Razne noviee.* Iz pr&TO«odne službe. Cssar je podelil viSjemn dfiEe^nosodncma svetoikn Štefanu Kaeiančica v Celju povodoai vAtopa v pokoj riaslov d,ornega svetcika. * ImeEOVanje. Namestništvo je imenovalo namesto dosedanjega dnhovskega zastopnika v nariborskem mestnem golskein svem stolnega proSta 'Karola Hribovšeka, ki je to ineato radi trejne bfJehnosti odlcžil, za člana mariborskega mestnega šolskega s?eta stoinpga žnpnika dekana Franoa Moravca. * Iz šole. Na Ijndski čoli pri S?. Jakobu v Slov. gor. je razpiaano me^to stalnega nčtte^ja. Proinjo do 25. t. m. — Mesto stalnega ali začasnega učitelja je razpisano na trirazredni ljudski šoli v Pribo-i pri Konjicah. — Na štirirazredai ljndski goli v Novicerkvi jo razpi?ano mesto učitelja. ProŠnje do 30. t. m. * Stari bankovci po 100 goldiaarjeT, ki so prišli iz prometa 6. oktobra 1902 in ki no*ijo datam 1. majnika 1880, se Se lahko do konca tega me-eca zamecjajo pri glavnih densrnih zavod.h iu podrnžaicah avstro • ograke banke * Ljndsko Stetje ia Siidmarka. Sudmarka v drnžbi s Šalvere nom in nemško- narudnlin svetom razpoSilja ob— meJDim občinam ponndbe, t3a preskrbi 'r-rezpkčne števne komisarje sa predstoječe Ijodsko štetje. Nekaj cbčin, kjer manjka sposobnih Ijnd', ut gae iti na inaairiee v^etemškim željani. Dajmo nemš:;i pr>'dr?D sii odločen odgovor. Pozor! Promet s trtarai prost, Namestnija v Gradcu razglaša, da je promet s trtami za vse občine na Štajerskem z od trtne uši okuženimi občinami na Nižje Avstrijskem, Moravskem, " Dalmaciji, na Kranjsk.em in Primorslcem prost. * Zlatomainik in šolski svetaik vlč. gospod Iran Kiušič se počnti v zadnjem časn jako slabo. Priporoča se sobratom v molitev. Not ©režniški ocUlelek se osnuje v Radgoni za okraje Radgona, Ljutomer, in Feldbach. Ta oddelek bo imel Štev. 10. Poveljeval bo poročnik. Svarilo proti nakupu konj v Zagrebu. Na merodajnem mestu smo izvedeli, da je izvoz konj iz mesta Zagreba v Avstrijo prepovedan, ker razsaja v Zagrebu smrkavost konj in vranifcni prisad. * Sospudinjska šola na Tebarjih. Novo šolsko leto <ae začne 3. norembra. GDjenke plačnjejo 30 K na mesec za hrano, Ktanovanje in p >ak. Udijo se vsega, kar mora snati dobra gospodinja. ProSaje za sprejeni se pošiljajo na vodrtvo Go3podinjske Solena Teharjih, katero naznani vsaki prošnjici natančne pogoje. * Sknšnja na Gospodinjski šoli na f eharjih bode dne 25. oktobra 1910 ob pol 11. uri dopoldne. * S pisalnim strojem pisani spisi se ne smejo poSiljati kot tiskovine. Trgovinsko ministerstvo je dognalo, da nekatere tjrdse poŠiljajo s pisalnim strojem pisana pisma, račane, tirjatre itd. kot tiskovine ter tako oškodnjejo poštni erar. Sedaj je pa ministerstvo odredilo, da se mora a pisalnim strojem pisana pisma, ki se jih hode odposlati kot tiskovine, oddati pri okenoih na poštah ter najmanj 20 popolnomaJednakih komadov. * Štajerc zopet laže. Na dragem mesta poročamo o Štajeičevih lažeh ia o ptnjskem okrajnem zastopn. Pribiti le moramo Łe nekatere stvari, da kmetje vedo, kako delajo ti prijatelji kmeta z denarjem davkoplačevalcev. V ptajskem okrajnem zastopu je sedaj ravno tako gospodaretvo kakor >y deželi. To so pravi strici, Štajerc trdi, da vsled obStmkcije tndi okraj niina denarja. Mi smo dokazali, da to ni res. Če ti gospcdje nimajo deoarja, zakaj pa so sklepali 8e v zadnji seji in delili podpore, Ti poznajo vedno dvojno mero; za nemskntarje vse, za sl v. kmete pa nič. Kmetje, le poslu Sajte, kako gre vaš denar iz okrajne blagajne. Še v zadnji seji so dovolili 50 K za kaso mojstrov v Ptoju, ali vas k*j brigajo ti ljadje v mestn? Nekema visokošolcu, ki je dolgo;trajen žtndent, so dovolili, ker seveda irobi v nemgki rog, več elo kroc. Pcdpore za Stipendije uč<teljiščniko7 so odklonili, ker bi te dobili tadi kmečki sinovi. Pač pa so dovolili graškim obrtnikom, kateri niso za ptnjski okraj nobenega pomena, 50 K. Za živinozdravnika, ki mora biti Dem:kega preprifisnja in v Ptnju za mestjane, so dovoliii kar 400 K. Mesta drngega tajnika niso zasedli, ker ni bilo nemškutarsk;h prošnikov. Take reči so sklepali v seji, v kateri so odbijali opravičene zahteve slovenakih kinetov in 'kmečkih občic. Vsem prebiralcem ptnjskega okraja se bode vead« enkrat razjasnilo, da delajo ti Stajercijanci vedno -iPO dvojni meri. Razkrinkani so že dovolj; ker vedo da delajo krivico slovenskemn kmeta, pa hočejo porzročeno škodo zvaliti na slov. poslance. Oče Ornig, ne bode šlo teko! Zapommte si, da bode Vam donelo že po ušesih, kadar (bo prilika v deželnem zboru, da bodo javno poslanci S. K. '7i. bičali Vaše nelepo početje. * Liberalna Stranka na Kranjskem je v razsulu. 'Mladi in stari liboralci se med seboj čiindalje bolj napadajo. Mladi liberalci že sami prizaavajo, da se stranka maje. Kako 8e bo spor mcd starimi in mladimi liberalci rešil, ali stem, da bodo 6e nekaj niladih liberalcer izročili sodiščn, ali z bojem na ntž, kakor je glasilo starih liberalcev, BSIovenski Narod", napovedoval, je njihova stvar, eno pa vidimo dognano v tem razporn: Liberalne stranke ne vežejo nafiela, ampak večji ali manjM vpliv posameznih vodilnih oseb. Eo ee omaje zaupanje liberalcev v eno osebo, prične se majati cela etranka. Taka stranka pač ne o>ore biti reč nevarna naši močni katoliški organizaciji. Odborova seia S. K. S. Z. dne 6. t. m. Kanovo «0 se predložile prošnje za podporo Slovencev v najodno ogroženih krajih. Po možnosti se je proŠnjam ugodilo, V seji se je tudi temeljito razpravljalo o ljudskem štetju, ki bo meseca januarja bodočega leta. Med drugim se je skienilo, da se odbor S. K. S. Z. obrne do vseh naših izobraževalnih organizacij v obmejnih in narodno ogroženih krajih, da store vse, da so vsak Slovenec vpiše za Slovenca. S. K. S. Z. bo izdala v to svrho tudi poseben letak z navodili za vo. ditelje naše društvene organizacije, posebno v narodno ogroženih krajih. Drugo delo se prepusti naši po- i litifini organizaciji. * nflomiekOT dar". Fri dekliškem shodn na Brinjevi gori se , je na predlog Ane Nemčič razren društvenioe za n81or. Stražoc nai bralo 14 E; t naglici bo tnesek nabrale Amalija in Mimika Volčič in Iranka KUnfnik. * Kot »Slomaekov dar" za nSlor. Straio" J« daroval i. g Joa. Skrarč, kaplan pri St. LoTrencu v SIot. gor. 2 E. Posnemanja mdno. Družba sv. Mohorja. Družba sr. Mohorja v Celovon šteje letos 85.789 udov, < to je 275 več, kakor 1. 1909. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1. ^iSlovenske legende". 2. ^Sreta spoved", molitvenik. 3. BZgodovina slovenskega naroda", I. zrezek. . 4. nDrobne povesti". 5. nSlovenske večeraice", 64. zrezek ,6. Koledar za leto 1911. V zameno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpi, sovanja želel — se še doda: 7. »Zgodbe sv. pisma", 16. zrezek. 8. BTrije rodovi". ; Povest. Z razpošiljatvijo smo prideli ravnokar. Potrudili se bomo, da častiti ndje dobijo knjige najprej ko mogoče. — 1 Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. Krška skcfija. 3. Rizni kraji. 4 Goriška nadškofija. 5. TržaSko-koprska škofija. 6. Lavantinska škofija. 7. Ljnbljanska škofija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se kDjige pošiljajo, nnjno prosimo, naj takoj, ko dobijo navizou, pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo drnžbi samo zamado in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odpoalatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povroiti. One gg. poverjenike, ki dobirajo sroje knjige nopoeredno v družbini tiskarni, prosimo, naj Čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. ODBOR. %: Mariborski okraj. •¦'¦**! m Maribor. n81oveDsko Dramatično drnštvo" prircdi v nedeljo, dne 16. t. m. na pplošno zahtevo dramo BLepa Vida1". Zafetek to^no ob pol 8. ori zvcčer. Monštrantso, katero je ukradel neki brezvestni zlobnež nedavno iz župiiijske cerkve pri St. Petru niže Maribora, so našli v sredo, dne 5. oktobra zakopane na neki njivl blizu Radvanja. Izkopal jo je neki ^j m St. tenart t SloV. (JOJf. NaS obeinsli tajaik se piše Karl Zivko. Stannje v BCafe zum ewigen Licht", nraduje pa na rotovžu y prvem nadstropja, oziroma tudi spodaj na praga ob cesti, kjer se da gledati in občndovati domačinom in tujcem. Učen vam je ta mož. Govori slovenski — to menda najbolj zna — nemški, hrratski, laški, francoski in Bog si ga ve, kaj vse. Zato pa ni čnda, da mn je vse drugo ^Fetien", samo on pa da je nekaj. V nemSdini je tako podkovan, da je nedavno v treh kratkih vrstah, ki jih je Eekemn gospodn aradno napisal, napravil 8, beri nOsem11 velikih slovniških napak. Gospod Živko, zato bi dobili na srednji Soli nSachrer" ans Dentsch. Henl! m St. Lenart T S1oy. gor. Slovenski stariši! Kmalu se zopet začne Sola. Ne dajte se preslepiti od agentov nemške šole. Ako mislite svojega otroka prvič v šolo dati, počakajte do Velike noči in dajte ga v slovensko šolo. Za slovenske otroke je slovenska šola, za nemške nemška, za mažarske mažarska itd. Le v slovenBki šoli bodo se vaši otroci res kaj nandili, tudi dovolj nemščine, v cemški šoli se le mučijo, nič naačijo in vefiji tepci izstopijo, kakor bo prej kedaj bili. Slovenske otroke v slorcnsko šolc, to je edino prav. Ako imate otroke v nemški šoli. tako jih vzamite ven in v slovensko, farno, pošteno Solo nazaj jih pel jite. Ako tega ne storite, krivi boste vi, če bo šola postala javna in plačevali boste vi, kakor tudi drngi, ki so na tem nedolžni, da vas bodo dlani bolele. Kleli vas bodo po celi fari zato in ne brez vzroka. Tržani sd šolo zidali za sroje otroke, vas niso prej nič vprašali, jeli vain prav ali xi»», tržani naj jo plačajo sadaj. Veliko se jih je žo spatnetovalo, spametnjte se še drngi, zadoji čas je. Ako bo nemška Šola postala javna, postala bo samo po nespameti in krivdi nekaterih, trpela pa bo cela fara in krvavela leta in leta. Ali imate res toliko denarja še dandanes, ali ne čatite še dovolj teiav davkov, naraščajočo draginjo, da si še tako nepotrebno breme nalagate? Zavedni slovenski kmetje, skrbite za to, da izven trga ne bo nihče imel več otrok v nemški šoli, kajti le na ta način se je morete obraniti. Prigovarjajte, prepričojte, pojasnnjte nevednim, zaslepljenim — saj dobro poznate njih imena — podačite, da se spametujejo. Od teh vam prati nevarnost, da pride šola na faro, ti vain bodo krivi no/ih davko^, te podačite, spreobrnite in uič se vam ne bo bati B »jnjemo se za pravico, pravica je na naš strani, in pravic* še jo vselej zmagala! Torej v boj za vero in rodno grado! m Sv. Lenart v Slov. gor. Solarska kuhinja. Kmalu se otvori tretjič tukajšnja šolarska kuhinja, ki je razdelila preteklo zimo nad 6000 porcij hrane, torej skoro za 100 odstolkov več, nego po zimi leta 1909 —1910. Stroški so se pa potrojili, ker moramo tekmovati s tukajšnjo nemško šolarsko kuhinjo, katera ima dovolj denarja na razpolago. ObraCamo se torej tudi letos do vseh šoli in njeni mladini prijaznih denarnih zavodov, društev, dobrotnikov in veselih družb s proŠnjo za gmotno podporo. Zelo hvaležni bodemo gg. odvetnikoma in g. c. kr. notarju, ako se bodo ti gospodje tudi pri bodočih sodnijskih obravnavah spominjali naše, v narodnem oziru zelo važne in jako potrebne šolarske kuhinje. m Clršak. Dne 9/. t. m. 'sta se posvetovala potslanec dr. K. VerstovŠek in g. Zebot, z odborniki ob6h občin, Ciršaka iu Selnice ob Muri. o važnem šolsVem vpraSanju za ti dve občini ob skrajni slovenskl meji. Radi rešitve teg a vetevažneca vpraSanja so naprosili odborniki, kateri so bili DolnoŠtevilno navzoči, poslanca dr. VerstovŠeka, da nadaliuje svoje začeto delo. m St. Peter pri Mariboru. Bilo bi kaj veselo pri nas, ker je res lep kraj, samo eno nam pa6 Še manjka, in to je okrajna cesta. To željo glede zveze z okrajno cesto od Krajnca v Zgornjem Dupleku pa do Lorberja pri Sv. Petru gojijo Šentpeterčani že dolgo let; ta proga bi bila dolga slabo uro. Samo, če bi okrajni zastop hotel sodelovati! — Pri nas hodi okoli nek nemškutarski agent z namenom, zavarovati proti ognju. Tukaj je vsakemu svetovati, kdor želi biti zares zavarovan proti ognju, naj pristopi k ,,Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani", ki Je prav dobra v vseti ozirih, in katere zastopnik je vaš domač rojak g. A. Fras v Trfiovi, in zlasti pa Se, ker ni zvišala tarifov, kakor nekatere druge zavaroyalnice. m Hoče. V nedeljo 9. t m. ee je vrSil pri nas občni zbor Bralnega drnštva Zborovanje je otvoril preč. g dekan GrnSovnik in dal besedo g dr. Leskovarju, ki je govoril o pomena in važnosti Bralnega drnštva ter vspodbojal k mnogobrojnema pristopn. Vsi na?zoči so nato res pristopili k draštvn; h konca se je ievolil nov odbor. m Hoče. Na pošti. Stranka: BProsim, štiri petTinarske zDamke!" — Poštarica: BWie ? (Kako?)" — Stranka: n6tiri petvinarske znamke!" — Poštarica: BWass soll das heissen?" (Kaj pomeni to?) — Cstranka: nStiri pet?inareke znamke!" — Poštarioa: rAl8O vier ..." (Torej štiri. . .) — Stranka: ,Štiri petvinareke znamke'" — PoStarica: rIch verstehe d»a nicht!" (Ne raža&eai tega!)— Stranka; BVier Ftiafhellermarken!" (Štiri petvinarake znamke!) Kakor kaže ta slnfiaj, bi bilo poštarici vseeno, če bi tadi prišl« do javnega prepira. Dasi je imela stranka pravioo na svoji strani, ker poštarica na slor. zemlji mora biti velča slovenščine, je bila stranka prisiljena govoriti ž njo nemžki, da se je preprečil javni prepir. Tako daleč smo že v Hočah, kjer kraljnje učitelj Gate. Prej, ko njega ni bilo, je ravno ista poštarioa postregla tadi na slor. zahtevo. Pa atorili se bodo že koraki, da se bo temn odpomoglo. S tem pa opozsrjamo hočke Slovence, da vedno doeledno govore na poSti slovenski. m Hoče. Eaker čez noč, so izginili prejšcji železniški nradniki iz Hoč in na njih mesto so prišli nori. Vprašamo pa rarnateljstro jnž. žel., jeli potrebno, da se mučimo tnkaj z uradniki, ki ne raznmejo ali nečejo razameti slovenski. Mi ne trpimo t^kih re$i in zabteyan30 pravioo za svojo na.^ rodnost tnui na južni železnici, ki ima že tako najvisje cene In kako noBtopa riTnateljstvo ? Uradnikp^ kj n?8 ra^ zamejo, premtati v nemške kraje, t&m pa nam poSlje take, ki slovenski ne znajo ali pa govoriti ne marajo. Slovenoi, bodimo značajni! m Fram. Poročil S6 bo prihodnji teden občinski in posojilniški tajnik g. Fr. Koren, iz ugledne in narodne hiše Korenove v Morji, s c. kr. tukajšnjo poštarico, Amalijo Kokal. — Vrlo narodnemu paru obilo sre&e! m Fram. Preteklo nedeljo je predaval v našem društveneui domu g. dr. Fr. Kovačič o jeruzalemskem romanju, katerega se je bil sam udeležil. Pred mnogobrojno zbranim občinstvom, ki je bilo včasih do solz ginjeno, nam je razložil učeni gospod v VA ure trajajocem govoru s krepko in živo besedo vožnjo na morju, prijetnosti in neprijetnosti te vožnje. Opisal nam je natančno najznamenitejše kraje našega odrešenja: sv. k"rižev pot, cerkev božjega groba, Kalvarijo, Oljsko goro in Betlehem, pa tudi potovanje iz Jeruzalema v Jeriho. Povdarjal je posebno, da so priredili Slovenci to roraanje kot narod, kot ljudstvo, in da so letos nastopili Slovenci prvikrat v sveti deželi kot slovensk.i narod, kar je velikega pomena v zgodovini Slovencev. Govornik je žel obilo pohvalo in zahvalo. m Slov. Bistrica. Zadnjič smo si čisto na kratko ogledali voditelje naše ,,slovenske šole". Danes pa poglejmo, kaki so tem podrejeni učitelji. Na dekliški šoli je neka Lercher, Bistričanka, ki ie niti skušnje nima, pa si upa biti odbornica lutrovske Sudmarke, ki ima namen, vzeti Slovencem njih vero in jezik ter jih ponemčiti in poluteraniti. Ta gospica si iŠ6e kruha na slovenski šoli, pa kaže vso svojo zagrizenost nasproti Slovencera ter si upa javno nastopati v družbi našib najbolj zagrizenih nasprotnikov. Se hujši je na deški šoli nek Sernko (Zrnko!), ki kar vzkipi, kadar sliši govoriti slovenski jezik. Ta mladenič je še komaj v kratkem postal stalen ter sploh razumeti ne moremo, zakaj si ne išče kruha kje v Berolinu, ali vsaj na kaki nemSki Šoli, zakaj se vsiljuje med našo slovensko deco, katero mrzi. Da v cerkev ti nemški (?) vzgojitelji (?) na naši šoli ne zahajajo, je samo ob sebi umevno, pa6 pa so zvesti poslušalci lutrovskega pastorja, kadar pride isti v Bistrico oznanjat nemškega boga in njegov feisti evangelij. Tako torej vidite, dragi stariSi, da je za vaše otroke res najboljŠe v šoli preskrbljeno. Navdušeni učitelji, njihov lep vzgled, narodnost in pobožnost, posebno pa vroča ljubezen do slovenskih otrok, vse to skupaj bo zalivalo, gojilo in žlahtnilo najboljše seme v srcih vaših ljubčkov, ter vam vzgojilo gotovo same zavedne požrtvovalne narodnjake in velike domoljube. m DraguCova. Znani nam posestnik G. — že dolgo molci v svojem ,,Štajercu". Ali raorebiti ne izhaja ve6? Se pa5 vidi, da je njegova najboljša zagoyornica odšla iz naše Dragučove. Saj veste, tista ,,Gracer kuheltajč pohrusten". Vse pa6 mine. Tudi ,,Štajerc" bo preminul, če ne se bo pa spremenil. Imel bo 6rn papir in beli tisk. Danes meni, jutri tebi. — Tukaj se je potikal kake tri tedne nek nemški (zakonski?) par. Mož je popravljal dežnike; njegova polovica pa mu jih je prinašala in odnašala. Pri tem ,,kšeftu" je imela nekod tudi ,,dolge prste". Pozor pred takimi! Domačini, dajte raje zaslužek našim ljudem! Dragučevski. m Sy. Avlraž T SlOT. gor. Takajšnje Tojasko veteransko drastˇo priredi poTodom 80letne Bt»ro»ti Njih velič cesarja Fr. Jožefa I. dne 28. okt. 1910 tombolo z ffinogo lepimi dobitki t gostUni gospe Neie Rolla 8 koncettno godbo in alaTnostaim govorom Zifatek ob 3. ori pcpoldne. Čisti dobiček se porabi za pogrebne gtroške doaloienih ˇojakoT oz. veterancv. SoBedna bratska droštra in slar. občinstvo Tabi k obilni udeležbi odbor. m Kmetl]Bka podrninloa pri St. Jurijn t SIot. gor. priredi t nedeljo dne 23. cktobra pouies shod in gicer po rani maši t gostilniskih prostorih g. Fr. Krajnca. Predaval bode g. živinoidnTnik dr. Hngo Hinterlechoer, o goveji knžni bolezni na parkljih in gobeih. ŽiTinorejci, pridite v obilnem številu! m 8t. Lenart t SIot. gor. DraUvo za otroško varslro in mladinsko ekrb y sodnem okrajn 8t. Leoart ima sfoj izredni obini zbor t torek, dae 18. oktobra t. L ob 10. nri dop. t Boduijskih proitorih. Dnefni red: 1. Zapisnik sadnjega občnega zbora. 2. Prememba 1., 10. ia lt. § drpitTenih pravil. Ako ta zbor ni BklepčeD, se vrsi ob ll.uri dopoldne isttga dne drngi, pri TBakem iteviln sklepini občni zbor. E prtT obilni udeležbi rabi odbor. w * . pfujski okraj. p Ptnj. Umrl je dne 10. okt. Peter Ivič, felvebel pijonirskega bataljona št. 15, star še le 30 let. Bil je blag krščanski mož. N. v m. p.! Ptuj. (Osebna vest. Namesto dr. J, Mauczka, ki je prestavljen v Maribor, pride na Ptuj za okrajnega zdravnika dr. Fr. Baeck iz Grobminga. Mož je trd Nemec, a ima opraviti s samimi Slovenci! Nie bi se ne ftudili, 6e bi nam naša vlada poslala kUajskega zdravnika. Tako dela naša vlada z nami biovenci! p Kam gne denar slovenskih davkoplačevaloev ? ..Stajerc" piše, koliko Škofle ima ptujski okraj vsled obstrukcije. Tega pa ne pove nikdar, ce se bode od strani dežele tudi vstavil denar za nemške namene. Slovenski kmetje bodo gotovo slovenskim poslancem hvaležni, ce zabranijo plačevanje deželnega odbora za razne namene, ki našemu ljudstvu nič ne hasniio, temveč le škodujejo. Kmetje, povejte, kaj imate vi od ptujske gimnazije, v katero Še svoiih otrok ne m* rete pošiljati. Obiskujejo jo le Nemci iz nemških krajev. Dežela plačuje pa za ta zavod na leto 5 1.595 kron. Ker je obstrukcija, naj le vstavijo to placilo, nam ie prav. Za ptujski Studentenheim daje dežela na leto 4000 K, za celjski in mariborski Studentenheim pc 4000 K, za Madchenheim v Ptuju 2000K, za Siidmarko 400 K, za Schulverem 400 K, za nemške dijake na ptujski in celjski gimnaziji 3600 K, za nemško žensko učiteljišče v Mariboru 28.000 K: ali imamo kmetje od tega kakega dobička? Slovenski poslanci si bodo dobili velikansk.e zasfuge, če so dosegli z obstrukcijo, da bi se ustavila ta placila. — Kmetje, pa še za druge reci mečejo Ornig in njegovi pristaši deželni denar. Za drsališče v Gradcu, kjer se zabavajo mestjani in drsajo, gre vsako leto okoli 8000 K; za gledališee v Gradcu se plača vsako leto 25.000 K. Ali bi ne bila velikanska zasluga poslancev S. K. Z., 6e so dosegli z obstrukcijo, da se ne splaeuje v take namene z deželnimi davki? Radovedni smo, kaj poreče ,,Stajerc" k temu. Ce ima res tako rad kmete, bode vendar on tudi rotil Orniga in njegove prijatelje in nemške vecine, da ne bodo razmetavali na ta način deželnega denarja. p DaTica, ta hnda in zavratna oiroška bolezen je nastopila t ptnjski okolici v par slnčajih. p Kolera, kolera je že tn, so pred kratkim prestraSeno klicali mnogi ter pravili, da je že v Središčn. Res je tam nekega moža hndo zgrabils, pa ne — kolera, aiupak pijanost, ker se je dobrega sadnega mošta preveč navlekel. p Vinska trgatev v Halozah se je ob krasnem vremena že pričela; kakor ae je pokazalo, bo letoSnja kapljica še nepričakovano dobra! p Hajdin. BEmet ima besedo", tako &em zadnjič bral na vseh voglih, hišah in drevesih po Ptuju, ko sem imel tam opravka. Torej pa naj kmet govori, da lahko žnpan Ornig posluša! Pred več tedni je bil velik požar v Skorbi, župnija Hajdin, nničil več poslopij; eden teh gospodarjev je čez nekaj časa na Ptnjn knpil tramovja za novo hišo; ker je itak veliko denarja pustil meščanom in kot pogorelec bil nbog, je prosil žnpana Orniga, da mH odpastijo oestnino (mautnino), ki se mora sicer plačati od vsakega voza, kateri pelje čez dravski most. In aedaj posloSajte! Ornig je rekel: Da, se Vam bo dorolilo, toda le, če napravite pismeno nemško prošnjo; ako slovensko, ne dobite olajšave! Dotični mož pa je bil zareden Slovenec in je rajše plačal mostnino, kakor da bi postal Judež! Tako Ijnbi Ornig kmete! Hajdinfian. p St. Trojica t Halozah. Zadnjo nedeljo smo imeli takaj shod. Poročat je prišel deželni poslanec Ozmeo. V daljSem govoru nam je razložil, zakaj so začeli naši slovenski poslanci r deželnem zboro z obstrakoijo in označil isto kot prepotrebno šibo za sovraštro in nemarnost naših Nemcev proti nam, ki jih bo tepla tako dolgo, dokler ne bodo hoteli pripoznati tudi Slorencem sebi enake mere pravidnosti. G. Mihael Brenčič iz Spnblje je govoril o skrajno slabem gospodarstm ptujskega okrajnega zastopa. Soglasno je bila sprejeta resolucija, s katero voliloi popolnoma odobravajo taktiko slovenskih dež. poslancev v Gradcu in jim izrekajo neomajano zanpanje p Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 2. t. m. so naši štajercijanci zopet pokazali, kaj znajo. PoŠteni mladeni6i so bili pri pozni službi božji in so se po kon.&anem sv. opravilu mislili podati mirno na svoje domove, pa žalibog. prišlo je drugače. Znani postopafci iz Savc so med celim sv. opravilom pili v gostilni Sever, in ko so prišli drugi fantje mimo, so skočili vsi iz gostilne na cesto z noži v rokah. In tukaj se je pričelo sedaj res pravo mesarsko rezanje; dva brata Cajnkarja iz Savc sta bila tudi to pot zopet najhujša. Eden izmed njiju, Ivan Cajnkar, je z velikini nožem dvakrat zabodel v glavo znanega in poštenega raladeniča Davorina Pučko iz Kljucarovec. Ta mladenifi gotovo ni storil nikomur nič žalega, pač pa že veliko dobrega; s svojo besedo in vzgledom je že marsikaterega mladeniCa spravil pod za-stavo S.M. Z. Zatorej mu vsi pošteni ljudje želijo zopet kmaluzdravja; tistim junakom pa naj rifiet prav dobro tekne. — KoraCki kmet. p Vnrberg prl Ptu]n. Prihodnjo nedelju dne 16 oktobra 1910 ob pol S. nri popofdne 8« Trii t našem izobraževalnem društvu prcdaˇao;e. Govori urednik Z«bot iz Maribora. Vrli somišljeniki ia Viirberga in okoliee, pridite vbI. Agitirajte za obilno udeležbo! w Ljufomerski okraj. voliloi izrekajo doeedanjemn dmovanjn Biorenskih deželnih poslancev v deželni hiši zanpatye. 2. Zabteva m, da stojijo naSi poslanci na branika za slovea^ko šolstvo tndi zanapre;, ker smatrajo za dobro bodočnost naroda dobro šolstvo na podlagi mateiinega jezika, ter se odločao protestajo prcti vsakemu zatifanja od strani večine v deželuem zbora. 3. Zahteva se, da vleda obrača večjo pozornost na prometua zveee in vodne ceate na Spodnjem Štajerskem, kakor se ja to doslej zgodilo. 4. Opozori se vlada na težko ataiisče vlnogradnikov, katere u-od» posebno letos hudo tepe, da se tistim, ki iraajo brezobrestno ptiBojilo, rck za vrnitev za pet let podaljša. 5. Ze vložeai prediog goepoda poslanca Rcškarja v deželnein zoorn radi olajšsnja obrtnih listov za zldarsko in tesarsko delo na deželi naj se podpira ia na no vo nnjno zahteva. 6. V korist kineta naj ^e red za man date v okrajnih zaatopih poetavniin potom pravično preOBtroji. 7. NaSi poslanci aaj v sluoajn, da deluje deželni zbor, Tarojejo dobro gospodarstvo dežde, kar je za n&s v gospodarsketn ozirn merodajno. Reso'ncija je b\h enoglasno sprejeta. Nato se je oglasilo več posestnikov k besedi. Gospod Str&jnšek, poeestnik v Rožičkem vrhu oriše žalostno stanje vseb boljših prometcih zvez in prosi, da se v deželnem zbora sklene potrebno za pomož takim re7nim občinam, ki jih iz iastno moči ne morejo popraviti. Gosp. Kocuvan prosi, da se odpravi plačiio od prostega žganja za tiste, ki točijo pod vejo. Gospod župan Breznik zago»arja vže označen predlog g. StraDJšeks in preide potem k vainemn atemeljevanjn stališča viaogradoikov, ki so jih letos mnoge elementarae nezgode tako težko obiskale. Pro8i se g. dežehiega poslanca, naj stavi predlog, da se tistim vinogradnikom, ki iiaajo brezobrestDO posojilo, rok za vrnitev za pet let podaljša, kakor tudi davčoa prostost oziroina omeDJena posojila popolcoma opnstijo. Kodčdo ?e prosi g Brezsik kot predsedoik tnkajšnjega distriktnega odbora naj g. dež. odbornik pripomore, da dobi na§ distrikt za vzdrževanje zdraynika namesto 600 kroa recimo 1000 kron. G. poslanec je vsaterau pcoljno odgoror*'!. S tem je bila razprara končana in predsednik ja zaključil shod 1 Jlalanedelja. Ta pa tam se je že slišalo, da se po pcštah pisma izgnbljajo. Enako se zadnji čas dogaja pri nas. Ker sta bili dve pismi oddani, prva dne 20. jnnija, drnga pa 12. sept t. 1., naslovljeni na nredniSto BSI. G." in na nobeno od teh ni bilo odgovora, smo bili prisiljeci poslati reklamaoijo. Uredništvo nam je nato odgovorilo, da od omenjenih pisem ni dobilo nobenega. Rea čudno! — Kje pa so pisma obtičala ? Za danes se zadovoljimo s tem, da smo celo stvar spravili v javnost. Drngič pa bomo napeli ostrejše strnne. 1 St. JnrlJ ob Ščavnlel. Bralno drnštvo pri St, Jnrja ob Šiavnici priredi f nedeljo, dne 23 oktobra zabavni popoldan. V prvi vrsti 86 opozarja, da bodo razven godbe in petja uprizorili ndje miadeniike in dekliške zvete dve zanimivi veaoloigri: nTri ststrc" in nD?a zeta", NaUnžneji vspored prlde prihodojič. Odbori bralnega iJmštva, dekliske in mladeniške zreze pa že sedaj rabijo tbb prijatelj« poštene zabave k prav oblni adeležbi. 1 LJntomer. Bralno draštro za Ljntomer in okolieo pritedi t nedeljo, dne 16. oktobra, gledališko predstavo nTri Bestre" v dvorani gospe Kukovec. Začetek ob ?. uri zvt&er. E obilni ndeležbi vabi odbor. l Konjiški okraj. k Sreče. V prostorih g. Kračuna ae viii v nedeljo dne 16. t. m, po prvem bozjem opraviln večje gospodaisko zbororanje. GotoHI bode drž. in dež. poslanec Pliek in drngi o drž. io dež. zborn, cadalje o pospeševanju živincreje in skupni prcdaji živine. ZbotOTanjo je za kmetoTaic« ^ažnega pomena, zato se pričakpje cbilna ndeležba k Smrtua kosa. V Konjicali je umrl po celem okraju zlasti med gospodinjami pod imenom ,,Račko" znani BezenŠek. — V SeSah je po dolgotrajni bolezni zaspala Marija Pintar, in za ne dolgo potem njen mož Franc, ki je bil v okraju edini rešetar. — Na Stranicah. se je preselil v večnost še mlad trgovski pomočnik Anton BornSek. — Na Cretrežu je umrla 86 let stara samica Strgar; materi zemlji jo je izročil njen zetec g. župnik ArzenŠek. — V Bohorini se je poslovila od svojcev vrla gospodinja Gorenakova. k Kebelj na Pohorju. Nagle smrti je umrl pri nas v no6i od 1. do 2. t. m. prevžikar Simon Zbeg v Modriču. Trpel je že dalje časa na želodčnem kr6u. Dne 1. t. m. je z nekim sorodnikom v gostilni g. Fr. Bodleja pil, in zve6er, ko se je vračal domov, pa je šel spat v hlev bližnjega kmeta, kjer je zaspal za vedno. V nedeljo zjntraj so naSli mrtvega v hlevu. Nekateri pravijo, da se je tudi tukaj uresničil tisti pregovor, ki pravi: ,,Kdor Sez duhovnike slabo govori, jih na zadnjo uro gotovo zamndi." Prav molimo v litanijah: ,,Nagle in neprevidene smrti, reši nas, o Gospod!" 1 LJntomer. Podružnica Schulvereina si je izvolila sledefii odbor: predsednik c. kr. živinozdravnik' Sohmid, tajnik c.kr. davčni oficijal baron Grutschreiber. Podružnica Siidmarke pa ima za predsednika c. kr. okr. sodnika dr. Fehleisena, za namestnika p. kr. davčnega oficijala Reisingerja, za blagajnika ces. kr. sodnega olicijala Tschatharitscha. Kaj bi se zgodilo, če bi sprejel kateri slovenski uradnik enako opravilo pri naših n^rodnih društvih? 1 8t. Jurij ob S6»Tnici Dežebi odbornik Robič je imel v nedeljo tukaj shod, ki je bil zelo dobro obiekan. Prelsedoval je shodn g. žnpan Nemec. Poslanec Robič je govoril o obšlrukciji v dežekem zboru. Njegova izvajanja 80 vsi narzodi odobrarali. G. predsednik je nato v daljsem govorn orisal natančno rse podrobnosti nemSkih predlogov in kondno prečital sledečo resoluoijo: 1. Na shoda zbrani Slovenjjraški okraj. «i$ s Marnberg. Neka naroSnica ^Slovenskega Gospodarja" nam poroCa: Ko sem prejela zadnjifi ,,S1. Gospodarja", ]e bilo položeno v njega ptujsko motovilo ,,Stajerca. MoCno sem se zaCudila in vprašala razburjena: ^Kakb pa je prišel tavrag tu notri?" Oseba, ki sem jo poslala na pošto, mi je takoj razložila to uganko. S pošte je §la namreč kupovat v trgovino znanega agitatorja za prod od Rima, Šobarja, kjer se prav pridno vsiljuje ptujsko motovilo. Uslužbenec, ki je videl, da ima dekle MSlovenskega Gospodarja", ji je vrinil ,,Štajerca" za nameček. Toda uslužbenci gosp. Sobarja se mi ne bodo priknpili s takimi darovi nikdar. Mi.ne bomo več trpeli, da se nam v trgovini, kamor nosimo mi svoj denar, bodo vsiljevali listi, ki so sovražni temu, kar je nam najdražje, namreč na5i katoliški veri. s Skale. Cuden sluSaj. ZaOetkom oktobra imamo ravno 100 krstov in 80 mrličev. s St. Janž n« Vinski gori. rNarodni^ List" z dne 2fc.. ptembra v 39. Stevilki je z grdo lažjo, kakor mu ^fe žo navada, napadel prejšnjega župana g. Krofliča. A to mu Se ne zadostuje; spravi se tudi na g. župnika, češ, da je Zangerjevo vino boljše pri 2agarju, kakor pa v spovednici sedeti. Nadalje želi g. župnikn dober tek, da se je za&el bratiti s klerikalci in se mešati v politiko. Ali se bo mogoče bratil gosp. župnik s hinavsko-farizejskimi liberalci? Sploh se ou ni do bedaj Še z nikomur. Ta laž presega vso mej» dostojnosti. Cloveku, ki ima fee kaj paineti in srca na pravi strani, se zgraža in se mora s studom obrniti proč o?l takega lažidopisa. Gosp. župnik je prišel na shod Kmečke zveze m se Je opravičil, da ne more ostati, ker mora v spovednico; priča so vsi zborovalci in tudi g. dr. Verstovšek. ,,Narodni List" pa piše, da je šel g. župnik na shod, namesto v spovednioo. Ali si more misliti človek večjo nesramnost? Ostudna laž. Naj pride lažidopisnik drugokrat na shod, potem ne» bo menda poročal o takih lažeh, ki jih obsojajo vsi pošteni ljudje v župniji. Nadalje piše, da prib.odnji6 več. Le, ako imaš korajžo; prei se boš naveličal ti lagati, nego mi resnico govoriti, ker laž ima kratke noge. Ti dopisnik pa se primi malo za svoj nos in poglej malo v svoje družinsko življenie, da ne boS dajal celi župniji pohujšanja; pometi najprej pred svojim pragom, potem Šele pred drugim! s Vrelenie. Naš Wutti je spet na lovu. P* ne za zajftki. Tistih ne lovi več, odkar so kmetje v okolici rekli, da ga ni treba več v njihove gošče. Ampak on lovi sedaj slovenske otroke v nemšlco šolo. In misli, da so naši kmetje tako nezavedni, da bodo dali svoje otroke v šolo, kjer se ne morejo nič nauCiti, ker ne morejo slediti pouku v tujem in nerazumljivem jeziku in pravilno pisati ne znajo potem v nobenem jeziku, ne v nemškem, ne v slovenskera, govoriti pa tudi ne. Ce znajo par trohic nemščine taki otroci, so se je naufiili na Škodo vsem drugim učnim predmetom, v katerih ostanejo bebci. In posledica? Ko izstopijo iz šole, še teh par besed pozabijo. Samo nekaj se temeljito naučijo v Sullerajnskih šolali, namrec sovražiti slovenski jezik, ki bi jim moral biti mil in drag v prvi vrsti, ker je jezik, katerega jim je Bog dal, jezik, v katerem so jih ufiili ljubi stariši prve besede izgovarjati, v katerem so jih ufiili moliti, v katerem se doma ž njimi pogovarjajo. In ta jezik, miU materni jezik, ti ponem5eni in potujčeni otroci zaničujejo in sovražijo, in zraven pa svoj lastni narod, v kaierGm jim je dal Bog, se naroditi. Saj smo vendar tudi mi Slovenci od Boga in smo prejeli od njega svoj pos«bni jezik, in ga torej ne smemo zanicevati, ker je božji dar. In pa svet jezik. Saj sem slišal, da se v nekaterih krajih v staroslovenskem jeziku tudi bere sv. maŠa, kakor v latinskem. Torej vživa naŠ slovenski jezik čast, kakor nobeden drugi. In ta jezik zaničevati in pa vse, kar ie slovenskega, to se naučijo v šulferajnskih šolah, v drugih rečeh pa zaostanejo. Da se odtujijo lastnemu narodu, da postanejo nemčurji z vsemi tistimi zopernimi lastnostmi, ki jih imajo ti janičarji na sebi. To je pa seveda ravno namen teh šol: vzgojiti janičarje. Kaj je tem strupenim sovražnikom slovenskega ljudstva, ki so združeni v Šulferajnu, mar blagor slovenskih otrok, bodi telesni ali duSevnili To jim je deveta briga. Vzgojiti sebi privržencev, da se širi nemCurstvo v naših trgih, to je njih namen. In to vedo naši kmetje in delavci prav dobro. In zato ne bodo ni6 pomagale vse srajce in jankerli in kikelce, ki jih ponuja W. iz feulferajnskega denarja. Mar naši kmetje in delavci čakajo na VaŠe srajce, g. Wutti ? So oblačili sebe in svoje otroke. ko Vas ni bilo, pa jih še bodo, k'o Vas ne bo. Da bi le komu drugemu ne zmanjkalo. Pa do boljšega kruha bodo prišli otroci, tako se obeta. Cudno to, zakaj pa naSi posilinemci iščejo med Slovenci kruha, če ga je med Nemci več in pa boljši. Pa jim ga moramo mi tukaj rezati. Razlpžite nam to uganko! Pa buteljni so baje otrooi, ki hodijo v domačo Srazredno šolo. Reklo se je neki ženi: Dajte otroka v nemško Šolo. Kaj boste imeli buteljna? So mar torej na-Ši kmetje in delavci, ki sohodili v domaCo golo, buteljni? Kaj? Torej so pa veleniski tržani tudi buteljni, ker so hodili vsi nekdaj v isto domaCo šolo. Cudim se le, da jih je toliko, ki so hodili v okoliško Šolo, moglo doštudirati v doktorje, v profesorje, v duhovnike in ucitelje in jih Še zdaj Študira. Saj se nam v Velenju tudi sedaj slovenskih dijakov ne manjka; nemški je bil pa samo eden, pa §e tisti je hodil v ravno to Šolo. In Slovenci imamo obilioo zastopnikov v vseh ucernh stanovih, in vsi ti so dobili prvo podlago pouka v naših domacih šolah. Sedaj pa moramo zvedeti, da smo sami buteljni, kmetje, kakor drugi, ki smo pohajali te Sole, dokler nam ni luc zasijala, v Šullerajnski Šoli. Pa Spas ob strani! Nara se le zdi, da so wuteljni nekje drugje! No, pa dovolj za danes. Saj bo ,.Slov. Gospodar" še večkrat izšel. B Raibor. 81ot. kat. izobražeraliio diuSMo priredi » neduljo dne 16. oktobra po st. maii t draštrenib proBtorih Breiolov, sa njim pa pončno prfdavanje E obilni ndeležbi Tabi odbor. 8 Za druitranl dom t Šmartnem pri Velenja so daroTalf: Bl. g. E. pl. AdamoTicb 40 K; č. g. tupnik M StraSek 20 E; g. trgovee in krčmar Zager v št. Jmižu na Peči 20 K; gg. N. in H. Lempl t Ptaja 10 K. Vsem blnfim dtro»aJcnn Bog obilo poTrntl s Šnurtno prl Telsnja. V nedeljo, 16. t. m popoldne po večernieah prired! v drnitrsnom domu iiobražeTalno druitro gleaaliiko piedstaTO, h kateri 8te domaiini in sosedje prisr&io poTabljeni. Todi predavanje bo zanimiTO. PreBkrbljeno bo m poak, pa todi s» smeh. Čisti dobičok ]e namenjein druBtrenema doma. Celjski okraj. b Transko. KatoliJko politlčno drnStro a muuki okraj prlnii ob priliki BTOJega, oMnega zbora na Vranskem t nedeljo, 16. oktobrm ob o»mi nri rjntraj t gostllniiki drorani pri Brinovcu političen shod, na katerem govorit« pcilanca 8. E. Z dr Be;»zo7i5 in Terglat. e GUsbena Sola T Celjo, pcdražniea ^Glaabene Matiee" v Ljabljam naznanja, da prione redni poduk v glasbi (glasovir, gosb', teorija in drugi instromenti) dne 17. okt. t. 1. — Učenci se sprejemajo v soboto, dne 15. in v nedeljo 16. oktobra, vsakokrat cd 11. do 12. nre r čitalnifini knjiznici Nfcrodnega Doma v Celja. e Laškt trg. Cujte in strmite, kaiti kaj takega Se niste slišali! Naše laške nemškutarje je luna trkala^ dasiravno je bil mlaj. To pa je bilo tako. Dne 1. t. m. je Laško zapustil' pri vseh poštenih ljudeh splošno priljubljeni č. g. Fortunat Končan, ko se je podal na svojo novo župnijo v Št. Pavel v Savinjski dolini. Ko je gospod odhajal, je na hribčku vrh trga streljftio' par tržkih. mladinov, r ki so bili od gotove nemške strani najeti. !Zakaj so streljali, ae pravzaprav ne ve. Nekateri so bili tega mnenja, da je imel mesec do njib. tako moc, da se jim je popolnoma zmedla njihova' že itak majhna nemškutarska pamet. Drugi pa mislijo, da so streljali zato, ker jim je prej imenovani gospod večkrat krtafiil njihovo nemškutar sko kožo. In k'er ti nemški bratci! poznajo maniro, zahvailili so se odliajajocemu gospodu za to uslugo s streljanjem. Posebno se je odlikoval neki ,,TuHererbiirger". dasiravno že ima itak dovolj masla na glavi. Temu je pomagalo še par drugih že vefikrat sodnijsko kaznovanih 6'.ovečet, katerih še imenovati ni vredno. Pa vsi, kateri so povzročili to komedijo, so pravzaprav nedolžni pri celi stvari, ker oni so bili le navadni kanonirji oficirjev, ki so ostali v ozadju. Kaj pa županstvo,' ali je dalo dovoljenje' za streljanje? 'Kaj pravi nato gospod župan Weber? ' In ce!o ,,oko postave", ki bi moralo pred vsem skrbeti za mir v •-občini, se je zatisnilo in zamašilo ušesa, da nič ni videlo in slišalo. Toda, gospoda v trgu, glejte, da ne bo začelo v LaŠkem trgu silno pokati in sicer proti vam. Mi slovenski kmetje posebno pravimo, da bodemo zagodli laškim nemŠkutarjem neprijetno pesmico, ki jim bo Še dolgo zvenela v ušesih. In na tako svi- ¦denje — bumf! c Planšarstvo in pašniki v gornjegrajskem okraju. Poslanec dr. K. VerstovSek se trudi, da bi spravil to velevažno vpraŠanje, ki je za ta okraj ve- Oikega pomena zaradi povzdige živinoreje, v pravi tir. V svesti si, da ne pomagajo ljudstvu sarao članki v listih in pa pogovori na shodih, je nastopil edino pravo pot, da vzbudi zanimanje za to vprašanje pri merodajnih uradih. V to svrho se bode vršil že mogoče meseca decembra gospodarski shod, na katerem bode predaval nadzornik planŠarstva gospod Posch iz '¦ Gradca in komisar za agrarne operacije v Celju go- ;- spod Zima o tozadevnih vprašanjih. Drugi dan bodo sklicam interesentje, da se informirajo obTasti o vseh zadevah. V tem okraju je treba predštudij od strani oblastnih organov, ker le na ta način je mogofie rešiti preporne pravne tofike in izvrSiti priprave za melijoracije raznih pašnikov. Poslanec bode povabil na ta informativni sestanek tudi zastopnike grajščine in zlasti politično oblast. c St. Vld pri Grobelnem. NaSe Kmetijsko bral- no druStvo je imelo zadnjo nedeljo zborovan]e. Otvo- iril je zborovanje 8. g. kaplan Rampre, UredirikKem- "perie je govorU o pomenu izobraževalne organizadr Ja in vspodbujal k mnogobrojnemu pristopu k druSt-^ vu. H fconcu je govoril Se druStvGni predsednik g.- Cerovšek iz Vodreža, c Frankolovo. V nedeljo, dne 9. t. m. je tukajšnje Kmefiko katoliško izobraževalno druStvo priredilo dve igrl: ,,Zakleta soba pri zlati goski" ter ,,Kmet in fotogral". Pri tem je pokazala tukajšnja mladina, da se da tudi, akoravno brez posebnih voditeljev, napredovati. Obe igri so igrali diletanti prav povoljno. Mladenka Nežika Sibanc nam je v vznešenihbesedah opisala pomen iger ter pozdravila; goste z lepim nagovorom. Hvala ji! C. g. Požar iz Vojnika je podal gostom nekoliko Črtic iz življenja našega presvitlega cesarja. c Telondnl odsek »Orel" pri 8v. Petru na Mrdredovem seln priredi t nedeljo 16. oktobra ofc 3 uri pop v prostorih žapniiča predstavo krasoe igre: »Garcia Moreno", katero bo prfd«tavljalo 16 mla denieeT. Donaji mešani zbor zapoje tudi ni pesmic. Domačini in sofodje, adeležit« se te nad vse p6ačne in ganljire igre t velikem Steviln, alaati še mladinal o 6ora]igrad. Izobraievalno-bralno druitTo priredi 16. cktobra t. 1. (Segnansko nedeljo) cb 9. nri popoldne v žnpnijskih proitorfli gledaliSčni jgri: BPri goBpodi", ialoigra t dveh dejanjih in nEmat Herod", burka v dreh dejanjib, 8 pou&UB govorom, tambnranjem in petjem. Vstopnina po naTsdi. c PetroTJe. V nedeljo dne 23. oktobra ob 3. nri popoldan te ^rSi t proatorih BDrn8tvenega doma" v Petrovčah okiožni zadružni shod. DneTni red: 1. Pozdrav predsednika okrožja 2. VeliteT okrcino ga predstdgtra. 8, PredaTanj* nadrevizorja Vlad. Pašenjaka iz Mari bora 4. Razgovor o zadrnŽBih sadeyah. Temu olcroijn pripadajoče zadrage t Celjn, Petrovčah, Št. Petrn v Sav. dollni, Št Jurju ob juž Ul, St. Jurju ob Taborn, Pclzeli, Novicerkri, Galiciji, Šmartno na Paki, Dobrni in Grižah naj poSliejo flane naielstra in nadzontva k ibororanjn. Delujte za obilno adeleibot c Izobraievalno drnitro t Celjn. V nedeljo dne 28. oktobra popoldne ob 8. ari bo t rrtni drorani nPri belrm volu" t Celjn predaval g. ntftelj Levstlk o čcbelantm. Po predaTaoJu bo igra BČobelarjer god". -isr Breziški okraj. b Shod S.K. Z. v Dobovi se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m.; porocal je poslanec dr. Benkovifc v gostilniških prostorih g. M. Katiča o deželnem in državnem zboru; zborovalci so odobrili stališče naših poslancev in jim izrekli zaupanje. b tiloboko. Izginil je neznano kam 2Oletni epileptični kmečki sin Anton Cizel iz Piršenbrega h. Št. 34. Kdor izve kaj o njem, naj blagovoli to naznaniti starišem ali pa občinskemu uradu v Globokem pri Brežicah. b Plamlna. Mnogo se govori tu o Sešerkovi komandi! Ali je to potrebno, da na naši lepi Planini županuje človek, ki narofta več iztisov ,,Stajeroa", ki je nasproten slovenščini in podpira s slovenskimi groSi nemško nacionalnost! To je, mislim, narobe svet. Treba bo temeljito Izpremeniti te nezdrave razmere. Slovenski tržani! Spomnite se domovine, za katero so prelivali naši pradedje svojo k>i! Slovenska javnost pričakuje z veliko pozornostjo odloSnega nastopa od, vas!! b Ketjtuska kmetijslu podnž^lea priredi t nedeljo dne le. oktobra t. 1. poučni zborcranji in tie«r ob 8. uri zjntraj t šolaker:! poslopju t Podsredi, ob 8. uii popoldne pa t gostilai gospoda Praha r Imenem. Pri obeh sboroTanjih bo predaral ametijski potovalni uči¦ elj gospod Gotii!aa. E obilni cdeležbi vabi odbor. Vestnlk mladinske orjanizacije. PtuJ. V nedeljo, dne 9. oktobra se je vršil mnogoštevilno obiskan obfini zbor kmetijsk.ega bralnega društva v Krčevini pri Ptuju. Udeležilo se ga je veliko udov in nad 200 deklet iz mesta in okolice. Ko so bile rešene navadne to6ke občnega zbora in soglasno vsprejeto, da bo v bodoče društvu sedež v Ptuju, se je nalo izvršil ustanovm zbor ptujske dekliške zveze pri krčevinskem bralnem društvu. V navdušenem govoru je razložil zbranim župnik Gomilšek namen dekliške zveze in nje pomen v verskem, narodnem, družinskem in gospodarskem oziru. Nato je v izbranih besedah govorila gospodična Ernestina Razlag o gospodinjstvu, zlasti kakšne lastnosti imej dobra gospodinja. Brezovnik Terezija je deklamovala lastno pesem ,,Kje je pravi mir doma". Veronek Marija je vspodbujala mladenke k mnogoštevilnemu pristopu lc novi zvezi. Takoj |e pristopilo 116 članic. Izbralo se je voditeljstvo 13 članic, katerim bo duša gospodična Razlagova. Zastopane so v zvezi mesto in vse občine župnije samostanske. Med mladenkami je vladalo veliko navdušenje. Gotovo bo nova dekliška zveza štela v kratkem 200 zavednih clanic. KrCevinsko bralno društvo je preneslo svojo knjižnico v prostore Kme5ke hranilnice in posojilnice v sainostanu, in se bodo knjige prvikrat izposojevale že prihodnjo nedeljo po večernicah. Clanice dekliške zveze, pridite po nje! Preprieani smo, da bo nova dekliška zveza izrednega pomena za Ptuj in okolico. Naj raste in krasno procvita nova 21anica Zveze slovenskih deklet! Griže. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršil tnkaj nstanorni shod Dekliške zveze. Na zbororanjn je govoril domači g. žnpnik, Marija Dreo imenom Z. S. D. in dr. Jabart kot zastopnik S. K. S. Z. K novi zvezi je takoj pristopilo 62 članio. Odbor se je sledeče sestavi!: Eorent Jnlijana, predsednica, odbornice: Lešer Neža, Knder Terezija, Hriberšek Ana, Ravnšek Framoa. Dekleta so zelo navdnšena za svojo organizacijo. Sa^injska dolina, ki je že v na ravi lepa in vabljiva, bo imela še večji sloves, ko bo naga mladinska in izobraževalna organizaoija zbrala pod svoje okrilje vse vrlo savisjsko ljndatvo. St. BoHenk pri SredišCn. V nedeljo, dne 25. sept. t. 1. je naša mladina pokazala, kako krepko življenje aeje razvilo iz nje tekom prvega leta, odkar se je pridrnžila organizaclji slovenske katoliške mladine. Priredila je veselico s tremi gledališkimi igrami in srečolovom. Preisednik M. Z. Frano Bnkovee je s prav resnimi besedami pozdravil navzoče ljndatvo, ki ga je bilo zbranega okoli 400. Pri pm igri BNe vdajmo se", so nastopili Frano Zadravec, A. Lnkmsn, Vinko Prapotnik, Ivan Lnkman, Marija Vrbanič in Bogomila Šenveter. Pri predstavi BErčmar pri zvitem rogaa 80 nastopili Franc Bakovec, Jožef Borko, Bolfenk Verbančič, Jožef Prajdln in Ivan Heric Nazadnje se je predstavljalo: BEmet in fotograf. Nastopila sta Josip Zadravec Jn Anton Kocjan. V8i igraloi so evoje vloge izvrstno isvršili. Tadi sredolov se je izvrstao obnesel. Za nbogo Solsko mladino se je nabralo 10 K. Vsem tistim dobrotnikom, ki so v dosego te krasne veselice kaj pripomogli, poeebno pri srečolova, prisrčna hvala. Prisrčna hvala gospodn M. Trstenjaku, za prostor, kjer se je vršila veselica. Prisrčna hvala vaem tlstim d«kletom, ki so okrasile slavolok in oder. Veselioa nam bo ostala vedt?o v prijetnem spcminn. St. Jnrlj T Slov. Qor. Še enkrat opozaijamo o% nažo slovev nost t nedeljo, 16. oktobra, ko se blagoslori zastaTa mladeniške Ma rijine drulbe in se rtii po veiernicak mladeniiki shod. Ob lepem Tremenu bo tbod jaren in sicer pred župnišč«m, ob slabem vremenn ae yrši zborov*n]e v prostorih bralnega druitT*. Vabimo Vas, torariši mladeaiM zlaiti sosednih žppnij, da ae udeležite naie prireditre t čaatcem Stsvila. Na Bvidenjet KODJice. Dtkliika »veza ima v cedeljo, dne 16. t. m. po Te čeraicah, bvoj mesečni shod. VeličaBtni shodna Brinjeri g<wl je rodil t širšem občinBtrn občno zanimanje za dcklilko gibanje, ščasoma bnmo t celem okraja teiko naili mladenko, ki ne bi bila mata za tiotb in Ttpebe dekliške organizaoije. PobinU ae bo todi ilanarina za **\,tomber in oktober. Prldite delafne, nadatjene dekliee tbb, gtopite v eno vreto — za narodor blagorl Kolera. V Mohačn na Ogrskem je kolera prenehala. Sedaj že en teden ni slišati o kakeni novem alučaju kolere. V drogih okrajih na Ogrskem so obolele na koleri dne 9. t. m. 3, uir.rla pa 1 oseba, dne 10. t. m. so obolele 4, amrle pa 3 osebe. Ii Zagreba poročajo, da je občina_Borovo na HrvaSVem od kolere vsa okužena. V Bororem je zopetobolelo 11 oseb na koleri, od katerih je že 8 aturlo. Doslej se je na Hrvaškem pojavila kolera samo v krajib, ki leže ob Donavi. Uradno se razgiasa, da je bila kolera na Hrraško zanesena iz Ogrske. V Črnoricah sta obolela dra policiJHka strainika na koleri, ki sta se vrnila z oroine vaje na Ogrskem v Črnovice. V Žangnldaka ob Črnem morju je 3. in 4. t. m. obolelo ptt of*b na koleri, ena pa je umrla. V Carigrada na Torškem so v zadojih 24 urah obolele 3 osebe na koleri, od katerih sta 2 umrli. V Trape- znntn je od 16. sopteiobra obolelo 290 oseb na koleri, 162 pa nmrlo. V okraju Erzeram je od 22. aTgasta obolelo 469 oseb na koleri, 309 pa aanrk). V Srbiji se je tadi pojavil en slačaj azijatske kolere. Na Eitajskem »e kolera še vedno ponavlja. V Apuliji sta se pojavila dra nora alnčaja azijatske kolere. V Neaplja je pet novih slačajev aiijatake kolere, ? okolici dy» nova slnčaja kolere in 17 smrtnih slučajer, h Tokia na Japonskera 8e poroča, da se kolera r motranjosti Japonske vedno bolj Širi. Poročilo o živinskem sejmu na Dunaju dne 10. okt. 1910. Na sejmu je bilo 2670 kom. rejene, 264 pašne, 770 komadov slabe živine; po vrsti: 2365 volov, 507 bikov, 614 krav in 218 bivolov; skupaj 3704 komadov. Prodajali so se dobro rejeni voli od 100—116 K, na pol debeli od 92-103 K, slabejši od 80-95 K, izvanredno do 120 K; dobro rejeni biki od 100—104 K, na pol debeli in slafcejši od 88—98 K, izvanredno do 111 K; dobro rejene krave od 90—100 K, na pol debele in slabejše od 84—88 K, izvanredno 104 K; slaba živina (živina za klobasarje) od 62—80 K; bivoli od 64-84 K za 100 kg žive teže. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo 884 komadov živine manj kakor zaidnjič. V nekaterih krajih v Galiciji in Solnogradu j© bil izvoz živine prepovedan, radi tega je bilo na sejmu za sedanjo porabo premalo živine. KupČija z biki in slabo živino je bila prav. živahna ter se je ta živina hitro poprodala. Cena bikom je poskocila za 4—6 K, slabi živini (živina za klobasarje) pa celo za 6—8 K. Ravno tako je bila kupeija z rejeno živino, plačevala se je dobro rejena živina za 4—5 K, na pol debela za 6—8 K dražje. Kravam, slabejSim volom, pašni živini in bivolom je poskocila cena za 8—10 K. Sejem se je hitro, predčasno, popolnoma izpraznil. V izven se je prodalo 637 komadov Živine. Svinjski sejem na Dunaju dne 11. oktobra 1910. Na sejmu je bilo 4810 alpskih svinj, 8628 ogrskih in 1067 naznanjenih (naznanjenih: katere Še pridejo na isti sejem); skupaj 14505 svinj. Prodajale so se ogrske dobro rejeoe od 132 do 135 vin. , na pol debele od 126—132 vin., stare in lahke od 120—124 vi.n.; alpske dobro rejene pa lahko od 134—138 vin., dobro rejene pa težke od 132—136 vin., stare in slabejše od 120—130 vin., izvanredno do 140 vin.; marjasci in odvržene plemene svinje od 110-116 vin. Tendenca: Na danaSnjem sejmu je bilo 719 alpskih in 1430 ogrskih svinj ve8, kakor zadnjič. Ceravno je bilo precejšnje Stevilo svinj več kakor na zatfnjem sejmu, so bile vendar v zafietkn ravno take cene, kak.or zadnjife; nazadnje je postala kupčija malo mrtva ter so se morale oddajati za 2— 4 vin. ceneje. Kupčija z ogrskimi svinjami je bila rairna, cene kakor prejšen teden, te zadnjemu jim je pa cena padla za 1—2 vin. Živinsk,i sejem v Mariboru d n e 12. o k t o b r a 1910. Na sejmu je bilo 137 komadov volov, 428 krav, 4 biki in 6 telet, skupaj 575 komadov živine. Prodajali so se rejeni voli od 86—88 K, na pol debeli od 80—82 K, slabejši od 78—80 K; dobro rejene krave od 76—78 K, na pol debele od 72-74 K, slabe krave od 60-62 K; biki od 60-62 K; mlada živina od 64-66 K; teleta od 1 K 10 do 1 K 20 vin. Ceno od zadnjega sejma so poskočile za 1—3 K< Tudi drugi živini je cena poskocila. Kup5ija z dojnimi in brejimi kravami je bila živahna ter se jih je tudi precej poprodalo. Svinjski sejem v Mariboru d n e 8. oktobra 1910. Na sejmu je bilo mnogo plemenih svinj, rejenib! pa prav malo. Cene plemenim svinjam so zelo padle, in to radi tega, ker je glavna krma za svinje — krompir itd. zelo drag. Prodalo se jih je le malo Število. flajnovejše novice. Dogodki na Portngalskem. Na drngem mestu smo porodali, da so vdrli v Doči na 10. t. m. vojaki v samostaa asmiljenk Trenas. Na poTelje framagonov so vdrii vojaki t bolnišoico. Vpričo bolnikov so svobodoniiselne počasti onečašdale in mučile nsmiljenke tako, da jih je veliko nevarno ranjenih. Usmiljenke so, ko so napasli svoje zrerimke strasti, Bvobodomiselci vrgli na cesto, zastraiili bolnišaico in pnstili bolnike brez vsake postrežbe. — Porofievalec nekega angleikega lista poroča, da so po svobodomiseloih nahnjskani vojaki priččli ropati ;n pleniti osobito po cerkrah in po saraostanih. Grozni prizori so se dogajali, ko so nahujskani 8?obodomigelni vojaki ropali oerkve in samostane. Pijana sodrga je ple^ala po oltarjih. Drugi so s sekirami, nožmi in z bodaloi oboroženi pnstošili oerkve, razbijali kipe svetnikov in morili nnne in dnhovnike. Do 6000 nun in menihov so že izgnali.