194
Letašnja letina na Koroškim.
V Teržaškim listu „Ljoid" beremo dopis iz Celovca, ki nam popiše Celovški somenj sv. Uršule, zraven tega pa tudi letašnjo letino na Koroškim takole oznani: Kar štacunarsko blago vtiče, je sv. Uršule somenj čedalje slabši, zavoljo živinske in žitne kupčije pa je še vunder zlo obrajtan. Žitni pridelk je bil letaš na Koroškim sploh dober, vunder je cena poskočila; srednja cena vagana pšenice je bila 4 gold. 36—40 kr., reži 4 gold. 4—6 kr., ječmena 2 gold. 40—46 kr., ovsa 1 gold. 24—28 kr. v srebri. — Cena konj in goved je srednja ostala; vole so okoli 17 gold. cent prodajali, koštrune pa le po 3 kraje, in pol funt.
Vsi poljski pridelki so se poredama na Koroškim letaš dobro obnesli; še krompir ni toliko gnjil, kakor v druzih deželah. Kar je gnjilobe bilo, je bila večidel le na zlo pognojenih njivah; na tacih je pa tudi tisti krompir gnjil, ki je bil iz semena izrejen. — Nar bolj ste se turšica in ajda obnesle; na neki grajšini (Mageregg} #) blizoCelovcaje ajda osemin dvajseter-no zerno dala. — Grof Dietrichstein je perdelal v svojim nogradi na Hollenburški grajšini več ko 5 štarti-nov prav pohvaljeniga vina. — 27. dan Kozoperska je imela Koroška kmetijska družba svoj veliki letni zbor; pri ti priliki je bila tudi razstava sadja napravljena. Koroška dežela ima veliko žlahtniga sadja in povsod se po kmetih vidi vertov z obilnimi, večidel žlahtnimi drevesi zasajenih. Kmetijski družbi gre čast in hvala, de se za razširjanje koristne sadjoreje močno poganja , in z veseljem vidimo, de njeni udje krizama po deželi žlahtne cepiče darijo, domačo sadjorejo čedalje bolj povzdigniti. Nar bolj pa slovi sadjoreja v Taranski dolini, ktera je velikimu vertu enaka, polna lepiga in koristniga sadja, in kjer toliko dobriga ja-belčniga mošta napravijo, de je kaj. — Od jesenskih povodinj ni Koroška dežela letaš skorej nič škode terpela.
*) Prav ljubo hi nam bilo, ako bi nam hotel kak verli koroški Slovenec slovenske imena koroških kraj ev naznanje dati, kakor jih je gosp. Freyer za krajnsko deželo oznanil, za ktero delo smo mu mi gotovo nar bolj hvaležni, ker nam je tolikanjkrat potreba slovenskih imen vediti. Taka se nam tudi godi s Stajarskimi kraji.Prav prav zlo bi nam tedej vstregel, kdor bi nam blagovolil tak^imenik sosta-viti in ga nam za vsakdanjo rabo poslati. Če tedaj dosihmal namesti slovenskih imen dostikrat nemške rabimo — nam nihče ne more za zlo vzeti, ker nismo.— vsigavedni.
VrednLštvo.