121 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: ar hi vistik a, izdaje ar hi v sk eg a gr adi v a, zbir k a VIRI, zgodo vinopisje, Ar hi v sk o društv o Slo v enije Key-words: ar chi v al studies, editions of ar chi v al mat erials, series VIRI, hist oriogr aph y , Ar chi v al Society of Slo v enia UDK 930.2:061.2:930.25(497.4)"2004/2024"(093) Pr ejet o: 9. 5. 2024 Zbirka VIRI 2004–2024 DEJ AN ZADRA VEC dr . zgodo vinskih znanosti, ar hi v ski s v et o v alec Zgodo vinski ar hi v na Ptuju, Viča v a 5, SI-2250 Ptuj e-pošta: dejan.zadr a v ec@ar hi v -ptuj.si Izvleček Kr ajši prispe v ek k olik or t olik o pr eg ledno pr edsta vi zadnjih d v ajset let izha - janja zbir k e VIRI , ki jo od let a 1980 dalje izdaja Ar hi v sk o društv o Slo v enije in danes (maja 2024) št eje že 46 zv ezk o v . V zadnjih d v eh desetletjih je izšlo 25 zv ezk o v , medt em k o so funk cijo odgo v orneg a ur ednik a opr a v ljali trije r azlič - ni ar hi visti. Ti se niso t olik o spopadali z mank om financ ozir oma neur ejenim financir anjem ali s tr enji znotr aj ur ednišk eg a odbor a, t em v eč pr ed v sem s pomanjk anjem int er esa za obja v e t o vrstnih publik acij med slo v enskimi ar hi - visti in zaint er esir ano str ok o vno ja vnostjo. Kljub v semu zbir k a VIRI bolj ali manj r edno izhaja v se od leta 1989 dalje in je danes nepogr ešlji v pripomoček pri sno v anju sint ez iz r azličnih pog la vij slo v ensk e zgodo vine. Abstract VIRI SERIES 2004–2024 The article pr o vides a concis e o v erview of the last 20 y ears of the VIRI (tr ansl. Sour ces) series, w hich has been published b y the Ar chi v al Society of Slo v enia since 1980 and curr entl y consists of 46 v olumes as of Ma y 2024. T w enty - fi v e v olumes ha v e been pub lished in the past tw enty y ears, with thr ee dif - f er ent ar chi vists holding the position of chief edit or . The y strugg led mor e with a lack of enthusiasm in publishing such publications among Slo v enian ar chi vists and the int er est ed pr of essional public than the y did with a lack of funds, irr egular financing, or conflict within the edit orial boar d. In spit e of all this, the VIRI series has been published mor e or less consist entl y since 1989 and is no w a vital r eso ur ce f or compiling s ynthesi s of diff er ent periods of Slo v enian hist ory . 122 Dejan Zadr a v ec: Zbir k a VIRI 2004–2024, str . 121–127 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Obja v e originalnih zgodo vinskih vir o v so izjemno pomemben, neizogiben del nacionalni h zgodo vinopisij in ar hi vistik e. Prvi namenski zametki t o vrstne znanstv ene de ja vnosti so se v slo v ensk em zgodo vinopisju začeli k azati v dru - gi polo vici 19. st oletja, k o so zgodo vino slo v ensk eg a etničneg a pr ost or a začeli str ok o vno r azisk o v ati izšolani in na omenjenem pr ost oru ži v eči zgodo vinarji. E den izmed tistih, ki je na t em podr očju zagot o v o or al ledino, je bil F r anc K os, ki je v t ej zv ez i nase opozor il z delom Doneski k zgodovini Škofje Loke , izdanim leta 18 94. Na t o delo ne smemo v celoti g ledati k ot na klasično izdajo vir o v , saj v sebuje le manjše št e vilo pr episo v listin, medt em k o o k ak šnih vnapr ej jasno iz - delanih in načrt o v anih edicijskih načelih K os naj v erjetneje niti ni r azmišljal. R e - gest e listin je spisal po vzoru v tist em času delujočih nemšk o pišočih stano v skih k olego v . Kaj kmalu je izpod njego v eg a per esa začel nastajati pr a v cati pentat e v h slo v enskih znanstv enih obja v vir o v . Z Viri za zgodovino Slovencev v petih knjig ah (zadnjo je ur ed il njego v sin Milk o K os) je posta vil t emelje in norme za naslednje obja v e vir o v t er zar adi t eg a ostaja njego v o delo na nacionalni r a vni do danes ne - pr ek oslji v o. Z leti se je št e vilo t o vrstnih znanstv enih del začelo ek sponentno v e - čati. Nastajati so začele zbir k e, dolgor očno zasno v ane g lede na v sebino ali zvrst zgodo vinskih vir o v , ki so po obsegu naposled pr ek ašale K oso v o delo. K ot eno izmed omenjenih zbir k v elja omeniti Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku , ki jo je začel ur ejati Božo Ot or epec, medt em k o jo je izdajal Mestni ar hi v v Ljublj ani v obdobju od leta 1956 v se do leta 1968. Omenjenih 12 zv ezk o v lju - bljansk eg a ar hi v a je že zda vnaj zasenčila zbir k a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor , ki jo je že leta 1973 zasno v al in nat o dolg a leta ur ejal ak ademik Jože Mlinarič. Gradivo za zgodovino Maribora izhaja že sk or aj pol st oletja, medt em k o njego - vih 50 zv ezk o v pr edsta v lja zbir k o zgodo vinskih dok ument o v , ki je ne pr emor e nobeno drugo slo v ensk o mest o. Že leta 1939 je Slo v ensk a ak ademija znanosti in umetnosti začela izdajati zbir k o Viri za zgodovino Slovencev , ki tr enutno obseg a 14 zv ezk o v , pr a v tak o v elja omeniti še zbir k o Thesaurus memoriae / Fontes , ki jo od leta 2002 izdaja Zgodo vinski inštitut Milk a K osa in danes št eje 13 zv ezk o v . A t o še zd aleč ni v se. Z r azv ojem slo v ensk eg a zgodo vinopisja se št e vilo obja v ne - zadržno po v ečuje. Marsik do izmed nepoučenih bi se danes mor da obr egnil, da je t o vrs tnih pr ed v sem znanstv eni ja vnosti namenjenih del pr e v eč in da si ne za - služijo papirja, na k at er em so natisnjeni. V endar že št etje primer lji vih del tujih zgodo vinopisij hitr o o vrže k akršna k oli odklonilna r azmišljanja. Pri nas namr eč še čak ajo na obja v o nek at er i t emeljni viri za nacionalno zgodo vino, k aj šele tisti nek olik o manj pomembni. 1 P omemben delež pri obja v ah t o vrstnih del je v sek ak or prispe v ala tudi slo v ensk a ar hi vistik a ozir oma slo v enski ar hi vi. Ne samo, da so slednji k ulturne institucije, ki skr bno hr anijo vir e, t em v eč jih v knjižni obliki tudi sami izdaja - jo. T o na v sezadnje v eč k ot uspešno dok azujeta tudi omenjeni dolgoletni zbir ki ljubljansk eg a in mariborsk eg a ar hi v a. V sek ak or ne smemo pozabiti tudi zbir k e VIRI , ki jo že vrst o let izdaja Ar hi v sk o društv o Slo v enije. O njeni idejni zasno vi, ustano vitvi in izdajah tja do 50. obletnice omenjeneg a društv a se je že leta 2004 v r e viji Arhivi nek olik o r azpisal t edanji ur ednik F r ance M. Dolinar . Sept embr a 1972 so slo v enski zgodo vinarji in ar hi visti na pos v et o v anju o ediciji vir o v za slo v ensk o zgodo vino ugot o vili, da spadajo t o vrstna de la med zelo pomembne naloge slo v ensk e znanosti in jim je tr eba pos v etiti posebno pozornost . Dobi - la je pr ednost ni status, med t em k o je bila njena izv edba iz pr aktičnih r azlogo v zaupana Ar hi v sk emu društvu Slo v enije. V naslednjih letih je t o zasno v alo zbir - 1 Zadr a v ec: Zastave in prodaje deželnoknežjih posest in prihodkov v spodnjeavstrijskih deželah v prvi polovici 16. stoletja, str . 7; ZR C S AZU , založba: https://omp.zr c-sazu.si/zalozba/catalog/ series/A21 (dost op: 8. 5. 2024); P okr ajinski ar hi v Maribor , Gr adi v o za zgodo vino Maribor a: www .pok ar h-mb.si/sl/zaloznistv o/gr adi v o-za-zgodo vino-maribor a (dost op: 8. 5. 2024); Gra- divo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, zv . 1–12. 123 Letnik 47 (2024), št. 1 ko VIRI in za g la vneg a ur ed nik a imeno v alo zgo - do vinarja V asilija Melik a. Prv a št e vilk a je izšla leta 19 80, dru g a d v e leti pozneje, nat o je zar adi v egetir anja ur ednišk eg a odbor a, ki mu a vt orje v r ezervir anih ozir oma nar očenih št e vilk ni uspe - lo pr epričati o njiho vi dok ončni pripr a vi, prišlo do nek ajletneg a zast oja. T a neljuba zag ata se je r azr ešila šele z imeno v anjem no v eg a g la vneg a ur ednik a F r anceta M. Dolinarja iz Ar hi v a R epu - blik e Slo v enije leta 1989, ki je pr ekinil pr ak so r ezervir anja št e vilk posameznim a vt orjem, t em - v eč je izbr al načelo »k dor prvi pride, prvi melje« ozir oma so imeli pr ednost obja v e tisti, ki so imeli tipk opis pripr a v ljen za obja v o in poziti vno oce - no r ece nzenta. S t o pot ezo se je ustalila pr ak sa izdajanja najmanj eneg a zv ezk a zbir k e letno, v nek at erih letih sta izšla celo d v a. Dolinar je imel v naslednjih letih naj v eč t ež a v z viri financir anja zbir k e, s pogostimi menja v ami člano v ur edni - šk eg a odbor a, ki jih je r azumel k ot nezaupanje izvršneg a odbor a društv a njemu, z negodo v a - njem ar hi vist o v , da v zbir ki obja v ljajo v ečinoma zgodo vinarji, in z ne v šečnostjo pri obja vi 28. in 29. zv ezk a z naslo v om Boje vnik a za s v obodo in Slo v enstv o: F r ance Dolinar – R uda Jur čec: epist o - lae 194 7–1975, ki g a je leta 2009 pripr a vil An - dr ej R ot . Slednji si namr eč ni pridobil do v oljenja za obja v o pise m pok ojneg a duho vnik a in t eolog a F r anceta Dolinarja od njego vih pot omce v , ki so pr epo v edali distribucijo že natisnjeneg a zv ezk a. 400 izv odo v je mor alo društv o zapečatiti v oma - r o v Ar hi vu R epublik e Slo v enije v se do začetk a sept embr a 20 21, k o so s pridobitvijo potr ebneg a do v oljenja nečak o v pono vno ug ledali luč s v eta in postali dost opni zaint er esir ani ja vnosti. 2 Dolinar je ostal ur ednik zbir k e še eno št e - vilk o, nat o g a je po 21 letih zg ledneg a ur edni - k o v anja mar ca 2010 zamenjala Zdenk a Bonin iz P okr ajinsk eg a ar hi v a K oper . 3 Slednja ni imela tak šnih t eža v k ot njen pr edhodnik, a se je že k ar hitr o začela spopadati z no v o, in sicer s čedalje v ečjim pomanjk anjem zanimanja za t o vrstno publicistično in r azisk o v aln o deja vnost . Int er es obja v e vir o v med ar hi visti v slo v enskih ar hi vih in med zaint er esir ano str ok o vno ja vnostjo je za - čel upadati pr ed v sem zar adi mank a časa, saj je pripr a v a t o vrs tne publik acije pr ecej dolgotr ajna. T o je še posebej opazno pri ar hi vistih, saj se je nabor njiho vih del v zadnjih nek aj letih, tudi za - 2 Dolinar: Zbir k a VIRI, str . 65 in 68; Ar hi v sk o društv o Slo v enije, Viri 28–29 pono vno na v oljo: www .ar hi v sk o - -drustv o.si/viri-28-29-pono vno-na-v oljo (dost op: 8. 5. 2024). 3 Ar hi v ADS, let o 2010, Zapisnik r edneg a občneg a zbor a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, 24. 10. 2010, str . 1–2. Naslovnica kontroverzne številke zbirke VIRI, ki je bila zaradi nepridobitve dovoljenja za objavo vsebine kmalu po izidu za dobrih 12 let prepovedana za distribucijo in zapečatena. Vizualna podoba zvezkov zbirke se v zadnjih dveh desetletjih ni spremenila. 124 Dejan Zadr a v ec: Zbir k a VIRI 2004–2024, str . 121–127 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia r adi dr ug ačneg a načina poslo v anja ja vnopr a vnih oseb, popularizacije ar hi v o v , digitalizacije in še česa ek sponentno po v ečal. Kljub t emu je v času njeneg a ur e - dnik o v anja, ki se je zaključi lo leta 2022, izšlo 14 zv ezk o v , bolj ali manj t olik o, k ot je bilo pr ed videno. V omenjenem letu je no vi ur ednik postal Dejan Zadr a v ec iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a na Ptuju, ki se, v saj za enkr at , spopada z ist o t eža v o k ot njego v a pr edhodnica in posk uša najti smiselno dolgor očno r ešit e v , ki bo za - got o vila r edno letno izhajanje v saj eneg a zv ezk a zbir k e. 4 Ur edniški odbor ima poleg g la vneg a in odgo v orneg a ur ednik a še d v a člana t er v sak okr atneg a pr ed - sednik a/co in tajnik a/co dr uštv a. Slednja d v a se menjujeta z nast opi/s pr ene - hanjem omenjenih d v eh funk cij, medt em k o mandata pr eostalih d v eh člano v nista časo vno omejena. F unk cijo eneg a izmed člano v tak o že najmanj zadnji d v e desetletji opr a v lja Alek sander Žižek iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje, drugi član je bil v se do leta 2020 Dr ago T rpin iz P okr ajinsk eg a ar hi v a No v a Gorica, k o g a je zamenjal Dejan Zadr a v ec, slednjeg a je po nast opu funk cije g la vneg a ur ednik a d v e leti pozneje zamenjala Lilijana Ur lep iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a Maribor . 5 V obdobju od leta 2005 do k onca leta 2023 je izšlo 25 zv ezk o v zbir k e VIRI, ki se v sebinsk o nanašajo na r azlične t eme, medt em k o časo vno neenak omer - no pokri v ajo r azlična zgodo vinsk a obdobja. Slednjo neenak omernost natančno k aže statistik a. Obja v vir o v iz obdobja sr ednjeg a v ek a, t . j. do k onca 15. st oletja, pr aktično ni (za vzor ec le v št . 33), iz obdobja no v eg a v ek a, t . j. od leta 1550 do leta 19 18, jih je 13, pri čemer le d v a iz zgodnjeg a no v eg a v ek a ozir oma do leta 1750, iz obdobja sodobne zgodo vine, t . j. od leta 1918 do k onca 20. st oletja, jih je 12. Kar se v sebine tiče, je r azdelit e v pr ecej enak omernejša. 14 zv ezk o v se nanaša na vir e s pr et ežno s v etno in 11 s cer kv eno v sebino, medt em k o po zvrsti ar hi v sk eg a gr adi v a pr ednjačijo r azlični pr ot ok oli, pisma, dne vniki ozir oma spo - mini, kr onik e t er drugo listinsk o in spiso vno gr adi v o. 25 omenjenih zv ezk o v je pripr a vilo 15 a vt orje v , pri čemer Jur e V olčjak k ar pet , Viljenk a Šk orjanec tri, tri - je a vt or ji po d v a in pr eostalih deset po en zv ezek. Do let a 2013 sta letno izhajali d v e št e vilki, od takr at dalje le še ena. V sak a obja v a vir o v v zbir ki, ki jo pr a viloma tudi r ecenzir a str ok o vnjak, mor a v sebo v ati v se potr ebne element e, k o gr e za t o vrstne publik acije. Osr e - dnji del pr edsta v lja/jo nata nčno in dosledno tr anslit er ir an/i (če ni/so izv orno v pisa vi latini ca) ali tr anskribir an/i vir/i, medt em k o so mor ebitne v sebinsk e neznank e (današnja imena naselij in njiho v a lok acija, dogodki …) r azr ešene in dopolnjene s k omentarjem in z opisom v spr otnih opombah. Uv odni, znanstv e - no-kritični del obja v e mor a v sebo v ati najmanj fizični opis vir o v , kr ajšo sint e - zo njiho v e v se bine, mor ebitno r azr ešit e v kr atic in opis načel tr anskripcije ali tr anslit er acije. Izjemno pomembni in nepogr ešlji vi sta tudi imensk o in kr aje vno k azalo, ki naj bi bili k arseda podr obni, v sek ak or je zaželena še k ak šna r epr oduk - cija obja v ljeneg a vir a. Vizualna podoba publik acije se v zadnjih d v eh desetletjih ni spr emenila. Oblik o v alca o vitk a (Sa v o So vr e) in v sebine publik acije (Medit d. o. o.) sta ostal a ista, do spr emembe je prišlo le pri tisk u ozir oma tisk arni, saj je leta 2010 Gr afik o-M nadomestila N A GODE & co, slednjo je leta 2014 nadome - stila tisk arna F ot olit o Dolenc. Spr emenilo se je tudi št e vilo natisnjenih izv odo v . 33. št e vilk a zbir k e je še izšla v nakladi 400 izv odo v , medt em k o v se naslednje le v 250 izv odih. Zgor aj prik azana suhoparna statistik a je r azkrila še eno manjšo, a ne ne - pomembno pr oblematik o, ki jo bo v naslednjih letih tr eba r ešiti ali v saj umiliti, in t o je že omenjena neenak omerna r azpor edit e v obja v vir o v g lede na zgodo - 4 Ar hi v ADS, let o 2022, Zapisnik 9. r edne seje izvršneg a odbor a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, 24. 2. 2022, str . 3. 5 Imena člano v ur ednišk eg a odbor a in tr ajanje njiho vih mandat o v k ot tudi sledeča statistik a o v sebinah publik acij zbir k e VIRI v zadnjih d v eh desetletjih so prid obljena iz k olof ono v posa - meznih publik acij. 125 Letnik 47 (2024), št. 1 vinsk a obdobja. V eč truda bo tak o tr eba v ložiti v isk anje a vt orje v , ki bi bili pri - pr a v ljeni obja viti vir/e iz sr ednjeg a in zgodnjeg a no v eg a v ek a. V endar v sek ak or ne po načelu obja v ljanja čes ar k oli. Selek cija mor a biti. Obja v ljati vir e, ki nimajo v ečjeg a pomena za nacional no zgodo vino ali so njiho v e v sebinsk e inačice že na knjižnih policah ali sint eze istih v sebin že obstajajo, r es ni smiselno. Primer - ne in zaželene so obja v e pr ed v sem tistih vir o v , ki zapolnijo vrzeli pri os v etlitvi nek at erih k onkr etnih zgodo vinskih pr oblemo v in omogočijo celo vit sint etični prik az zgodo vine. Priloga: Seznam izdanih publikacij zbirke VIRI v zadnjih dveh desetletjih • Št . 20: Matjaž Klemenčič, Samo Krist en, Katalin Mun da Hirnök, Milica T r ebše Št olf a, Janez St er g ar: Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slo- venije (IV. del: Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije). Ljubljana: ADS, 2005. • Št . 22: Martin Moll, Filip Č uček: Duhovniki za rešetkami. Ljubljana: ADS, 2006. • Št . 23: V iljenk a Šk orjanec: Osimski pogajalski proces (I. del: Uvodna sinte- za pogajanj, II. del: Diplomatska pogajanja 1973–1974). Ljubljana: ADS, 2006. • Št . 24: Viljenk a Šk orjanec: Osimski pogajalski proces (III. del: Od Strmola do Osima 1974–1975). Ljubljana: ADS, 2007. • Št . 25: V iljenk a Šk orjanec: Osimski pogajalski proces (IV. del: Jugoslovan- sko-italijanski odnosi po Osimu 1975–1980). Ljubljana: ADS, 2008. • Št . 26: Matjaž Ambr ožič: Dnevniški zapisniki dr. Evgena Lampeta (1898– 1917). Ljubljana: ADS, 2007. • Št . 27: P a v le Čelik: Naše varnostne sile 1850–2008 (temeljni pravni predpi- si). Ljubljana: ADS, 2008. • Št . 28– 29: Andr ej R ot: Bojevnika za svobodo in slovenstvo. France Dolinar – Ruda Jurčec. Epistolae 1947–1975. Ljubljana: ADS, 2009. • Št . 30: Matjaž Ambr ož ič: Spomini in Semeniška kronika 1941–1944 Ignaci- ja Nadraha. Ljubljana: ADS, 2010. • Št . 31: Jur e V olčjak: Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 1. del: 1750–1764. Ljubljana: ADS, 2010. • Št . 32: Ljuba Dornik Šubelj: Prijatelj ali sovražnik? Dokumenti o stikih med Edom Brajnikom in Danom Shaikejem (1944–1980). Ljubljana: ADS, 2011. • Št . 33: Fla vio Bonin: Piranske solne pogodbe (1375–1782). Ljubljana: ADS, 2011. • Št . 34: Jur e V olčjak: Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750–1824. 2. del: 1765–1824. Ljubljana: ADS, 2012. • Št . 35: Dejan Zadr a v ec: Zastave in prodaje deželnoknežjih posesti in prihod- kov v spodnjeavstrijskih deželah v prvi polovici 16. stoletja. Ljubljana: ADS, 2012. • Št . 36: Jur e V olčjak: Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711– 1824. 1. del: 1711–1756. Ljubljana: ADS, 2013. • Št . 37: Aida Šk or o Bab ić, Ma t e vž K ošir: Spomini Josipa Breznika od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Ljubljana: ADS, 2014. • Št . 38: P a v el Čelik: Cesarsko-kraljeva finančna straža na Slovenskem (1843–1918). Ljubljana: ADS, 2015. • Št . 39: Jur e V olčjak: Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)škofije 1711– 1824. 2. del: 1761–1824. Ljubljana: ADS, 2016. • Št . 40: Katarina Kr aše v ac: Zapisnik odborovih sej pevskega in glasbenega društva v Trstu 1909–1923. Ljubljana: ADS, 2017. • Št . 41: Nataša Budna K odri č: Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc (1825–1858). Ljubljana: ADS, 2018. • Št . 42: Alek sandr a Gačić: Ko zatonejo sanje romantičnega Jugoslovana – izseljenski dnevnik dr. Bogumila Vošnjaka. Ljubljana: ADS, 2019. 126 Dejan Zadr a v ec: Zbir k a VIRI 2004–2024, str . 121–127 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia • Št . 43: Jur e V olčjak: Ordinacijski zapisniki oglejskega patriarhata za slo- vensko ozemlje v 18. stoletju (1701–1749). Ljubljana: ADS, 2020. • Št . 44: F r ance Martin Dolinar: Ljubljanska škofija v dokumentih (nad)škofa Antona Vovka svetemu sedežu 1945–1963. Ljubljana: ADS, 2021. • Št . 45: Nataša Budna K odrič : Korespondenca Jožefine in Fidelija Terpinc II: Pisma za Jožefino (pred 1821–1871). Ljubljana: ADS, 2022. • Št . 46: Br ank o V nuk: Ptujska minoritska kronika samostanskega bibliote- karja Ludvika Pečka iz leta 1861. Ljubljana: ADS, 2023. ARHIVSKI VIRI Arhiv ADS – Arhivsko društvo Slovenije • Stalna zb ir k a Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. LITERATURA Dolinar , F r ance M.: Zbir k a VIRI. V : Arhivi 27 (2004), št . 1, str . 65–68. Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, zv . 1–12. Ljubljana: Mestni ar hi v ljubljanski, 1956–1968. Zadr a v ec, Dejan: Zastave in prodaje deželnoknežjih posesti in prihodkov v spo- dnjeavstrijskih deželah v prvi polovici 16. stoletja. Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2012. SPLETNI VIRI P okr ajinski ar hi v Maribor , Gr adi v o za zgodo vino Maribor a: www .pok ar h-mb.si/ sl/zaloznistv o/gr adi v o-za-zgodo vino-maribor a (dost op: 8. 5. 2024). ZR C S AZU , založba: https://omp.zr c-sazu.si/zalozba/catalog/series/A21 (do - st op: 8. 5. 2024). Ar hi v sk o društv o Slo v enije, Viri 28–29 pono vno na v oljo: ww w .ar hi v sk o-drustv o. si/viri-28-29-pono vno-na-v oljo (dost op: 8. 5. 2024). VIRI SERIES 2004–2024 The VIRI serie s, w hich is int ended f or the publication of important hist or - ical or ar chi v al sour ces, has been published b y the Ar chi v al Society of Slo v enia since 1980 and curr entl y consists of 46 v olumes as of Ma y 2024. T w enty -fi v e v olumes ha v e been published in the past tw enty y ears, with thr ee diff er ent ar - chi vists holding the positio n of chief edit or . The y strugg led mor e with a lack of enthusiasm in publishing such publications among Slo v enian ar chi vists and the int er est ed pr of essional public than the y did with a lack of funds, irr egular financing, or conflict within the edit orial boar d. In spit e of all this, the VIRI se - ries has been published mor e or less consist entl y since 1989 and is no w a vital r esour ce f or compiling s ynthesis of diff er ent periods of Slo v enian hist ory . The edit orial boar d is made up of the association 's curr ent pr esident and secr etary VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y 127 Letnik 47 (2024), št. 1 and tw o other members in addition t o the edit or-in-chief and managing edit or . The v olumes of the collection published in the last tw o decades r ef er t o diff er - ent t opics in t erms of cont ent , w hile the y une v enl y co v er diff er ent hist orical periods. Ther e ar e essentiall y no published sour ces fr om the Middle Ages, that is, up t o the end of the 15th century . Of the modern period, ther e ar e 13, fr om the ear l y modern period ther e ar e onl y 2, w hile fr om the cont empor ary period ther e ar e 12. As f ar as the cont ent is concerned, the distribution is much mor e e v en. 14 v olumes r ef er t o sour ces with pr edominantl y secular cont ent and 11 with eccle - siastical cont ent , w hile v ario us pr ot ocols, lett ers, diaries or memoirs, chr onicles and other char t ers and r eco r d mat erials lead the w a y in t erms of ar chi v al mat e - rial. The 25 mentioned v olumes w er e pr epar ed b y 15 authors.