI SKUTER Bombardier za 3«J^ letnik 1995 Kanada, moč motorja 70 ’ 750 ccm, prodam ali menjam za ma5]XLi47* Informativna cena 700.000 SIT. TT 0 Ljj 098. • TERMOAKUMULACIJSKO PEČ i» stroj ugodno prodam. TT (041)623*H • VINO ŠMARNICO, žganje, suha ga^ drva, sivega bikca, starega 2 meseca, pr TT (068)89-719. . [Q, MAŠINO ZA NAPENJANJE parjev ugodno prodam. IT (068) 3 ^ popoldne. DIATONIČNO HARMONIKO ugodno prodam. TT (068)89-749, zv ^ SMREKOVE in hrastove deske prodJU^09 (0608)43-255. ŽENSKO GORSKO KOLO ROG. kjJjO stav in rolerje Roces, nov model, vse |. ohranjeno, prodam. TT (068)79-758. C,BB' ■večer- PREKLICI MARINKA FILIPČIČ, Čužnja vas24,Trebči-no, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla 8. maja 1999 policistoma iz Trebnjega, ki sta posredovala pri sporu s Francijem Smoletom. • 1867 PRODAM SUHO koruzo v zrnju prodam 520. 2000 KG koruze v zrnju prodam. 708. 1933 »(«$ RAZNO OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. IT (063)451 -082. 1621 POHORSKI ŠKRIIJAVEC, naraven, različnih barv in debelin prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz. TT in fax: (063)754-003 ali (041)621-478. 1680 STENSKI OPAŽ, bruna.c, ostrešja, late, talni pod, rezan les prodajamo. Nudimo prevoz. TT in fax: (063)7J4-003 ali (041)621-478. VINO šmarnico prodam po 120 SIT, večjo količino pa po 100 SIT/litcr IT (068)65-871. DRVA, metri, bukovi, kalani, lahko razžagani, z dostavo na dom! TT (068)322-754 ali (041) 693-219. 1876 OPAŽ, debeline 12,16 in 22, talni pod ter bruna prodam. Možna dobava ivernih oblog. Dostava brezplačna Tt (063)761-041 ali (041)522-479. 1877 JASNOVIDKA AIDA (BiH). V v^eje0» nem pismu pošljite 5.000 SIT za ne število vprašanj. Naslov: M. Ajcbi1' šičeva 18, 3320 Velenje (za Aid°K kontakti bodo mogoči po 1.12. * jgO^ 15.000 SIT. ^ OKREPČEVALNICO v obratovanju^ prodam vključno s hišo. TT (041) ^ wvp aliveJ ZAVAROVANCI ZAVAROVALNICE VVIENER STADTISCHE Če ste vplačali enega - ■ obrokov življenjskega »varov' p imate možnost delne pof ^ vplačanega zneska, tudi ce polico izgubili. .0 • Zastopanje pri odškodnin zahtevkih iz naslova nez9° ga zavarovanja. .4 Tel. 062/622-227, od 10’ 22 Inštruiram ANG, NE, SLO za srednje in osnovne šole; priprava za maturo. Tel. 068/81-706 Vabljena vsa srednja generacija, pari in posamezniki na ples vsak petek ob 20. uri v Motel Grosuplje. Zabaval vas bo ansambel Lira s pevko Barbi. Organizator: Društvo Metulji. POLAGAMO naravni in umetni kamen »Mitetno in ugodno ! O (068)770-145 ali (041)504-610. 1863 KVALITETNO likanje perila, ki ga odpeljem i7n,fr'Pcliem- nudim po ugodni ceni.C (041) 746429. 1865 l ^fOVEM MESTU, na ugodni lokaciji, z 0 nostjo uporabe večjih parkirnih prosto-ov, oddamo v najem poslovni prostor, 80 m2, primeren za salon avtomobilov ali podobno govmsko dejavnost, ter poslovni prostor, 10 n \PJ"lmeren za agencijsko dejavnost ali poaobno. Avto moto, d.o.o., Zwittrova 1. ovo mesto, © (068)322-159. 1871 SPREJEMAMO REZERVACIJE za letovan-K«n°riu v camP Prikolicah Selce - Rab. 3 1668)70-266 ali (041)681-593. 1880 kokoši nesnice, novo, prodam. ® (068)82-424. 1916. oVlA?JA D1MNIROV- vstavljanje inox l '.v ran!ke, vrtanje in podiranje dimni-izvajamo. B (068)344-726 ali (041)726- 589. 1937 ''TOŠČE za opaženje, kovinske le m Pioke posodim. B (068)342-506. nnDH°AM PR°STOR ZA SKLADIŠČE ali ogovoru od 50 do 100 m;. B (068)24- DVA OBDELOVALCA KOVIN zaposlimo. Pogoja: 5 do 10 let delovnih izkušenj in smisel za samostojno delo. Pisne prijave na naslov: Ferro Črtalič, d.o.o., Sela 47, Dolenjske Toplice. 1864 VOZNIKA C- in E- kategorije z vsaj enoletno prakso zaposlimo za vožnjo po zahodni Evropi.C(068)44-246. 1874 DELAVCA za delo v avtopralnici zaposlimo. (068)344-145. 1887 DELAVCA ali PK zidarja zaposlimo. Obvezen izpit B kategorije, po možnosti tudi C. •S (068)341-213 ali (041)616-245. 1898 150.000 SIT in več za sposobne v direktni prodaji iz Brežic, Krškega, Sevnice in okolice. 'S (0608)64-158 ali (041)715-838. 1907 ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici in v Krškem za popis PIRS. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Litijska 38, 1000 Ljubljana, “S (041) 746-823. 1921 V SLAŠČIČARNI v Šentjerneju zaposlimo delavko. © (068)81-359 ali 81-860. 1943 V BISTROJU redno ali honorarno zaposlimo dekle. Pokličite na TT (041)617-700. IŠČEMO zastopnike za zdravstvene pripomočke na terenu. APEL, TT (068)347-047 ali (041)714-583. 1966 STANOVANJA ENOINPOLOSBNO STANOVANJE, 40 m2, Poreč - Istra, zamenjam za dvosobno v Novem mestu ali okolici. TP (068)341-546. ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 44.80 m2, v Novem mestu, Mušičeva 15, prodamo. •B (068)371-220 ali (041)612-368. 1922 V NOVEM MESTU, v Šegovi ul., prodamo opremljeno enoinpolosbno stanovanje, 48 m2, s CK in telefonom, drugo nadstropje. Cena: 7.400.000 SIT. Media nepremičnine. (068)325-449 ali (041)636-746. 1929 AKCIJA Rjave jarkice v začetku nesnosti po 750 SIT, beli piščanci za dopitanje pa 280 SIT/kg. Cene veljajo do razprodaje zalog. Kuhelj, Šmarje 9 Tel.: 82-424 MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nes-nostjo, in grahaste, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila in informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. TT (0608)67-587, Dušan Sajevec, Vavta vas 9. (068)84-111, Anita Janežič, Slepšek. Mokronog, O (068)49-813. 1287 GOSI za nadaljnjo rejo, stare 5 tednov, bomo prodajali na sejmišču v Šentjerneju 12. junija. Cena 1260 SIT/kom. Naročila sprejemamo na © (067)88-058, (067)88-002 ali (067)88-114. 1923 BELE piščance in rjave nesnice prodajamo. Vrtačič, Pristavica 1, Šentjernej, S* (068)81-519. 1935 LEPO teličko sivko, staro 10 tednov, prodam. •S (068)76-073. 1942 PSIČKA MEŠANČKA, starega 4 mesece, oddamo prijaznim ljudem. TT (068)41-044, zvečer. 1944 PSIČKA mešančka, manjše rasti, rjave barve, oddam, (068)51-832. 1961 1977 SLUŽBO DOBI SARKO za peko pic zaposlimo. Sobote IM Pr°Sti' *(068)25'511 a,i 321‘878-enskim h i ^ Pr^nost‘ na pretek? S ter-tikij . om> našo pomočjo in izbranimi ar-Prieat- 0 odlično vnovčite. Vaš klic nal*mc?!0 vsa^ delovnik med 9. in 15. uro (061)159-90-03. 1855 nataka za ^e'° v dopoldanskem času in (06, dvoizmensko delo zaposlimo. B 65. 1859 V centru ČRNOMLJA prodamo poslovni lokal - trgovino v velikosti 88 m2 za 7,5 MIO. Informacije na telefon 041/ 672-580! '6 M** Natakarico zaposlimo v bistroju AS Pn AMZS na Otočcu. Tel: 041/730-151 JEU SVET, d.o.o., Brnčičeva > '231 Ljubljana-Črnuče, :r7°sNmo 3 trgovke v trn.?' v Novem mestu in 2 9°vki v Brežicah. Prednost Kmal° izučeni trgovci, andidati naj oddajo vloge r ,z9praj navedeni naslov v u 8 dni po objavi oglasa. V NOVEM MESTU prodamo garsonjero in enosobno stanovanje. Media nepremičnine, B (068)325-449 ali (041)636-746. 1931 OPREMLJENO SOBO s kopalnico in posebnim vhodom oddam samskemu dekletu. •B (068)25-624. 1947 ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ugodno oddam. B (068)26-590, po 20. uri. ŽIVALI SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne kilogramske bele piščance, rjave in grahaste jarkice . kokoši in purane. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, T? (0608)89-038. PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, Senovo, obvešča vse stranke in cenjene kupce, da sprejema naročila za vse vrste belih, grahastih in rjavih enodvenih in večjih kilogramskih piščancev. Vse informacije na IT (0608)71-375. 245 KOZE za nadaljnjo rejo in kozličke za zakol prodam. B (061)798-012 ali (061)12-561-54, po 20. uri. 1884 JUŽNOAMERIŠKE ČINČILE, družine, raz-plodne živali in oprema! Za začetnike vse informacije na TT (068)770-190, zvečer. Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu je začela poslovati Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. Vabljeni VI NAM - MI VAM °§las na kratko s pošto p0 ^ 068/323-610 ali 041/623-116 odmevno objavo v DOLENJSKEM LISTU SDentsk' tabor ANKARAN Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci, v času od junija do septembra. Informacije in rezervacije s /faks; 061/271-471, 061/1232-122, int. 249. 5Xp"študent" Še nekaj prostih mest za postavitev prikolic. Pokličite nas! Informacije in rezervacije: s telefon/faks; 061/271-471. adensft. ZDRAVILIŠČE RADENCI RVl V RADENCIH! KLUB SENIORJEV V času od 4. do 18. iuniia smo Vam, dragi upokojenci, pripravili posebno ugodne programe, ki vsebujejo: 5 2 ' ab 7 polpenzionov, 10-minutni posvet z zdravnikom, 2 mineralni kopeli, spinski inhalaciji, 1 sprostitveno terapijo, predavanje o zdravi prehrani, Stranjo gimnastiko in vodno aerobiko, kopanje v TERMAH, pokušnjo vin, vožnio s kočiio ter priieten plesni večer. Cena 5-dnevnega programa s polpenzionov že od 27.600 SIT dalje. Doplačila za enoposteljno sobo ni! 2 INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče RADENCI, tel.: 069/65-331, 66-594 in faks: 069/66-604 Novo mesto, Lebanova 24 tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: j stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej; • hiše: Novo mesto, Ratež, Žužemberk, .Šmarješke, Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolice, Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj; • vikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, §traža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico; • zidanice: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico; • poslovni obiekti: hiša z gostinskim lokalom v Žužemberku, Črnomelj - picerija, Škocjan -picerija • kmetija: okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov in stanovaj. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz Verjem^e ali ne -M- Ml/o OGNJIŠČE št & jp \o° z°* <9 o CD T M i VevU’ S 068/324-377 VlMB U A 1-4 K A popust DOPUST Z M BANKO bodo vaše počitnice zares počitnice, saj vam ponujamo: GOTOVINSKO POSOJILO ZA DOPUSTOVANJE z odplačilno dobo do dveh let že od TOM + 3,75 % dalje. ali NAMENSKO POSOJILO ZA DOPUSTOVANJE pa z odplačilno dobo do dveh let že od TOM + 3,5 % dalje. Obiščite nas v naših enotah. Poslovalnice: Dunajska 107, Ljubljana, tel. 061 1605 181 Nazorjeva 8, Ljubljana, tel. 061 125 42 35 Koper, Pristaniška 43/a, tel. 066 271 869 Ptuj, Slovenski trg 3, tel. 062 772 401 Sevnica, Trg svobode 1, tel. 0608 40 751 Agencije: Diskont, Slovenčeva 23, Ljubljana, tel. 061 168 34 41 Idrija, Lapajnetova 45, tel. 065 741 141 Ormož, Kerenčičev trg 4, tel. 062 702 490 Gornja Radgona, Partizanska 16, tel. 069 61 834 Lenart, Partizanska 1, tel. 062 726 556 BAN VM korak v pravo smer XV 23 KOVIKO«""'' MHMi Hladilna torba Promo3( Vrtni šotor Senčnik Podstavek za senčnik Gotovinski popusti s kartico Kovinotehna Nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA | H11 zunanja žaluzija ravne kupolaste * balkonske " senčniki ZA VAŠ DOM ali POSLOVNI OBJEKT ROLETARSTVO •ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE • PLISEJI •ROLOJI •TENDE • K0MARNI KI •FASADNI PROFILI •SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673 PVC STAVBNO POHIŠTVO •OKNA-VRATA*VSEH OBLIK* |^^*C2596), 27. maja 1999 __________________________________________________________________ DOIjNJSKUjST^ PORTRET TEQA TE