Freue TRČEK' ^^^^ PROBLEMI INFORMATIZACIJE SLOVENIJE Povzetek: Stopnja informatizacije postaja ključna dimenzija primerjalnega ocenjevanja razvitosti postindustrijskih družb. Slednja je v veliki meri odvisna od fmlitik informatizacije na različnih teritorialnih ravneh. V članku analiziramo stanje informatizacije v Sloveniji. Naša ocena temelji na preučitvi izjavljanj in delovanja repivzentativnih akterjev politične oblasti, analizi oglasov in sekundarni analizi empiričnih podatkov. Ugotavljamo, da v Sloveniji nimamo politik informatizacije kot sestavnih delov razvojnih strategij. Informatizacija se dogaja stihijsko in temelji na interesih in potrebah posameznikov To je tudi poglavitni razlog za zaostajanje pri uvajanju telestorttev in teledela. Clede na trenutno situacijo in trenutne prevladujoče razvojne politike ne moremo govoriti o Sloveniji kot o injbrmacijski družbi. Ključni pojmi: informatizacija, politike, družbeni razvoj. Slovenija, internet, telestoritve, teledelo Uvod O bodočih strategijah informatizacije Slovenije kot o eni od nujnih nalog razvojno usmerjene politike se pri nas skorajda ne go\'ori, kaj šele razpravlja in polemizira. z;jto je namen tega kratkega prispev ka predstavitev pogleda na trenutno stanje informatizacije Slovenije. Pri tem izhajamo iz konkretne problematike na področju politik informatizacije, iz S|X)znanj razi.skav Raba Interneta v Sloveniji (glej \\-\v\v.ris.org) in iz spoznanj lastnega raziskov-alnega dela. Ker vprašanje informatizacije tako po obsegu možnih scenarijev kot tudi po številu že obstoječih in potencialnih problemov pri realizaciji .scenarijev presega obseg tega besedila, bomo pri obravnavi tematike poskušali oix>zoriii le na - po našem mnenju - ključne trende in z njimi povezane probleme. Pri orisu dogajanj na področju informatizacije tako ne izliajamo iz parol za področje informatiz;tcije zadolženih birokratov ter iz v osnutku zakona o telekomunikaciji predstavljenih idej, ampak iz informacijske prakse, ki jo kot sociologi, ki se |)rimarno ukvarjamo s sociologijo kibernet.skega prostora oziroma družbeno-prostorskimi implikacijami interneta, zaznavamo v praksi. • .Mag Franc 7h'eb. razlit»iratec na tiiknlleli za druibenv Lvttv TEORIJA IN PRAKSA le» 37. 6/2000. 1082-1094 Odsotnost razvojnih strategij inlormaiizacijc Po objavi spoznanja v polctniii mesecih 1. 1999 v dnevnem časopisju, da nas nekatere bahiSke države, ki pripadajo isti tranzicijski skupini držav, prehitevajo glede nekaterih najosnovnejših indikatorjev informatizacije (npr. glede števila "hostov" na 1000 prebivalcev'), se je državna izvršilna oblast odzvala z informacijo, da bo v tujini oziroma pri tujih strokovnjakih naročila strategijo informacijskega razvoja Slovenije. Ta novica je šla nurno mimo domačih strokovnjakov, ki se ukvarjamo s to problematiko. Edina izjema je bil komentar Melite Zaje v .Mladini. Če sprejemamo dolgoročne razvojne trende odpiranja oziroma globalizacije znano.sti, ne moremo imeti nič proti odpiranju sloven.ske znanosti. Je pa izjava reprezentativnih akterjev političnega sistema smešna, če že ne tragična, saj se očitno domače znanstveno-raziskovalno delo pojmuje le kot avtopoetični sistem, katerega spoznanja niso uporabna na medsistemski ravni. Čeprav obstajajo domači strokovnjaki mednarodnega ugleda in izkušenj, ki organizirajo in vabijo v naš ožji prostor vrhunske tuje strokovnjake (na primer profesor Gričar s svojo ekipo sodelavcev), in tudi empirični razi.skovalci vsakdanjega življenja v kibernetskem prostoru (v mi.slih imamo .seveda projekt Raba Itnerneta v Sloveniji), ki po metodolo.ški in vsebinski plati ter nenazadnje tudi po ob.segu in kontinuiteti .sodijo med tri, štiri najbolj relevantne kontinuirane empirične raziskave te vrste v svetovnem merilu, smo očitno premalo strokovni, da bi lahko napisali nacionalno informacijsko strategijo. Če akterji (delanja) politike in s tem tudi snovalci razvojnih scenarijev pozabljajo ob omenjenih eminentnih projektih tudi na nekoliko manj uspešne in prodorne raziskovalce, ki jih nenazadnje vzdržujejo s proračunskim denarjem, je pa razvojno nedopustno, da je obzorje razvojnega razmišljanja nasploh v Sloveniji še izrazito predinformacijsko. Lep primer je delovna verzija Prostorske politike Republike Slovenije, ki naj bi bil eden od osnovnih dolgoročnih razvojnih dokumentov. Po natančnem večkratnem branju delovne verzije smo ugotovili, da gre za izrazito predinfortiiacijsko naravnan dokument, ki pri načrtovanju bodočih scenarijev prostorskega razvoja Slovenije ne upošteva razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot potencialne gonilne sile pri bodoči družbeno-prostorski organizaciji.-' Osnutek se zadovolji s .skorajda že "mitično paradigmo" avtocestnega omrežja kot edinega razvoja ključnega projekta. V samem besedilu tako ne zasledimo problematizacije dologoročnih trendov deindustrializacije, prostorske deagregacije ali celo delokalizacije delovnih procesov ter na potencialno množico telestoritev ali razprav o teledelu in '■24-urni družbi" (glej Kreitzman, 1999) kot izliodišč za bodoče načrtovanje družbeno-pro-stonskega razvoja. Vsi ti trendi seveda vplivajo tudi na spreminjanje vzorcev pose-li^'e ter vzorce prostorsko-časovne organizacije družbenega delovanja, ki bi seve- ' /v/ /t'»/ meliMltihni ti/mzarjap. lUi je IKitlalck u Slertlii 'Ikisiov' lahko rarljiv. ker je lahko na enem raCnnahtikn liiih feCje flevllo ll> nasloi-or, ki lahko [mvzrtiCijo 'napihnjene'■llerllke. ' Ko smo sv lollll Slelja omembe in/ormalizadje v lx'sed prepogosto omenjanega in citiranega Bangelmanovega poročila (199 0 UKli jasno, da je informacij.sko zaostajanje Evrope za ZDA in nekaterimi azijskimi državami pretlvsem posledica politične nefleksibilnosti. Slovenija tako sledi tem evropskim vzorcem zaostajanja, namesto da bi jih presegla. Da je to mogoče, kaže primer Irske, ki jc bila tako glede informatizacije kot tudi glede kakovosti življenja pred de-.setletjem na periferiji Evrope, .sedaj pa \elja glede razvoja info-gospodarstva za vodilno držitvo v Evropi. Fatcrnalističnost in scksističnost pogleda na informatizacijo v reklamah in časopisih Za razumevanje odnosov do informatizacije v vsakdanjem življenju oziroma za razumevanje prevladujočih pogledov glede informatizacije v domači obči in politični javnosti je vsekakor primerna analiza spremljanja te tematike v množičnih medijih, ki so pač vedno bolj dejanski kreatorji "javnega mnenja". Tako na osnovi naše analize ugotavljamo, da se predinformacijska mi.sclna shema pojavlja tudi v propagandnih sporočilih in v spremljanju novih trendov na področju infor- članek Je nastal /ireil Jesenskimi tiržarim iborskimi folilrami in (mjaimn ideje o minisirsn ii za informacijskii driiibo. • l^xInibneJSo analizo tiyteHnlli firimemr tako imenovane lokalne virtualne demokracije lahko zaiii-teresirtini bratec firelH're v lekslii. ki Je hll objavljenem v Priitboslovnih razliravah fglej 'IKek 1997). inatizacije v tiskanih medijih. Pogosto so ti pogledi tudi izrechio paternalistični in .seksistični. Oglejmo si le nekaj vsem najlx)lj znanih primerov. Začnimo kar pri sintagmi "Svetova sta dva!", ki je bila osrednji moto propagandnih sporočil SlOl.-a kot nacionalnega internet fXJiuidnika v letu 1999- Sama sintagma asocira na neko razdvojenost, na neki drugi, novi, lepSi, drugačni, celo sanjski svet. To drugačnost, preklop pc5udarja tudi reklamni spot v stilu Tomb Rider in plagiatom Lare Croft kot prinašalke jabolka. Dejstvo jja je, da gre v informacijsko najrazvitejših okoljih za oblikovanje enotnega prostorsko-informacijskega okolja, za info-svet, za nova te-hnomesta, ki kombinirajo s}x>znanja urbanistične in informacijske stroke v načrtovanja novih prostorov družbenega delovanja (več o tem v Downey & McGuigan (Ed.), 1999). Vendar nacionalni telekomunikacijski monopolist v pretežni la.sti države, katerega hčerinska firma je SIOL, razvoja informatizacije ne pojnuije tako holistično, ampak izpostavlja očitno značilni slovenski razvojni problem - sinta-gmo razlikovanja. Enako se dogaja tudi pri propagiranju ISDN tehnologije, mobilne telefonije in telefonije itasploh. Celo več, ti oglasi so pogosto zelo žaljivi do potencialnih uporabnikov že na ravni neupoštevanja trendov spreminjanja življenjskih stilov. Tako na primer reklamno sporočilo, ko informacijsko uspešni mladenič razlaga "svoji Ani" dobrobiti ISDN tehnologije, postavlja "njegovo Ano" v položaj neke informacijsko inferiorne ženske. Kot da si ženske ne morejo predstavljati, kakšen napredek je ISDN! Skoraj odveč je tukaj pripomniti, da feministična sociologija kibernetskega prostora evidenčno kaže, da je takšen "info-macho" pristop pomemben dejavnik k podzastopanosti žensk v kibernetskem prostoru (več o tem glej v Oblak, 1998). Podobno je s primerom s|Xita očeta, ki ne more uspavali dojenčka. Zadev a seveda cilja na preprosto in uspešno preverjeno marketinško potezo zbujanja primarnih čustev. Vendar je tudi v Sloveniji evidenten trend, vsaj pri mlajših generacijah staršev, da očetje niso več tako nerodni oziroma starševsko nesposobni. Glede na trende spreminjanja življenjskih stilov, ki jih naši oglaševalci očitno ne |X)Znajo, je reklanuii spot .seveda zgrešen. Nerazumevanje uspešnih politik inforntatizacije na ravni reklamnih strategij smo opazili tudi v razgovoru z najuspešnejšimi domačimi oglaševalci v oddaji Cik-cak na drugem programu RTV Slovenije (sobota, l6. oktober, 1999, ob 22:00). Gostja razgovora je bila tudi predstavnica marketinške agencije, ki je pripravila niz oglasov za ".Mobi". Povedala je, da so bili začudeni, ko .so v naročeni raziskavi o priljubljenosti oglasov ugotovili, da najvišje kotirata spota z nastopajočimi starejšimi upokojenci. Naknadno so prišli do sklepa, da je to zato, ker so slednji običajno tudi v ogla.ševanju pojmovani kot izključena kategorija. Pričakoval pa bi, da so načrtovalci propagandne akcije to predvidevali že v izhodišču, na osnovi ali komparativnih analiz politik informatizacije ali posvetovanj s ,strokovnjaki, ki se s to problematiko ukvarjajo. Na osnovi spoznanj o informacijsko izključenih slojev v informacijsko razvitejših državah, pa bi v samih oglaševalskih akcijah usmerjali oglaševanje tudi na te ciljne skupine. Podoben primer je tudi medsebojno "nagajanje" med Telekomom in Arnesom, fKJsledica pa je predvsem počasnost in nedelovanje akademskega omrežja. Glavni vzrok jc seveda v kratkoročni profitni naravnanosti nacionalnega iclckonuinikacij-skcga operaterja. Kljub saniorefcrenčnosti sistemov v visoko razvitih družbah je zadeva nerazimiljiva, saj gre pri obeh akterjih za istega večinskega lastnika - državo. Slednja s tem, da zakonsko ne izključi takSne možne s|x>re in jih, ko .se pojavijo, ne reSuje, kaže na predinlbrmacijsko mi.scino.st za področje telekomunikacij in informatizacije odgovornih birokratov. Nekritičen in razvojno neproblematičen odnos do vprašanj, povcz;uiih z informatizacijo, zasledimo tudi v ča.sopisju, kjer prevladujejo pretežno opisi novitet, ki jih "neodvisni" novinarji tehnolo.ških uredništev' dobijo na posodo v te.stiranje ter povzetki udeležb na tujih poslovnih konferencah. Pri tem dobi bralec vtis, da jc prevladujoče mnenje novinarjev, kupi si novo, tirago zadevo, skratka zadnji hit, in s tem si rešil problem informatizacije. Delno se takšna pcnetracija ciljne javnosti izraža tudi v relativno dobri informacijski opremljenosti tako delovnih organizacij kot gosptxlinjstcv. Seveda pa ostaja odprto vprašanje izkoriščenosti teh "delovnih sredstev" tako na individualni ravni kot na ravni regionalnih ekonomij in na ravni nacionalne ekonomije." Če pa že naletimo na ka.šen kritični članek, jc ta lx)lj posletlica križanja interc-.sov in mogoče osebnih zamer Lep primer tega je sesuvanjc projekta Raba interneta v Sloveniji s strani (glede problematike informatizacije) "vscvcdcga" kolumni.sta. Če že od kolumnista nc moremo pričakovati bolj poglobljene študije, kaj RIS sploh je oziroma koliko pomeni tudi nant ostalim raziskovalcem kiberneLskega pro.stora, je gotovo nedopustno, da vodilni dnevnik privoli v takšno kar počez blatenje pretežno voluntaristično delujočih sodelavcev projekta. Mogoče se bralcu zdijo analize naštetih najbolj značilnih primerov ter kritike oglaševanja informatizacije in novinarskih praks preveč pikolo\ ske, vendar, dokler .še živimo v pretežno komunikacijsko-informacij.sko (pravno zai.ščiteni) monopolni drža\ i, menimo, da je minimalna zadeva, ki jo hočemo, nekoliko bolj senzibilen, z dogajanji seznanjen monopolist. Kol kažejo rezultati analize, ne gre le za prevladovanje predinformacijske miselnosti pri politikih in oglaševalski stroki, ampak tudi z;i nerazumevanje tlolgoročnih razvojnih trendov, sprememb, ki se dogajajo na ra\'ni vsakdanjega življenja v raz.vitih urbanih okoljih. Nenazadnje pa .se jc potrebno zavedati, da so oglasi vedno bolj kreator javnega mnenja in gotovo preccj odme\'nejši kot znans^'eni elaborati. Informatizacija brez informatiziranc ponudbe Stojjnjo dejan.ske informatizacije v Sloveniji lahko dokaj natančno identificiramo. Prech-sem na osnovi raziskav Raba interneta v Sloveniji in na osnovi nekateri drugih raziskav (S|M, MEDIA.VA...) oziroma statističnih indikatorjev. Povečevanja množičnosti uporabe interneta v zadnjih sedmih, osmih letih je potekalo nekako v treh \ alovih. Prvi \ al so setavljali pretežno študenti in zaposle- ' ()l)CtUiiii .sbsedent>.'!li z norimi, lelinlino dorrienim izdetbi bol firevladiijoCa lH/lrfiorabljalo že več kot 450.000 o.seb. Grafi: Delež populacije z closlo[K)ni do iiitenieta KiKiju (■oljska Čcika .Mad/iirska Avjitiija 0% 10% Vir: The Economist, RIS 20% 30% 50% l-mttc TRČEK Po podatkih razsikave Osebna uporalia IT v Si in EL! pa Slovenija izstopa glede Števila gospodinjstev z osebnimi računalniki ( 42,1%). Prav tako je opazen izraziti porast Števila uporabnikov mobilne telefonije v leto.šnjem letu." Pri tem je zanimivo, da se ena od prev ladujočih praks uporalx? interneta prenaša tudi na področje mobilne telefonije. Tako imenovana SMS sporočila v kibernetskem prostoru mobilne telefonije lahko jxijmujemo kot asinhroni nadomestek IRC-u kot sinhronem komunikacijskem kanalu." Glede na demonopolizitcijo trga mobilne telefonije in s tem povezanega zniževanja cen, lahko preilvidevamo še nadaljnje hitro povečevanje števila uporabnikov mobilne telefonije, kar nenazadnje kaže tudi trenutno preseganje povpraševanja nad ponudbo cenejših oblik naročniških razmerij. Ce temu še dodamo, da je skoraj polovica gospotlinjstev (45,8 %) (priključena na kabelska omrežja', ki .so lahko tudi nosilci (nekajkrat hitrej.šega) do.stopa do interneta, ter ugotovitev anket RIS-a: "število oseb, ki o uporabi interneta še ni razmi.šljalo, se je torej v enem letu zmanjšalo na polovico aktivne populacije", lahko rečemo, da situacija ni tako slaba oziroma je pričakovana. Razvojno problematično pa je dejstvo, da prihajamo v stadij, ko sc bo zapolnila populacija potencialnih uporabnikov interneta, kar so napovedovale žc lanskoletne raziskave. Oc gletlamo na razvoj informatizacije nekoliko širše oziroma če vključujemo kot uporabnike cclotno funkcionalno pismeno populacijo ne glede na starost, lahko predviilevamo upočasnitev r;isti novih uporabnikov in približevanje števila u|X)rabnikov interneta številu uporabnikov računalniške opreme nasploh, kar predstavlja nekje eno tretjino aktivne ix)pulacijc oziroma eno četrtino celotne populacije. Ob tej zapolnitvi pride do izrazja manko informatizacij.ske politike, ki bi zajela ostale sloje, ki so ali informacijsko še nepismeni ali pa celo odklonilni do informatizacije. Pri analizah uvajanja lokalnih virtualnih demokracij, .sc je ravno moment pomanjkanja startegij za mobilizacijo teh informacijsko izključenih slojev pokazal za kritični momet pri pre.seganju sicer značilnih dcmografsko-strukturnih karakteristik siceršnjih uporabnikov"(I.oader (ur), 1997, Tsagarousianou idr, 1998, Downey & McGuigan (ur), 1999). ■ ht /Hitlalblh Mohilelei Je ilerilo ii/xinibiiikor iijlliorili omreiij febnmrju lelas »««tv/o lui 7(Kt tXHt iilHinibiiliKtf. kur/KMieiil skanij Snnkniliio /KiivCaiije ileiilti iijuiriihnibov r enoleliiem Miti)/!!. • lil [«Mbilbik bi Jih umajn Mlnihiiii «i .1. J(XXJ. sir I.V -luij bi 70a.tKKI Miibllehrlh imroCiukm-[nt-slalo 7Jf). IXXJ SAtS-spniCil na (lan' Redni naniCnIbi Jih v /tui fireCJii lx)iilj(ljn /m 12 mi mesec, ii/uirahnikl mobi {Kibeliir /m /*i /rt. ()b ii/Mirtibi celninega nabora al/ainimeriCnih ziiabov, se Je iHtSilJanJe S.MS siKiro-Cil razfilo r noiti ohlibo urbanega 'Ijiukkefta' liesniSltti. bi na/ki fscbini in iliihunlosli lahbo /irimer/amo z gra/ili. I 'sebi no In ohlibo s/KiroCil ftti bi bilo [/olrebno /ireiiCili i • iliitliji pri mera • Izbori.icanje baMsbih sistemov za cenovno nnoilen in liilreJSi dostop do inleriieia Je Ireniiino nleile na relativno visobo ileiilo go. In/ormaliziranih sektorjih. Najmanj problematični so mlajši sloji prebivalstva, ki jemljejo inlormacijsko pi-smetiost kot nekaj samoumevtiega in predstavljalo tudi tlejansko največji ilele/ "naravnega prirastka" med novimi uporabniki v zadnjih petih letih. Je pa presenetljivo in zaskrbljujoče, da se, ob relativno mnimo, da bi bil ta delež ob testiranju goiovo še nižji. Po najnovejših podatkih ankeie RIS99 podjetja, ki je bila izvajana v tlecem-bru, ugotavljajo, da so potljetja v letu 1999 presegla načrte iz leta 1998 o dostopu do interneta. Ce |)a primerjamo podatke o dostopu do interneta s podatki o elek-tron.skem poslovanju, vidimo, da slednje predstavlja kritični element pri informatizaciji gospodarstva. Po rezultatih RIS W\X'AV ankete (junij/julij 1998) pa se le tretjina anketirancev zanima za elektronsko nakupovanje. Pri tem lahko pripomnimo, da gre pri anketi Zi\ pogoste uporabnike interneta. Od aktivnih (mesečnih) uporabnikov Interneta (približno 200,000) jih je le "petina :ili nakupovala |>o internetu ali se informirala o izdelkih". .Nakup pa je dejansko ojjravila le destina. Vrednost nakupa pa znaša povprečno 30.000 SIT. Ob tem je potrebno pripomniti, da je v Sloveniji po internetu nakupovalo le 15% anketirancev v \V\\'\V anketi ter da so pri tem v večini primerov plačali naročeno po povzetju. Tri četrtine celotne vrednosti nakupov je bilo opravljenih v tujini. Ankete gospodinjstev v jeseni 1999 pa kažejo, tla Slovenija ob sledenju penetracijskemu tempu na podrt^čju interneta izrazito zaostaja v elektronskem nakupovanju. Tabela 1: Uporabniki interneta in E-aktiinti npombniki interneta _Uporabniki v aktivni populaciji_K-aktivni uporabniki Slovenija_2196_5%_ Irska_22%_12%_ VB_31%_20%_ ZDA_60%_65%_ Vir RIS S povečevanjem Števila uporabnikov interneta v Sloveniji, ter s tem povezano naraščajočo demografsko in dohodkovno pestrostjo, ugotavljajo v RIS anketah celo zmanjševanje interesa po naku(}ovanju na internetu. Pri tem je |X)trebno vedeli, da - glede na rezultate telefonskih anket - večina uporabnikov interneta .Se vedno ne poseduje kreditno/plačilne kartice. Kot glavne ovire pri povečanju elektronskega nakupovanja se pojavljajo: strah pred zlorabo, togost slovenskih bank (spomnimo .se samo preptnedi plačevanja s plačilnimi karticami ob nakupih na Internetu v tujini s strani nekaterih največjih bank) in se\ eda tudi pomanjkanje ponudbe v Sloveniji. Tako se v praksi ugotavlja, da so tudi preStevilne obstoječe "\ irtualne trgov ine" oziroma (x)nudlxr elektronskih nakupov neažurirano spremljane s strani ponudnikov. Elektronsko bančništvo pa je v precej začetni fazi in ne ponuja razširitve dejavnosti in uvajanje "elektronskega denarja" (E-chasli), ampak predvsem prenaša v kibernetski prostor le storitve, za katere je v banki "potrebno čakali v vrsti". Če izhajamo iz zgoraj navedenih tlejsiev, lahko rečemo, da ob obstoječi (ne)ponudbi ne moremo pričakovali jjreiirane rasti elektronskega nakupovanja. Če pa pogledamo na|X)ved obsega kibernetskega nakupovanja za leto 1999 v ZDA, lahko vidimo, da ob.staja dokaj širok obseg potencialnih .sektorjev, ki bi lahko tudi v Sloveniji v veliki meri virtualizirali svoje trgovanje in posledično tudi oglaševanje. Seveda je potrebno pri tem ob urejenih plačilnih |X)gojih in v-arnosii transakcije, zagotoviti ažurnost virtualnega trgovanja tudi z hitro dostavo blaga na dom. Za sixxlbujanje virtualnega trgovanja pa .seveda potrebujemo srednjeročno medsektorsko strategijo spodbujanja virtualiziranih telestoritev kot sestavnega dela strategije informatizacije. Graf 2: On ■ line transakcije v ZDA, napoved za /. !999 v milijardah $ hranVvimi igracV pripoiiKiCki /a donv/vrt avloiiKihili /ahavivi ck-kironika vsuipnkv pohiimi n>iitvilariUAwSOiInlcv (>t)lckc/Sporl knjisf gl;tsl>VvlUc<> /hinitcljsrvt) tinancv |X>ttn-anja ratVpniK. optvnui 5.4 5.8 17.5 17.5 O 2 -i 6 8 Vir: The Economist Reztiliaii raziskave RIS 99 podjetja pa kažejo, da oii-line avtorizirane protlaje končnim potro.Snikom v Sloveniji skorajda nimamo (manj kot 1% podjetij ponuja to možnost). Zaskrbljujoč pa je tudi podatek, da velika večina slovenskih podetij o virtualizaciji prodaje oziroma o on-line prodaji sploh ne razmi.šlja. Tako "celo med največjimi več kol 80% o tem .še ni razmišljajo". Če pustimo ob strani dejstva, da določena podjetja sploh ne po.slujejo s končnimi potrošniki ter da obstajajo nekatere dejavnosti, kjer je težko virtualizirati prodajo, vseeno preseneča predinformacij-ska mislenosi načrtovalcev razvoja v slovenskih podjetij. V prvih analizah rezultatov ankete analitiki RIS projekta ugotavljajo, "da se napovedi, ki so jih v načrtih za on-line protlajo za naslednjih 12 mesecev dajala podjetja v decembru 1998, v decembru vsekakor niso uresničila". Zaostajanje pri elektronskem poslovanju je dvakrat paradoksalno, saj imamo primerjalno relativno primerjalno dobro informatizirana podjetja in javno upravo ter gospodinjstva, hkrati pa tudi v raziskavi Osebna uporaba IT v Si in EU izraženo vi.soko zanimanje za storitve informacijske družbe v Sloveniji (glej tabelo). Odstotki zanimanja za storitve informacijske družbe celo za četrtino presegajo zanimanje v EU. Paradoksalnost ob izraženih načelnih interesih po uporabi si ne moremo drugače komentirati kot s pomanjkanjem razvojnih politik informatizacije tako na ravni drž;ive kot tudi na ravni potencialnih ponudnikov storitev. labela 2: U/H)mbci in zanimanje za starin e infonnadjske družbe v Stoivniji Uporabljani Nc uporabljam, a mc /anima .Me ne zanima Upravljanje osebnega bančnega računa, pregIed(A-anje denarnih tečajev, lx>r/.nih informacij in ost;ilih ekonomskih zjidev prek ničimalnika ■i.i". 11,1% 5-1.5% Dobiti zdravni-^ki n;LSwt prek računalnikii. rccimo razlago rentgenskih .slik ali krvnega testa O,'/*. 50,1% 50,K',V. Ogled v.seli evropskih muzejev prek računalnika, kadar .si zaželite in Klede na vaše la.stne interese 1.3% »2,8% 55,9-^ Preko račuiulnika .stopiti v .stik in razpravljiiti s politiki 0,1% 16,8"X. 82.8** Opntviti izobniževalni tečaj doma prek račun:ilnika ali televizije 1,8% 50.1% 17.8'X. Pripraviti popoln načrt izleta (dobiti informacije okrajili, |K)tovanju, rezerv.iciji itd.)prek ričunalnika ali teleteksta 3,1% 56.3% 10.6% l'rek računalnika pregledovati dnevne ča.sopi.se in ostale informacijske servise 6% 36,2% 57,8'* Prek ničunalnika ilobiti informacije « video in avdio k;iseiah. CDjili, knjigab r:ičunalniški opremi ali .storitvah (če jih k:Lsneje namerav-aie kupiti ali najeli) ■i,7% 53.1% Pa-k računalnika Iskati delo in piegledtAiiii prt>.sta delovna mesta ■i,!'.?. 52,1% 17.1% Prek r.JČunalnika dobili informacije o svetih potrošniških pravic;th 1,6% 59,6% 38.3% Sklepati tlnančne pog(xlbe. na primer zavannanje. najem ka>dita prek računalnika 0,1% 31,1% 65,8% Opravljati upravne in uradne storitvv (npr urejali dokumente. vk)ge) ene (politične) razprave, povezane z reševanjem konkretnih problenuuik, ki zadevajo sobivanje v urbanem okolju. Izhajajoč iz kritik "teleport" pristopa kot prevladujočega prLstopa pri snovanju politik informatizacije, kjer je običajno šlo za oblikovanje informacijsko visoko razvitih otokov, ki pa so ali pris|x;vali manj kot so si načrtovalci želeli ali pa sploh niso prispevali k razvoju informatizacije celotnih mest ali regij, lahko rečemo, da je za uspešno informatizacijo potrebno kombinirati vse tri strategije. Pri tem pa je dolgoročno vsekakor |x>memben poskus oblikovanja lokalno-re-gionalnih informacijskih omrežij, ki .so odprta do uporabnikov in v.sebin. To lahko dosežemo z javno dostopnimi informacijsi^imi omrežji, i:.Tclektronikk, 4. Downey, John Jim. .McGuigan (l-d.) (1999): Tehnocitics. I.ondon: Sage. l-vropa in globalna informacijska družba: priporočila za evrop.ski .sm (1994): IZUM: Maribor (Bangelmunou) |X>ročilo). Orahani. Stephen (1999): Towaals Urban Cyberspace Planning: Grounding the Global thn)-ugh Urban Telematics Policy and Planning. VJ. I>owney & J. Mcguigan (Hd.). Tehnociti-es, 9-34. I.ondon: Sage. Graham, Stephen Ik Simon Marvin (1996): Telecommunicatioas and the City l-lectronic Space, Urban Places. I.ondon: Routledge. Jackson , Paul J. &Jt)S M.Van Der Wielen (I'd.) (199«): Teleworking: International Perspecti-ve.s Froni Telect)mmuting to the Virtual Organisation. I.ondon: Routledge. Kreitzman, I.eon (1999): The 24 Hour Society I.«nd{)n: Profile Hooks. Loader, Brian D (i:d.) (1997): Tlie Governance of Cyberspace: Politics, Technology and Global Restruciuring. I.ondon: Routledge. Oblak. Tanja (1998): Miti v slikah in |X)datkih: .Moderna tehnologija skozi žensko in mo.ško optiko?. V V. Vehovar (ur), Internet v Sloveniji, 238-236. Izola: De.sk. Rash, Wayne Jr. (1997): Politics on the Net: Wiring the Political Process. New York: W. II. Freeman. Status Report on i:uro|Xjan Telework: New Metods of Work (1999): Brus.sels: DC Information Society (najnovej.ša vvrzija jc dt>stopa na http:/w\vw.eH>.org.uk). Teleworking in Ireland: New Ways of living and Working. Report of the National Advisory 0)uncil on Teleworking (1999): (hitp://www.ielework.ie/NACT/rept)rt/index.htmI). Tn^ek, 1-ranc (1997): Virtualna dentokracija - navideznost ali dejanskost?. Družboslovne razprave, 13. 24/25. 98-117 TrCek, Franc (2000): The Work i:nvin)nment: State. Problems and Development Trends. V Z. Mlinar (I-d.), Local Dcvck)pmcnt and .SocitKSpatial Organisation: Trends. Problems and Policies: Tlie Case of Koper/Slovenia, 45-64. Budapest: I.GI/OSL Tsagarousianou. Roza et al. (199«): Cyberdemocracy: Technology Cities and Civil Networks. London: Routledge.