195
tJaŠa Jakop
Fonološki opiS govora kraja dobovec pri rogaTcu 
(SLA T339)
cobiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/JZ.30.1.09
V prispevku je prikazan narečni govor kraja Dobovec pri Rogatcu (SLA T339), ki spada v 
srednještajersko narečje štajerske narečne skupine (z nekaj prehodnimi značilnostmi). Fono-
loški opis prikazuje osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti tega govora in je nastal 
na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbral Jurij Rojs leta 
1966. Gradivo je zapisano v stari Ramovševi fonetični transkripciji, zato je avtorica za potrebe 
fonološkega opisa narečne odgovore celotne vprašalnice pretvorila v sodobno slovensko fo-
netično transkripcijo.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, fonološki opis, Slovenski 
lingvistični atlas (SLA), slovenščina
A Phonological Description of the Local Dialect of Dobovec pri 
Rogatcu (SLA Data Point 339)
This article presents the basic phonetic and accentual characteristics of the local dialect 
of Dobovec pri Rogatcu, which is part of the Srednještajersko (Middle Styrian) dialect 
in the Styrian dialect group. It describes the general phonological, phonetic, and accen-
tual features of this dialect. The phonological description of this local dialect is based on 
dialect material collected by Jurij Rojs for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in 1966. 
The material was written in the old Ramovš’s transcription and has been transcribed into 
the modern Slovenian phonetic transcription for the purpose of this article. 
Keywords: Štajersko (Styrian) dialect group, Srednještajersko (Central Styrian) dialect, 
phonological description, Slovenian Linguistic Atlas (SLA), Slovenian
Tjaša Jakop  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana   
tjasa.jakop@zrc-sazu.si   https://orcid.org/0000-0002-1299-4431
Prispevek	 je	nastal	v	okviru	projekta	Raziskave	ogroženih	narečij	v	slovenskem	jezikovnem	
prostoru	 (Radgonski	 kot,	Gradiščanska,	Hum	na	Sutli	 z	 okolico,	Dubravica	 z	 okolico)	 (V6-
2109,	1.	10.	2021	–	31.	8.	2024),	ki	ga	sofinancirata	Javna	agencija	za	znanstvenoraziskovalno	
in	inovacijsko	dejavnost	Republike	Slovenije	ter	Urad	Vlade	Republike	Slovenije	za	Slovence	
v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-
-narecij-v-slovenskem-jezikovnem-prostoru-radgonski-kot),	projekta	i-SLA	–	Interaktivni	atlas
slovenskih	narečij	 (L6-2628,	1.	9.	2020	–	31.	8.	2024,	ARIS	 in	SAZU,	https://isjfr.zrc-sazu.
si/sl/programi-in-projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slovenskih-narecij)	 ter	 programov	 Slovenski
jezik	v	sinhronem	in	diahronem	razvoju	(P6-0038)	in	Dediščina	na	obrobjih:	novi	pogledi	na
dediščino	in	identiteto	znotraj	in	onkraj	nacionalnega	(P5-0408).
V	mreži	SLA	 so	 še	 naslednji	 bližnji	 kraji:	Zibika	 (SLA	T334),	Ratanska	 vas	 (T337),	Tlake
(T338)	in	Podčetrtek	(SLA	T340).
JeZikoslovni Zapiski 30.1 (2024), 195–215
196 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
 1  uvod
Narečni govor kraja Dobovec pri Rogatcu je v Slovenskem lingvističnem atlasu 
označen s točko T339. Spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine 
(z nekaj prehodnimi značilnostmi). Diahrono ga uvrščamo v južnoštajersko nareč-
no ploskev južne slovenščine (po Rigler 1963 in Šekli 2018: 340−341).
Glede na daljšanje starega skrajšanega akuta štajersko narečno skupino 
delimo na severna in južna narečja. Za južnoštajerska narečja, kamor prištevamo 
južni del srednjesavinjskega narečja, srednještajersko, kozjansko-bizeljsko 
in posavsko narečje, je značilno zgodnje podaljšanje starih akutiranih kračin 
v nezadnjih zlogih.  Stari akutirani samoglasniki so se začeli razvijati vzpo-
redno z dolgimi samoglasniki, zato so bili v teh narečjih refleksi stalno dolgih 
in starih akutiranih samoglasnikov v nezadnjih zlogih prvotno enaki, danes pa 
se od govora do govora precej razlikujejo predvsem v diftongih (po Rigler 1986: 
147−157).
Avtorica prispevka je leta 2003 objavila fonološki opis bližnjega srednješta-
jerskega govora vasi Šentvid pri Grobelnem (Jakop 2003),1 2010 in 2011 članka o 
glasoslovnih in oblikoslovnih posebnostih srednještajerskega šentviškega govora 
(Jakop 2010; 2011), 2022 pa fonološki opis srednještajerskega govora vasi Sliv-
nica pri Celju (dalje Sliv.) (Jakop 2022). 
Tokratni prispevek prinaša osnovne (na)glasoslovne značilnosti govora in 
njegov fonološki opis, ki je nastal na osnovi narečnega gradiva, ki ga je zbral in 
zapisal Jurij Rojs po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) leta 1966. 
Gradivo je v arhivu zapisano v stari Ramovševi transkripciji, za potrebe fono-
loškega opisa pa so narečni odgovori pretvorjeni v sodobno slovensko narečno 
fonetično transkripcijo.
V sklopu tematskega bloka Slovenski govori na vzhodnem robu so že bili 
objavljeni fonološki opisi govorov naslednjih krajev štajerske in panonske narečne 
skupine: T331 Slivnica pri Celju (Jakop 2022), T345 Bistrica ob Sotli (Gostenčnik 
2022a), T397 Večeslavci (Gostenčnik 2022b), T414 Žetinci – Sicheldorf (Kumin 
Horvat 2022), T349 Kapele (Gostenčnik 2023), T392 Gomilica (Gostenčnik – Ken-
da-Jež 2023) in SLA T334 Zibika (Škofic 2024). Za uvodni prispevek v prvi tematski 
blok Slovenski govori na vzhodnem robu (1) glej Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin 
Horvat 2022.
 
1 Za potrebe Slovanskega lingvističnega atlasa je za srednještajerski govor v obliki fonološkega 
zapisa predstavljen govor kraja Šmarje pri Jelšah (OLA 18), ki ga je izdelala Martina Orožen 
leta 1981.
197Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
 2	 	OsnOvne	(na)glasOslOvne	značilnOsti	gOvOra
Srednještajersko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in južnoštajerske nareč-
ne ploskve naslednje lastnosti: (1) issln. */*ō > JV sln. *e/*o > J štaj. *e1/*o > 
srednještaj. e1/o1; (2) issln. *- > Z in J sln. *- > J štaj. *é1- > srednještaj. e; (3) 
issln. *ē > J štaj. *e2 > srednještaj. e; (4) issln. *è-/*ò- > Z in J sln. *é-/*ó- > J štaj. 
*-/*- > srednještaj. -/-; (5) issln. */*ǭ > JV sln. */* > J štaj. *ē/*ō; (6) issln. 
*-/*- > JV sln. *-/*- > J sln. *-/*- > J štaj. ē/ō; (7) issln. * > srednještaj. ; 
(8) issln. *- > Z in J sln. *- > SV J štaj. *ē- (Šekli 2018: 340−341).
 2.1  Odrazi naglašenih zložnikov v govoru Dobovca pri Rogatcu 
Govor Dobovca pri Rogatcu (dalje Dob.) nima kratkih naglašenih samoglasnikov, 
saj so se vsi issln. kratki naglašeni zložniki v nezadnjem in zadnjem besednem 
zlogu naknadno podaljšali.
Odrazi znotraj izhodiščno dolgega vokalizma so: (1) issln. * > Dob. eː; 
(2) issln. *ō > Dob. oː;2 (3) issln. *ē/* > Dob. eː; (4) issln. *ǭ > Dob. ọː/uọː in 
oː; (5) issln. * > Dob. ieː/ẹː; (6) issln. *ī > Dob. iː; (7) issln. *ā > Dob. åː/aː; 
(8) issln. *ū > üː; (9) issln. * > Dob. oː in uː; (10) issln. * > Dob. a(ː)r.
Odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v nezadnjih besednih zlogih 
so: (1) issln. *- > Dob. eː; (2) issln. *è/* > Dob. ẹː/ieː in eː; (3) issln. *- > Dob. 
ieː; (4) issln. *ò- > Dob. oː in ọː/uọː; (5) issln. *- > Dob. ọː in oː; (6) issln. *- > 
Dob. ọː/oː in uː; (7) issln. *ì- > Dob. iː; (8) issln. *à- > Dob. åː/aː; (9) issln. *ù- > 
Dob. üː; (10) issln. *- > Dob. a(ː)r.
Odrazi znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v zadnjih besednih zlogih so: 
(1) issln. *-/*-è/*-/*- > Dob. ieː; (2) issln. *-ò > Dob. uọː; (3) issln. *- > Dob. 
uọː; (4) issln. *-ì > Dob. iː in ieː; (5) issln. *-à > Dob. åː/aː; (6) issln. *- > Dob. 
uː; (7) issln. *-ù > Dob. ː.3
Odraz za umično naglašeni e je ieː. Odraz za umično naglašeni o je uọː. Odraz 
za umično naglašeni ə je ieː.
Poleg splošnoslovenskih naglasnih premikov so v govoru prisotni mlajši 
naglasni umiki tipa: visk > vsok, Dob. ˈviːsok. Naglasni umik s cirkumflektirane 
zadnje dolžine je le delno izvršen: Dob. ˈmieːsȯ (tudi meˈsoː) : Sliv. meˈsoː, Dob. 
ˈoːka, ˈvüːxa : Sliv. oˈkoː, uˈxoː, Dob. ˈleːpȯ (tudi leˈpoː) : Sliv. leˈpoː; pogosta 
je morfologizacija naglasa (npr. ˈsaːrce, Med ˈsaːrc).
2	 V	 izvornem	 zapisu	 v	 stari	 Ramovševi	 fonetični	 transkripciji	 je	 zapisan	 fonetično,	 s	 kračino	
(Rojs	1966:	8),	a	je	fonološko	dolg	(kot	vsi	naglašeni	samoglasniki	v	govoru),	zato	je	v	prispev-
ku zapis fonologiziran.
3	 V	izvornem	zapisu	je	zabeležena	fonetična	kračina,	v	prispevku	je	zapis	fonologiziran..
198 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
 3  Fonološki opiS
 3.1  Inventar
 3.1.1  Vokalizem
 3.1.1.1  Dolgi naglašeni samoglasniki
iː üː uː
ieː 
[iẹː]
uọː 
[uoː]
[ȯː]
ẹː ː ọː
eː oː 
[ọː]
eː oː
åː
aː + aːr4
 3.1.1.2  Nenaglašeni samoglasniki
i [] ü u
[ė] ȯ [ọ]
e o
a [å] +    
 3.1.2  Konzonantizem 
 3.1.2.1  Zvočniki
m
v 
n l r
[] j
 3.1.2.2  Nezvočniki
p b
f
t d c s z
č š ž
k g x
4		 V	izvornem	zapisu	je	včasih	zabeležena	fonetična	kračina,	v	prispevku	je	zapis	fonologiziran.
199Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
 3.1.3  Prozodija
Fonološko relevantno je mesto naglasa. Na naglašenih zlogih ni kolikostnih na-
sprotij; nekdanja kolikostna nasprotja se v nekaterih primerih odražajo s kako-
vostnimi. Inventar prozodemov vsebuje naglašene zložnike (ˈVː) in nenaglašeno 
kračino (V). Naglas ni vezan na določeno mesto v besedi. Naglašeni samoglasniki 
so fonetično dolgi, nenaglašeni pa kratki. 
 3.2  Distribucija
 3.2.1  Vokalizem
Dolgi samoglasniki lahko nastopajo samo pod naglasom.
Kratki samoglasniki nastopajo v nenaglašenih zlogih. 
/ü/ ne more stati v vzglasju zaradi protetičnega /v/, ki nastopa pred njim 
(ˈvüːste = usta, ˈvüːzda = uzda, ˈvüːš = uš, ˈvüːxa = uha ‘uho’). 
 3.2.2  Konzonantizem
 3.2.2.1  Zvočniki
Zvočnik /v/ ne more stati pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju ter se tam pre-
menjuje s /f/ (ˈbaːrf = brv, ˈčaːrf = črv, fˈtiːč, ˈkuːkafca, ˈgȯːrfstaˈeːe ‘velika noč’, 
Rmn sˈtåːrešȯf, ˈzọːbȯf, čˈreːf; prid m ˈžiːfč, zdˈraːf, pˈraːf, fˈčeːre ‘včeraj’, fˈkraːj 
‘proč’, fˈseː; fˈpiːt = vpiti, fˈsiːrit se).
[ŋ] se izgovarja le v položaju pred velarom, npr. ˈfiːŋkište = binkošti, ˈjåːŋkå 
‘kikla, krilo’, ˈpiːsajŋka ‘pirhi’, pˈlaːjŋkå, pleŋˈkåːča ‘tesarska sekira’, ˈsåːjŋke 
‘sani’, ˈšiːvajŋkå, šˈtåːjŋga = štanga ‘os’, šˈteːŋge ~ šˈteːŋge = štenge ‘stopnice’, 
ˈšuːŋka, žˈgaːjŋkė ‘žganci’.
 3.2.2.2  Nezvočniki
Zveneči nezvočniki se pred nezvenečimi nezvočniki in v izglasju premenjujejo 
z nezvenečimi nezvočniki (ˈsọːt = sod, ˈgåːt = gad, otˈpaːr = odprl ‘odpreti’, ˈlaːs 
= laz, ˈdieːš = dež, ˈfüːreš ‘koline’, ˈmọːš ~ ˈmoːš, kˈriːš = križ ‘križ (razpelo)’, 
ˈleːmeš = lemež, gˈruọːp = grob, ˈrọːp = rob, ˈzọːp ‘zob’, Imn žˈrieːpc ‘žrebe’, 
ȯpxaˈjiːlȯ = obhajilo, bˈreːk = breg, ˈjːk = jug ‘južni veter, odjuga’, kˈrọːk ‘krog’, 
sˈneːk = sneg, Rmn ˈnọːk ‘noga’).
 3.2.3  Prozodija
Omejitev naglasnega mesta ni, naglašeni samoglasniki so možni v vseh besednih 
zlogih. 
Dolgi samoglasniki so vedno naglašeni, kratki samo nenaglašeni, ponaglas-
nih dolžin ni. Naglašen je lahko kateri koli zlog v besedi. V večzložnicah sta 
lahko naglašena dva zloga, npr. ˈgȯːrfstaˈeːe ‘velika noč’, šˈlåːfˈciːmer ‘spalnica 
(kamra)’, ˈdåːxˈciːmer ‘podstrešna soba’.
  
200 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
3.3  Izvor
 3.3.1  Vokalizem
 3.3.1.1  Dolgi naglašeni samoglasniki
issln. Gradivo
iː < *ī ˈziːt, ˈsiːn (Ded/Med/Imn ˈsiːn), ˈžiːr, ˈliːst, stˈriːc, 
ˈbiːk, ˈšiːek = šijnjak ‘tilnik’, kˈriːvec ‘severni 
veter’, ˈviːnȯ ~ ˈviːnu, ˈliːce, bˈriːje = brinje, sˈviːå 
= svinja, pasˈtiːr, gˈliːsta, ˈziːma, bˈriːtva ‘britev’, 
kˈriː,5 Red karˈviː,6 Rmn liˈdiː ‘ljudje’, Imn/Rmn: 
kusˈtiː, viˈšiː = uši, nuˈčiː, ȯˈčiː ~ uˈčiː; bˈliːz = blizi 
‘blizu’; prid m ˈsiːvė, zvȯˈniːt, sˈšiːt, 2ed žiˈviːš = 
živiš, 3ed tˈšiː = tišči, žiˈviː, zvȯˈniː, leˈtiː, tˈpiː = 
trpi, garˈmiː = grmi, rȯˈsiː; 1ed: ˈviːdim, ˈpiːšem;
< *ì- ˈliːpa, ˈiːvå, sˈliːva, žˈliːca, ˈžiːla, ˈriːba, gˈriːva, 
luˈpiːe = lupinje ‘lupina’, čreˈpiːå = črepinja, 
roˈčiːca, bdåˈviːcå = bradavica, leˈsiːca = lisica, 
pšeˈniːca ~ šeˈniːca, kuˈšiːca ~ kȯˈšiːca = koščica 
‘splošno ime za sadne koščice; pečka’, leˈviːca, 
resˈniːca, pleˈniːca, seˈkiːra, ogˈiːše = ognjišče, 
Imn fˈtiːč, ˈviːlce = vilice; škrȯˈpiːt ~ škruˈpiːt = 
škropiti ‘kropiti’, lȯˈviːt; 3ed bˈliːska se, prid m 
pˈliːtk = plitev, prid ž ˈkiːsala, ˈžiːtȯ, ˈšiːla = šilo, 
kȯˈpiːtȯ,7 kȯˈriːtȯ, kaˈdiːlca = kadilnica ‘kadilo’;
< *-ì ˈsiːr, ž ˈmiːš, ˈniːt, ˈriːt ‘zadnjica’;8
< * po umiku 
naglasa z 
zadnjega 
kratkega 
zaprtega zloga
prid m ˈviːsok;
< * po umiku 
naglasa
ˈšiːvajŋkå;
v izposojenkah ˈciːg = cigel ‘opeka’, ˈfiːrma = birma, ˈxiːša = 
hiša ‘hiša, dnevna soba’, ˈxiːška ‘soba, v katero 
je vhod iz dnevne sobe (hiše)’, ˈkiːklå ‘krilo’, 
kˈriːš, bˈriːtȯf in ˈciːntor ‘pokopališče’, kˈrȯmˈpiːr, 
marˈtiːnček, ˈmiːza, ˈpiːsker9 ‘lonec’, ȯštaˈriːjå10 
‘gostilna’, kmeˈtiːjå,11 faˈmiːlja,12 žˈniːder ‘krojač’, 
žˈniːderca ‘šivilja’, Imn ˈdiːle ‘podstrešje’, ˈfiːŋkište 
= binkošti;
5 Tudi ˈkarf.
6	 Z	naglasno	različico	ˈkaːrv.
7 Samostalniki srednjega spola večinoma ohranjajo spol, nekateri pa so se feminizirali. V primeru 
sam. kopito v govoru obstaja tudi feminizirana različica oz. obliko(slo)vna dvojnica: kȯˈpiːtȯ in 
kȯˈpiːta; tako še kȯˈleːnȯ in kȯˈleːna, kȯˈpiːtȯ in kȯˈpiːta, poˈleːnȯ in poˈleːna, dˈreːvȯ in dˈreːvå, 
čˈreːvȯ in čˈreːvå, ̍reːbrȯ in ̍reːbrå itd. Samostalniki srednjega spola v množini izkazujejo prehod 
v ženski spol (npr. dˈreːve, ̍vüːlke ̍meːste), redko tudi v moški spol (npr. teˈlieːt, toda tudi teˈleːtå).
8 Tudi ˈmieːš, ˈnieːt in ˈrieːt.
9 Tudi ˈluoːnec.
10 Tudi gosˈtiːlna.
11 Tudi gˈrːnt.
12 Tudi druˈžiːna.
201Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
ieː
[iẹː]
< *è- gˈlieːž = gleženj, ˈžieːnin,13 Red/Imn ˈčieːre in 
ˈčieːrke,14 Ted ˈčieːrkȯ in ˈčieːr ‘hči’; 1ed ˈmieːlem 
= meljem, 3ed kˈlieːple;
< *-è redko v enozložnicah 1ed žˈrieːm = žrem;
< umično naglašenega *e ˈžieːna, ˈtieːta, ˈsieːstra; ˈčieːlọ ~ ˈčieːlȯ, ˈdieːblọ, 
ˈsieːdlọ, sˈtieːgnọ ‘stegno’, ˈtieːle, ˈčieːs, ˈžieːlȯt, 
Red ˈmieːkle; nedol ˈnieːsti, 1ed ˈnieːsem, ˈrieːčem, 
3ed ˈnieːse, ˈpieːče; del -l ž ed sˈpieːkla, ˈnieːsla, 
ˈrieːkla;
< ę po umiku 
naglasa
gˈrieːda, ˈpieːta; prid ž ˈmieːxka = mehka, ˈtieːška 
= težka;
< *- ˈzieːt, ˈvieːč;15
< *-ì ž ˈmieːš, ˈnieːt, ˈrieːt ‘zadnjica’;16 prid m ˈsieːt;
< * ˈlieːn, ˈmieːx, ˈvieːs;
< *- sˈnieːxa ‘snaha’, ˈmieːša,17 na ˈtieːše = na tešče; prid 
m ˈlieːxek = lahek, ˈvieːšk = vaški, 1ed ˈzieːmem, 
1dv ˈzieːmema, 3ed: ˈgieːne ‘ganiti’, preˈmieːkne;
< *- ˈdieːš = dež, ˈpieːs = pes, ˈtieːš = tešč, ˈvieːs = ves;18
< umično naglašenega *ə sˈtieːber = steber, ˈčieːber, šˈkieːg ‘skedenj’, 
ˈpieːklȯ ‘pekel’, sˈtieːza, ˈdieːska, ˈmieːgla; Med 
ˈvieːsi; prid m ˈtiẹːm = temen;
< *ě po umiku naglasa z 
zadnjega kratkega zloga
ˈdieːkle = dekle;
< *- v položaju pred m ˈtieːme,19 bˈrieːmen;
< *- redko v enozložnicah ˈdieːt = ded, xˈrieːn = hren, ˈsieːm ‘sèm’;
v izposojenkah cˈvieːk ‘žebelj’, kˈmieːt, kˈrieːmp = krempelj, 
ˈpieːper ‘poper’, ˈrieːtkvicå, šˈtieːpix ‘vodnjak’;
ẹː < *è- ˈžẹːnin,20 ˈmẹːla = melja ‘moka’ (Jakop v SLA 3.3: 
171), Red ˈčẹːre,21 ˈpẹːrje; del -l m ed ˈnẹːsȯ;
< *- ˈdẹːtela, sˈrẹːča, pȯkˈlẹːkt = poklekniti;
< *ę po umiku 
naglasa
del -l m ed kˈlẹːčaȯ;
< * ˈdẹːn = dan, prid m bȯˈlẹːn in (po analogiji) prid ž 
bȯˈlẹːnå;
v izposojenkah pˈlẹːt ‘pleteno ogrinjalo’;
13 Tudi ˈžẹːnin.
14 Tudi ˈčẹːre.
15 Tudi ˈvẹːč.
16 Tudi ˈmiːš, ˈniːt, ˈriːt.
17 Tudi ˈmeːša.
18 Toda ˈvọ̈n ‘ven’, ˈvọ̈nė ~ ˈvü̈nė ‘zunaj’.
19 Tudi ˈtẹːme.
20 Tudi ˈžieːnin.
21 Tudi ˈčieːre.
202 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
eː < *ē ˈpeːč, ˈleːt = led, ˈmeːt, paˈpeːȯ = pepel, veˈčeːr, 
veˈčeːrja, znaˈmeːe = znamenje, čˈveːla = čbela 
‘čebela’,22 jeˈseːn, ˈšeːst, Red iˈmeːna, prid m 
leˈseːn, sneˈžeːn, prid ž veˈseːla;
< *è- ˈzeːle = zelje, ˈseːd = sedem, Imn dekˈleːte ‘dekle’, 
neˈbeːse (Rmn neˈbeːs, Mmn v neˈbeːsax), neˈbeːšk, 
tˈreːkė = tretji, fˈčeːre ‘včeraj’;
< * iˈmeː, ˈreːp, vreˈmeː,23 ˈpeːtek, ˈpeːt, deˈveːt, deˈseːt; 
ˈpeːdeset, deˈveːdeset, ˈveːč = večji; 1ed ˈveːžem, 
gˈleːdam, pˈleːšem, pˈreːdem, 3ed ˈzeːbe, del -l m ed 
ˈzeːȯ ‘vzeti’, sˈpeːt;
< *- ˈjeːtre ‘jetra’, Red teˈleːtå;
< umično naglašenega *e za j ˈjeːsen ‘jèsen’, ˈjeːd ‘en, eden’;
< * ob r v primeru vˈreːsje;
< *- ob r v v primerih ˈreːpa, ˈveːvarca = veverica;
v izposojenkah kȯmbiˈneːža, pˈreːdiga = pridiga, pˈreːdežcå = 
predižnica ‘prižnica’, ˈšeːka ~ ˈšeːkå = Šeka ‘ime 
krave po barvi’, šekˈreːt ‘stranišče’, šˈteːŋge24 
‘stopnice’, ˈceːkmešter = cehmešter ‘cerkveni 
ključar’, ˈmeːžner = mežner ‘mežnar, cerkovnik’, 
pˈceːsijå = procesija, ˈžeːgnae ‘blagoslov, 
žegnanje (farni praznik)’, ˈteːx25 ‘ogrinjalo’;
eː < * sˈmeːx, ˈmeːx, gˈreːx, sˈneːk = sneg, ˈleːs, kˈleːt, 
bˈreːk = breg, mˈleːko = mleko, gˈjeːzdȯ = 
gnezdo, Ied s ˈdeːlȯ, dˈreːvȯ = drevo, dˈleːtȯ26 = 
dleto, čˈreːda, sˈreːda, ˈreːs, ˈreːs, tˈreːbȯx,27 
sˈveːča, zˈveːzda, sˈteːnå, ˈpeːsek, ˈleːšjek = 
lešnjak ‘lešnik’, pȯnˈdeːlek, pȯˈleːtje, ˈmeːsc = 
mesec ‘mesec, luna’, ˈveːter = veter, vˈreːme,28 
čˈreːšå ‘češnja’, bˈreːskvå, beˈseːda, ˈpeːstȯ 
‘pesto (leseni del kolesa, skozi katerega gre os)’, 
prid m: sˈleːp, ˈleːp, vmˈreːt ‘umreti’, otpˈreːt; 
< *- bˈreːza, ˈceːsta, neˈveːsta, smˈreːka, stˈreːxa, 
ˈpeːna, ˈdeːkla, Ied s ˈleːtȯ, ˈmeːstȯ, kȯˈleːnȯ in 
kȯˈleːna,29 poˈleːnȯ in poˈleːna, žeˈleːzo, pˈleːva, 
ˈveːjå; ˈseːme ~ ˈseːmen, neˈdeːla = nedelja, 
sˈveːder = sveder, kˈleːše = klešče, Red ȯˈreːxa, 
ˈdeːlat, ˈreːzatė, ˈseːkat, poˈveːdat, žiˈveːt, 
seˈdeːt, tˈpeːt = trpeti, smarˈdeːt = smrdeti, 
mˈleːt, žˈreːt, ˈjeːst;
< *- v položaju pred prehodnim j prid m ˈpeːse ‘pasji’, 3ed ˈpeːxne ‘pahniti’;
v izposojenkah dˈreːta = dreta, ˈleːder ‘usnje’, Imn teˈleːge 
‘jarem’;
22 Tudi fˈčẹːla.
23 Tudi vˈreːme.
24 Tudi šˈteːŋge.
25 Tudi ˈtieːx.
26 Tudi ž dˈleːta.
27 Tudi treˈbüːx ~ treˈbuːx.
28 Tudi vˈreːme.
29	 Pri	 nekaterih	 sam.	 srednjega	 spola	 se	 kaže	 tendenca	 po	 feminizaciji,	 npr.	 Ied	 kȯˈleːnȯ in 
kȯˈleːna, poˈleːnȯ in poˈleːna, dˈreːvȯ in dˈreːvå, čˈreːvȯ in čˈreːvå, ˈreːbrȯ in ˈreːbrå itd.
203Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
aː30 < *à- kˈlaːdovec ‘kladivo’, ˈpaːlca = palica, ˈpaːmet, 
žˈgaːjŋkė ‘žganci’, ˈjaːgoda,31 Omn z ˈvaːm ‘vi’;
< *-à bˈraːt; prid m zdˈraːf, pˈraːf;
< *a v položaju pred j32 mˈlaːj; edˈnaːjst, dvaˈnaːjst, petˈnaːjst, dˈvaːjst; 2mn 
vel ˈdaːjte;
< *-l skupaj z r del -l m ed ˈdaːr = drl, cˈvaːr = cvrl, vˈmaːr = umrl, 
ˈžaːr = žrl;
v izposojenkah ˈaːjnšpanik ‘jarem za enega vola’, cˈvaːjšpanik 
‘jarem za dva vola’, ˈmaːlca ‘malica’, ˈšaːjba 
‘šipa’, ˈnaːjgc ‘nagelj’, ˈxaːntȯx in ˈaːntȯx 
‘brisača’, šˈmaːrce = šmarnice, šˈpaːjza = špajza 
‘shramba’, ˈtaːžt = tavžent ‘tisoč’;
åː < *ā ˈlåːs, ˈpåːs, gˈlåːn = dlan, gˈråːt, pˈråːx, vˈråːt, 
mȯžˈgåːn, pˈlåːst33 ‘kopica sena’, ȯˈtåːvå, xˈråːst, 
kˈråːl = kralj, kȯˈvåːč, zˈdåːr, kȯˈmåːr, dˈvåː, ˈåːpnȯ, 
bˈråːdå ~ bˈråːda, tˈråːvå, gˈlåːvå, pˈlåːxtå ‘rjuha’, 
ˈpåːzdüxå = pazduha, xˈlåːpec, ˈpåːjek, ˈzåːjc, 
ˈzåːjkla, Imn pȯtreˈpåːlce ‘trepalnica’, ˈsåːjŋke 
‘sani’, vˈråːte, ȯbˈlåːčnȯ ‘oblačno’, dȯˈmåː, prid m: 
mˈlåːt, mˈlåːjš, bȯˈgåːt, 1ed ˈdåːm;
< *à- ˈgåːber = gaber, ˈkåːš = kašelj, ˈpåːrk = parkelj, 
Red bˈråːta, ˈkåːča, mˈlåːka, ˈžåːba, ˈmåːti, ˈmåːma, 
ˈmåːčȯxa, kˈråːvå, gˈlåːkå = dlaka, ˈbåːba, sˈkåːla, 
kˈnåːla ‘tnalo’, ˈjåːbukȯ ~ ˈjåːbuka ~ ˈjåːpka 
‘jabolko, jablana’, loˈbåːå = lobanja, ˈmåːčkå, 
sˈlåːmå, ˈråːnå, ˈpåːjčȯvna = pajčevina, sˈråːjca, 
ˈjåːgoda,34 Ied/Imn ˈjåːjce laˈgåːt,35 kleˈpåːt, ˈdåːt, 
sˈpåːt, oˈråːt, pȯtkȯˈvåːt ~ pȯtkȯˈvåːtė, smeˈjåːt 
se, ˈkåː ‘kaj’;
< *-à ˈgåːt = gad, gˈråːx;
< * v primeru ˈtåːst;
v izposojenkah xˈlåːče, ˈkåːnc ‘prižnica’, ˈmåːŋk ~ ˈmåːt ‘plašč 
(ženski)’, ˈpåːjp ‘fant’, šˈtåːla = štala ‘hlev’, 
mȯdˈråːs,36 žˈnåːbla ‘ustnice’, ˈåːkc ~ ˈxåːkc 
‘kljuka pri verigi’, kˈråːnc ‘venec’, ˈvåːga, 
šˈtåːjŋga = štanga ‘oje’, žˈlåːxta, gˈråːb = graben 
‘soteska’, ˈjåːŋkå ‘kikla, krilo’, ˈfåːjmešter 
‘župnik’, šˈpåːrxert ‘štedilnik’, ˈfåːšek = fašnjak 
‘pust’; Red kusˈtåːjå ‘kostanj’;
30	 Rojs	(1966:	20–21)	obravnava	[åː]	kot	prosto	različico	brez	jasne	distribucije.	Ker	zbrano	gra-
divo	izkazuje	razlike	v	distribuciji	po	izvoru,	je	izvor	[åː]	v	FO	predstavljen	posebej,	smiselnost	
takega	prikaza	bi	lahko	potrdila	šele	nova	terenska	raziskava	na	obsežnejšem	gradivu.
31 Kot dvojnica z åː tudi ˈjåːgoda.
32 Lahko kot dvojnice z åː, npr. edˈnåːjst, dˈvåːjst.
33 Tudi kȯˈpiːca.
34 Kot dvojnica z aː tudi ˈjaːgoda.
35 Tudi ˈlåːgat.
36  Tudi ˈmuọːdres po umiku naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga.
204 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
oː 
[ọː]
< *ō ˈboːk = bog, ˈroːk = rog, pˈloːt,37 zˈvoːn, ˈpoːle 
= polje, zaˈpoːvet = zapoved, siˈroːta = sirota, 
vzˈnoːžje, sˈfoːra ‘sora’, Imn dˈroːže, sˈtoː = 
sto, ˈnọːs, ˈnọːxt = noht, ˈnoːč, ˈmoːč, ˈkoːst, 
sˈnoːč = sinoči, proˈsoː = proso, seˈnoː, neˈboː, 
dreˈvoː, leˈpoː;38
< *ò- ˈkoːža = koža, ˈvoːla = volja, ˈxoːja, ˈoːs = 
osem, šˈkoːda, šˈkoːrå39 = skorja, suˈboːta;
< *ǭ dˈroːk = drog, ˈpoːt = pot, 1ed sˈtoːpam, ˈmoːš 
= mož, xˈloːt = hlod, ˈgoːska, ˈroːbec, ˈpọːpek, 
ˈzọːp = zob, ˈrọːkå;40
< *- ˈgọːbå, ˈtoːča;41
< *ǭ po umiku novega 
cirkumfleksa (Furlan 
2005: 407, op. 3)
ˈgoːsanca = gosenica;42
< *o po umiku novega 
cirkumfleksa
ˈoːka = oka ‘oko’;
< * ˈžoːna; prid m ˈdoːž;
< *- ˈsoːzå, Imn ˈsoːze,43 ˈsọːnce;
v izposojenkah ˈxoːstijå, ˈškoːp = škopa, ˈšọːšter ‘čevljar’, 
ˈboːtra;44
oː < *o po umiku 
novega 
cirkumfleksa
ˈoːtåvič ‘vnuka (druga otava)’;
v izposojenkah šˈvoːger ‘svak’, ˈloːjteršek = lojtršček ‘lojtrni voz’ 
(prim. Gostenčnik v SLA 3.2: 252);
37 Tudi ȯgˈråːjå.
38 Nekatere dvojnice so naglasne, npr. dreˈvoː (tudi dˈreːvȯ),	leˈpoː (tudi ˈleːpo).
39 Tudi šˈkoːrå.
40	 Govor	pozna	tudi	različice	z	ozkim	monoftongom:	 ˈmọːš, xˈlọːt, ˈgọːska, ˈrọːbec, ˈpọːpek, ˈzọːp, 
ˈrọːkå (po analogiji tudi ˈnọːgå ~ ˈnọːgå).
41 Tudi ˈgọːbå, ˈtọːča.
42	 Tako	 tudi	 v	 prekmurskih	 govorih	 krajev	 Grad	 (SLA	 T398)	 ˈgoːsenca (kot tudi goˈloːp, 
kˈroːk),	 Gornji	 Perovci	 (SLA	 T399)	 ˈgoːsenca (kot tudi goˈloːp, kˈroːk),	 Križevci	 (SLA	
T400)	 ˈgoːsanca (kot tudi ˈzoːf = zob, ˈpoːpak),	 Žetinci	 (SLA	T414)	 ˈgọsanca (kot tudi 
goˈlọp),	kot	 tudi	v	ostalih	govorih	prekmurskega	narečja,	poleg	tega	pa	med	drugimi	 tudi	v	
bizeljskem	govoru	Bistrice	ob	Sotli	(SLA	T345)	 ˈgọːsanca	(prim.	Gostenčnik	2022:	113).	Za	
koroške govore prim. tudi Pronk 2007. 
43 Tudi ˈsọːzå, ˈsọːze.
44 Toda ˈbuọːter ‘boter’. 
205Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
ọː < *ǭ kˈrọːk = krog, kˈlọːp, pˈrọːt, ˈrọːp = rob, ˈsọːt = sod, 
ˈgọːbec, otˈrọːb, goˈlọːp, ˈvọːg = vogel, ˈmọːš = 
mož, xˈlọːt = hlod, ˈgọːska, ˈrọːbec, ˈpọːpek, ˈzọːp = 
zob, ˈrọːkå;45
< *- ˈdọːga, ˈgọːbå, ˈtọːča; 46
< *ò- ˈdọːta, ˈnọːša;47
< *ō ob (prehodnem) j ˈvọːjsk = vosek, gˈnọːj;
< *ō ob r ˈmọːrje, tˈvọːr;48
[ȯː] < *ǭ ob j Oed s kustˈjȯːj, pečˈjȯːj, vesˈjȯːj, nučˈjȯːj, karvˈjȯːj ~ 
kvˈjȯːj ‘kri’;
< *ō ob j nˈcȯːj = nocoj;
< *ō ob r ˈtȯːrk49 = torek, ˈgȯːrfstaˈeːe ‘velika noč’; 
uọː 
[uoː]
< *-ò gˈruọːp = grob, ˈkuọː = konj, ˈnuọːš = nož, ˈkuọːš, 
kˈruọːp, stˈruọːp, pˈruọːč;
< *ò- ˈnuọːša,50 prid m ˈduọːber, 1ed: ˈnuọːsim, pˈruọːsim, 
ˈxuọːdim;
< umično naglašenega *o ˈvuoːda, ˈkuọːza,51 ˈguọːra, ˈbuọːžič, ˈkuọːsec, 
ˈkuọːnec, ˈluoːnec, čˈluọːvek, leˈnuọːba, ˈkuọːt = 
kotel, ˈuọːrex, ˈuọːsa, ˈuọknȯ, ˈuọːknȯ = okno, prid 
m ˈbuọːži, prid ž šėˈruọːka, ˈguọːr in ˈguọːrė, ˈduọːl 
in ˈduọːlė, del -l ž ed ˈbuọːla ‘bosti’;
< *ō v primeru ob zvočnikih ˈluọːj, tˈvuọːr;52
< * po umiku naglasa z 
zadnjega kratkega 
zaprtega zloga
ˈuọːtrok = otrok, 1ed ˈuọːtprem;53
< *ǭ ˈmuọːškė = moški; prid m ˈmuọːt = moten; ˈnuọːter 
= noter;
< *- stˈruọːk;
v izposojenkah ˈbuọːter, kˈnuọːf ‘gumb’, ˈmuọːšt, ˈkuọːstaj = 
kostanj, ˈuọːrgle; šˈkuọːf;
45	 Govor	pozna	 tudi	 različice	z	diftongom:	 ˈmoːš, xˈloːt, ˈgoːska, ˈroːbec, ˈpọːpek, ˈzọːp = 
zob, ˈrọːkå (po analogiji tudi ˈnọːgå ~ ˈnọːgå).
46 Tudi ˈgọːbå, ˈtoːča.
47 Tudi ˈnuọːša.
48 Tudi tˈvuọːr.
49 Tudi ˈtuːrk.
50 Tudi ˈnọːša.
51 Tudi ˈkọːza.
52 Tudi tˈvọːr.
53	 Tak	odraz	zaradi	protetičnega	v-.
206 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
üː < *ū ˈlüːč, ˈvüːš, kˈlüːč = ključ, kˈlüːčanca, kleˈbüːk, 
meˈxüːr,54 tˈrüːplȯ55 ‘trup (život)’, ˈdüːša, gˈrüːškå 
‘hruška’, ˈvüːzda = uzda, ˈlüːkå = luknja, ˈsüːša, 
Imn ˈvüːste ‘usta’, pˈlüːče ‘pljuča’, prid m: gˈlüːx, 
ˈsüːx, dˈrüːgega; 
< *ù- Red ˈküːpa, kˈrüːxa; kˈlüːkå = kljuka, ˈmüːxa, ˈsüːkå 
= suknja, ˈjüːžna = južina ‘kosilo’, ˈbüːkva ‘bukev’ 
(Red ˈbüːkve), vˈjüːtrȯ ‘zjutraj’;
v izposojenkah ˈbüːrkle = burklje, ˈküːga ~ ˈküːgå, ˈfüːreš ‘koline’, 
ˈfüːrtȯx ‘predpasnik’, ˈküːxå = kuhinja, ˈtüːmf = 
tumf ‘tolmun’, tˈrüːgå ~ tˈruːgå = truga ‘krsta’, 
gˈrüːnt56 ‘kmetija’, Imn ˈštüːmfė ‘nogavice’, prid m 
ˈpüːklast ~ ˈpüːklåst ‘grbast’;
uː < *ū ˈkuːkafca = kukavica, oˈluːpek, 1ed ˈluːpim ‘lupiti’;
< *-ù vˈnuːk;
< * ˈvuːk,57 prid m ˈduːk = dolg, 1ed ˈtuːčem ‘tolči’;
< *- ˈbuːxa (Red ˈbuːxe), Red ˈpuːxa, prid ž ˈduːga, 
ˈpuːna;
< *- ˈpuːn;
v izposojenkah ˈluːster ‘lestenec, svečnik’;
aːr < * in *- ˈpaːrst = prst, ˈčaːrf = črv, ˈžaːrt = žrd, ˈsaːršen 
= sršen, ˈgaːrm = grm, ˈkaːrst = krst, čeˈtaːrtek, 
ˈvaːrba = vrba, ˈmaːrzcå = mrzlica, sˈmaːrt = smrt, 
ˈsaːrce, ˈgaːrlȯ ‘grlo’, ˈsaːrna = srna, ˈpaːrse ‘prsi’, 
ˈdaːrve ‘drva’; prid m ˈtaːrt = trd, ˈčaːrn = črni; del 
-l m mn vˈmaːrl = umrli;
ː < *-ù ˈkːp = kup, ˈjːk = jug ‘južni veter, odjuga’, pˈlːk 
‘plug’, kˈrːx = kruh,58 fˈkːp = vkup ‘skupaj’, ˈtː 
= tu.
54 Tudi meˈxiːr.
55 Tudi tˈruːplȯ.
56 Tudi gˈrːnt in kmeˈtiːjå.
57 Tudi ˈvaːk.
58 Tudi kˈrüːx ~ kˈruːx.
207Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
 3.3.1.2  Nenaglašeni samoglasniki
issln. Gradivo
i [] < *iK- iˈmeː, zˈdåːr; žiˈveːt;
< *KiK tˈråːnik = travnik, ˈžẹːnin, ˈoːtåvič ‘vnuka (druga otava)’, 
ˈbuọːžič, pˈråːšič; ˈaːjnšpanik ‘jarem za enega vola’, 
cˈvaːjšpanik ‘jarem za dva vola’, 1ed ˈxuọːdim;
< *-i Med ˈkọː, Odv ˈkọːåm‘konj’, kȯˈkoːšåm; Imn m fˈtiːč, 
mȯžˈgåːn, sˈtåːreš, kˈråːl = kralji; Med treˈbüːx, Omn 
ȯtˈruọːkam, pˈlüːčåm, ˈreːbråm, sˈtåːrešam, ˈvüːxåm; 
ˈdeːlat, peˈlåːt, pˈlåːčat, pˈleːt, 2ed vel pˈnieːsi, ˈmieːl, 
ˈžieːri; del -l m mn ˈnieːsl = nesli, vˈmaːrl = umrli, žiˈveːl;
< *uK Imn viˈšiː ‘uš’;59 Rmn liˈdiː ‘ljudje’, Mmn liˈdeːx, Omn 
liˈdmiː, sˈšiːt ~ siˈšiːt, dˈšiːt;
e < *ęK meˈsoː,60 petˈnaːjst, Mmn pesˈteːx ‘pest’;
< *ěK meˈxüːr ~ meˈxiːr, lesˈniːka, leˈnuọːba, leˈviːca, pleˈniːca, 
resˈniːca, seˈnoː; prid m leˈseːn, sneˈžeːn; seˈdeːt, ceˈdiːt, 
smeˈjåːt se;
< *KěK ˈsọːset (tudi ˈsoːset), ˈuọːrex;
< *KęK ˈpaːmet;
< *-ę ˈtieːle = tele, vˈreːme,61 ˈseːme,62 Imn ž: žˈliːce, čˈveːle = 
čbele ‘čebela’, Red ž: ˈsieːstre, bˈråːde, ˈziːme, gˈlåːve;
< *eK beˈseːda, pšeˈniːca ~ šeˈniːca, čeˈtaːrtek, peteˈliːn,63 deˈveːt, 
deˈseːt, edˈnaːjst ‘enajst’;
< *KeK prid m Red ˈlieːxkega, 1ed: ˈnaːjdem ‘najti’, ˈnieːsem ‘nesti’, 
ˈzieːmem ‘vzeti’, 2ed ˈnieːseš;
< *-e ˈzeːle ~ ˈzeːle = zelje, ˈlüːbje, vzˈnoːžje, znaˈmeːe = 
znamenje, šˈtiːrje, 3ed ˈnieːse ‘nesti’, 2mn vel ˈnieːsite;
< *iK v primeru leˈsiːca = lisica;
< *ə v priponah *-əc, *-ək ˈgọːbec, gˈrüːševec in ˈteːpkuvec ‘sadjevec, hruškovec’, 
xˈlåːpec, ˈkuọːnec, ˈkuọːsec, kˈriːvec ‘severni veter’, ˈrọːbec 
‘robec, ruta’, žˈreːbec, stuˈdieːnec = studenec; ˈmọːžek ~ 
ˈmọːžek ‘ledvice’, ˈbiːndek ‘žepni nož’, ˈpeːsek = pesek, 
čeˈtaːrtek, ˈpeːtek, oˈluːpek, marˈtiːnček, ˈpọːpek (tudi 
ˈpọːpek), ˈpiːšek ‘pišče’, ˈšiːek = šinjak ‘tilnik’, vˈpoːdnek 
‘opoldne’, zˈmaːrlek in zmˈlaːdek ‘pomlad’, prid m ˈlieːxek 
‘lahek’;
< *a v položaju za  < *ń mˈråvˈliːek = mravljinjak ‘mravljišče’, ˈviːterek = viternjak 
‘oprtni koš’, kȯkȯˈšiːek = kokošinjak ‘kurnica’, ˈjåːbuček 
= jabolčnjak ‘sadjevec, jabolčnik’, čˈveːek = čbelnjak, 
ˈfåːšek = fašnjak ‘pust’;
59 Tudi ˈvüːš.
60 Tudi ˈmieːsȯ.
61 Tudi vreˈmeː.
62 Tudi ˈseːmen.
63 Tudi kȯˈkoːt.
208 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
a [å] < *aK zaˈpoːvet = zapoved, znaˈmeːe = znamenje, kaˈdiːlca = 
kadilnica ‘kadilo’, plaˈniːna, dvaˈnaːjst;
< *KaK Mmn: na ˈniːtax, p ˈmiːšax; ˈdåːvat, ˈdeːlat ‘delati’, ˈkåːlat 
‘cepiti drva (na drobno)’, ˈleːtat, pˈlüːvat, poˈveːdat 
= povedati, ˈreːzat = rezati, ˈseːkat, sˈkåːkat, sˈrẹːčat, 
sˈtoːpat, ˈžåːjgat ~ ˈžaːjgat = žagati; 1ed gˈleːdam 
‘gledati’, 2ed vel ˈdeːlaj ‘delati’;
< *-a ˈrọːkå (tudi ˈrọːkå), resˈniːca, Red/Idv ˈkuọːå ~ ˈkuọːa, Idv 
ˈluoːncå;
< *KěK ˈgoːsanca = gosenica; ˈviːdat, ˈveːdati;
< * obarˈviː = obrvi, Red karˈviː (tudi ˈkarv) ‘kri’; 
smarˈdeːt‘smrdeti’, 3ed garˈmiː ‘grmeti’;
ȯ [ọ] < *oK64 gȯspȯˈdiːja, kȯˈkoːš, kȯˈkoːt = kokot ‘petelin’, kȯˈpiːtȯ 
(tudi ž kȯˈpiːta), kȯˈreːe = korenje, kȯˈpiːca, kȯˈriːtȯ, kȯˈvåːč, 
mȯžˈgåːn, ȯgˈråːjå, ȯpxaˈjiːlȯ = obhajilo, pȯˈtiːca; dȯˈmåː, 
prid bȯˈlẹːn in (po analogiji) bȯˈlẹːnå ‘bolan, bolna’, kȯˈsiːt 
‘kosíti’, lȯˈviːt, pȯtkȯˈvåːt, zvȯˈniːt, 3ed zvȯˈniː;
< *KoK ˈnåːxȯt, ˈjaːgȯdå ~ ˈjåːgȯdå, ˈmåːčȯxa = mačoha;
< *-o stȯˈpåːlȯ = stopalo; 1dv ž, 1mn mˈlåːtimȯ; ˈčieːlọ ~ ˈčieːlȯ, 
ˈdieːblọ, ˈsieːdlọ, sˈtieːgnọ = stegno;
< *KǫK ˈžieːlȯt = želod, Oed ž z bˈråːdȯj, kˈråːvȯj, ˈliːpȯj, ˈmiːzȯj, 
ˈžieːnȯj, žˈliːcȯj, prid ž Oed viˈsuọːkȯj;
< *-ǫ Ted: ˈrọːkȯ ~ ˈrọːkȯ, kˈråːvȯ, ˈmẹːlȯ = meljo ‘moka’, žˈliːcȯ; 
3mn mˈlåːtijȯ;
< *-ěl/*-əl/*-al/*-il v del -l 
m ed
ˈnẹːsȯ ‘nesti’, cˈvẹːȯ ‘cvesti’, mˈlieːȯ, kˈleːȯ ‘kleti, 
preklinjati’, ˈjeːȯ ‘jesti’, ˈzeːȯ ‘vzeti’, pˈreːȯ ‘presti’, ˈnåːšȯ 
‘najti’, ˈviːdaȯ ‘videti’, ˈveːdaȯ ‘vedeti’, žiˈveːȯ, xˈteːȯ 
‘hoteti’, ˈtarpaȯ ‘trpeti’; ˈdåːo ‘dati’, ˈdeːlaȯ ‘delati’, 
kˈlẹːčaȯ ‘klečati’, kˈlieːpaȯ ‘klepati’, ˈlåːgaȯ ‘lagati’;65 lȯˈviːȯ 
‘loviti’; ˈpeːxnȯ ‘pahniti’, ˈnuọːsȯ ‘nositi’, mˈlåːtȯ ‘mlatiti’;
< v priponi *-əĺ/*-əl ˈpieːklȯ;
ü < *uK 1ed: küˈpüːjem, küˈpüːvlem;
< *KuK ˈpåːzdüxå = pazduha;
u < *uK druˈžiːna, luˈpiːe = lupinje ‘lupina’, stuˈdieːnec;
< *oK66 kuˈšiːca = koščica ‘splošno ime za sadne koščice’, suˈboːta, 
Imn/Rmn kusˈtiː, Omn kustˈmiː, Imn/Rmn nuˈčiː, uˈčiː;
64 Kot dvojnica k u (kȯˈšiːca ~ kuˈšiːca).
65	 Pri	glagolih	z	deležniki	na	*-al/*-ěl (tudi	po	naglasnem	umiku).
66 Kot dvojnica k ȯ.
209Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
 < l po onemitvi ponaglasnega i 
med soglasnikoma
ˈmaːrzcå = mrzlica;
< v priponi *-əĺ/*-əl ˈkåːš = kašelj, pˈjåːt = prijatelj, ˈkuọːt = kotel;
v izposojenkah na *-Kəĺ < 
nem. -el/-əl
ˈåːkc ~ ˈxåːkc ‘kljuka pri verigi’, ˈkåːnc ‘prižnica’, 
kˈråːnc ‘venec’, kˈrieːmp, ˈmåːŋk ~ ˈmåːt ‘plašč 
(ženski)’, ˈnaːjgc ‘nagelj’, ˈpåːrk = parkelj, žˈvarc = 
žvarcelj ‘tanka deska’;
 <  pˈgiːše = prgišče, Oed s kvˈjȯːj ~ karvˈjȯːj ‘kri’; tˈpeːt = 
trpeti, 3ed tˈpiː = trpi,
po onemitvi vokala v položaju 
KrVK
bdåˈviːcå = bradavica, pˈceːsijå = procesija, pˈjåːt = 
prijatelj; Mmn p ˈmiːšax, 2ed vel pˈnieːsi;
[] < n po onemitvi ponaglasnega 
i v položaju KniK
ˈnọːscå = nosnica, ˈpeːrcå = pernica ‘blazina 
čez celo posteljo’, pˈreːdežcå ‘prižnica’, kaˈdiːlca 
‘kadilo’, kȯˈpiːšca ‘robidnica (črna malina)’, 
ˈsoːnčca, ˈbüːčca, pȯdˈruːžca, sˈveːčca = svečnica, 
pọːˈnoːčce = polnočnice, šˈmaːrce, pȯtreˈpåːlce 
‘trepalnice’, del -l: je ˈmaːrklȯ, ˈpeːxla, ˈpeːxl, 
vzˈdiːgli, ˈpeːxt, pȯkˈlẹːkt, sˈtẹːgt se, vzˈdiːgti, 
2mn vel vzˈdiːgte;
< n po onemitvi ponaglasnega 
e, ə v položaju Kən
ˈčieːs, ˈkeːd = teden, lüˈbeːz = ljubezen, ˈseːddeset; prid 
m: ˈdoːž = dolžen, ˈmuọːt = moten, ˈreːs = resen, ˈžiːfč 
= živčen;
redko v izposojenkah na 
*-Kən- < nem. -en-/-ən-
ˈtaːžt = tavžent ‘tisoč’;
< *ń v položaju -Kəń gˈlieːž = gleženj;
< *m po onemitvi 
ponaglasnega ə v 
položaju Kəm
ˈseːd = sedem, ˈoːs = osem, ˈoːsdeset = osemdeset, 1ed 
ˈs ‘biti’, ˈniːs ‘ne biti’;
[] < m po onemitvi ponaglasnega 
e in i med soglasnikoma
ˈseːj = sejem ‘semenj’.
 3.3.2 Konzonantizem
Soglasniki so nastali iz enakih izhodiščnih splošnoslovenskih soglasnikov (Logar 
1981: 32), poleg tega pa še:
210 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
 3.3.2.1 Zvočniki
Izvor Gradivo
n < *ń gˈlieːž = gleženj;
kot ohranitev rinezma ˈmeːsc = mesec ‘mesec, luna’ (prim. Ramovš 1924: 
103–104);
 < *ń mråvˈliːek = mravljinjak ‘mravljišče’, ˈšiːek = šinjak 
‘tilnik’, čˈreːšå = češnja, ogˈiːše = ognjišče, ˈlüːkå = 
luknja, ˈsüːkå = suknja, ˈjåːŋkå ‘kikla, krilo’, čreˈpiːå 
= črepinja, sˈviːå,67 loˈbåːå = lobanja, ˈkuọː = konj, 
R/Ted ˈkuọːå ‘konj’, ˈiːvå = njiva, zaim m Ded ˈeːmȯ 
~ ˈeːmu, Ted ˈeːga, Oed ž ˈiːm ‘on’;
< *ń < *-nьj-/*-nъj- kȯˈreːe = korenje, kaˈmeːe68 ‘kamenje’, ˈseːe = sanje, 
vogˈliːe = ogljinje ‘oglje’, znaˈmeːe ‘znamenje’;
l < *ĺ kˈlüːč = ključ, kˈlüːkå = kljuka, mˈråːvlå, mˈråvˈliːek 
= mravljinjak ‘mravljišče’, ˈzieːmla, ˈvoːla = volja, 
ˈmẹːla = melja ‘moka’ ((Jakop v SLA 3.3: 171), sˈteːla 
= stelja, ˈdẹːtela, ˈpoːle = polje, neˈdeːla = nedelja, 
ˈpọːjstla = postelja, Imn pˈlüːče ‘pljuča’, kˈråːl = kralj, 
Imn kˈråːl; peˈlåːt = peljati;
< *lV < primarna skupina *dl/*tl Imn ˈviːlce = vilice; del -l ž ed: pˈreːla = predla, ˈjeːla 
= jedla, cˈvẹːla = cvetla, ˈbuọːla = bodla;
< *-ĺ- < *-lьj-/*-lъj- ˈzeːle ~ ˈzeːle, ˈpọːjstla = postelja;
r v skupini *črě-, žrě- čˈreːšå ‘češnja’, čˈreːvå ‘čreva’; žˈreːbec, Imn 
žˈrieːpc ‘žrebe’;
v < kot proteza pred *u- ˈvüːxa = uha ‘uho’, ˈvüːš = uš, ˈvüːste ‘usta’, ˈvüːzda = 
uzda;
< *- < *um- v sklopu *m- vmˈreːt = umreti, 1ed vˈmiːram, del -l m vˈmaːr, del -l 
m mn vˈmaːrl = umrli;
< *b pȯtˈvọːje69 = podvoje ‘podboj’ (Jakop v SLA 2.2: 
85);
j < *ń gȯspȯˈdiːja, ˈkuọːstaj = kostanj,70 kusˈtåːjå = kostanja, 
3ed naˈpeːja = napenja;
< *ń < *-nьj-/*-nъj- bˈriːje = brinje, peˈčeːje = pečenje;
v primerih s 
prehodnim j
včasih pred s, š, g 
in b
ˈpọːjstla = postelja, ˈvọːjsk = vosek, pˈlaːjš = plašč, 
ˈoːjg = ogenj, ˈnaːjgc ‘nagelj’, ˈžåːjgat ~ ˈžaːjgat, 
ˈpåːjp ‘fant’;
v položaju pred 
nk/ng
ˈsåːjŋke ‘sani’, ˈšiːvajŋkå, žˈgaːjŋkė ‘žganci’, ˈpiːsajŋka 
‘pirhi’, pˈlaːjŋkå, šˈtåːjŋga.
67 Tudi sˈviːa in sˈviːjå.
68 Tudi kaˈmeːje.
69 Tudi pȯtˈbːje.
70 Toda ˈoːjg ‘ogenj’ in šˈkieːg ‘skedenj’.
211Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
 
3.3.2.2  Nezvočniki
Izvor Gradivo
k < t v skupini tl Red ˈmieːkle, kˈleː = tla, Mmn kˈleːx ‘tla’; ˈmiːk = 
mitel ‘vmesna notranja stena v hiši’, ˈmåːŋk ‘plašč 
(ženski)’;
v skupini tn kˈnåːla ‘tnalo’;
<  ˈkeːd = teden, tˈreːkė = tretji;
g < d v skupini dl gˈlåːn = dlan, gˈlåːkå = dlaka;
v skupini dn šˈkieːg ‘skedenj’;
f < *v pred nezvenečimi nezvočniki in v 
izglasju
Imn fˈtiːč, ˈkuːkafca, ˈuọːfca ~ ˈọːfca = ovca, 
ˈžaːŋklåfkå ‘tesarska sekira’, ˈgȯːrfstaˈeːe 
‘velika noč’, prid m ˈžiːfč, fˈčeːre ‘včeraj’, 
fˈkraːj ‘proč’, fˈseː; ˈbaːrf = brv, ˈčaːrf = črv, 
zdˈraːf, pˈraːf, Rmn ˈkuọːtlȯf ~ ˈkuọːtluf, sˈtåːrešȯf, 
ˈzọːbȯf, čˈreːf, Kˈriːžȯf ˈseːj, fˈpiːt = vpiti, 
fˈsiːrit se = usiriti se;
š < *šč ˈküːšer = kuščar, kuˈšiːca = koščica (splošno ime za 
sadne koščice), ogˈiːše = ognjišče, ˈpiːše = pišče, 
pˈlaːjš = plašč, pˈgiːše = prgišče, topoˈriːše; Imn 
kˈleːše = klešče, prid m ˈtieːš = tešč, ˈlüːšit = luščiti, 
3ed tˈšiː = tišči, 1ed ˈiːšem = iščem;
< s pred k šˈkieːg ‘skedenj’;
< *s v soglasniški skupini sk- šˈkoːrå71 = skorja (prim. Ramovš 1924: 293).
 3.3.3  Prozodija
Fonetično dolgi naglašeni zložniki so odrazi naglašenih issln. *, sekundarno tudi 
naglašenih issln. *- in issln. *-. Govor pozna vse splošnoslovenske naglasne 
spremembe (umik na prednaglasno dolžino, pomik cirkumfleksa na naslednji zlog, 
nastanek novega cirkumfleksa), od nesplošnoslovenskih pa umik na prednaglasno 
kračino (ˈkuoːzå ~ ˈkọːza, ˈsieːstra) in nadkračino (ˈmieːgla). Vsi novonaglašeni 
samoglasniki so dolgi.
Naglasno mesto v besedi je podobno kot v izhodiščnem sistemu, le da so 
zlogi, ki so v njem bili pred naglašenimi kratkimi zadnjimi zlogi, sedaj nagla-
šeni (ˈžieːna, ˈkuoːzå ~ ˈkọːza, ˈmieːgla). Naglasni umik s cirkumflektirane 
zadnje dolžine ni izvršen (v celoti): ˈmieːsȯ, ˈvüːxa ‘uho’, ˈoːka, ˈleːpȯ (toda 
neˈboː, tudi meˈsoː), pač pa je pogosta morfologizacija naglasa (npr. ˈsaːrce, 
Med ˈsaːrc).
71 Tudi šˈkoːrå.
212 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
 3.3.4  Izguba glasov
 < *i v položaju KiK ˈjüːžna = južina ‘kosilo’; 2mn vel vzˈdiːgte = vzdignite;
v priponi -ica v *K-ica ˈpaːlca, ˈveːvarca = veverica, ˈgoːsanca = gosenica, 
ˈmaːrzcå = mrzlica, ˈkisalca = kislica, ˈkuːkafca = kukavica, 
kȯˈpiːšca ‘robidnica’, žˈniːderca ‘šivilja’; ˈnọːscå, 
kˈlüːčanca, ˈziːdanca ‘klet za shranjevanje krompirja’, 
sˈveːčca, pˈreːdežcå ‘prižnica’, ˈsoːnčca, ˈbüːčca, 
pȯdˈruːžca, Imn šˈmaːrce, ˈviːlce = vilice;
< *ę v priponi *-ęc ˈzåːjc = zajec;
< *ə v položaju Kən/ KənK/
Kəĺ/Kək
ˈčieːs, ˈkeːd = teden, lüˈbeːz = ljubezen, ˈseːd, ˈoːs, 
prid m ˈdoːž = dolžen, ˈmuọːt = moten, ˈreːs = resen, 
ˈžiːfč; 1ed ˈniːs ‘ne biti’, s; ˈmeːsc = mesec ‘mesec, 
luna’, (-c < *-ənc < *-enc < *-ęc); ˈkåːnc ‘prižnica’, 
kˈråːnc ‘venec’, ˈkåːš = kašelj, kˈrieːmp = krempelj, ˈpåːrk 
= parkelj, ˈtȯːrk72 = torek;
< *-l v položaju za 
soglasnikom v del -l m 
ed (< *-l)
ˈdaːr = drl ‘dreti’, cˈvaːr = cvrl ‘cvreti’, vˈmaːr = umrl 
‘umreti’, ȯtˈpaːr = odprl ‘odpreti’, ˈžaːr = žrl ‘žreti’;
n < vn- tˈråːnik = travnik;
s < vs- ˈsåːk in ˈsåːk = vsak(i), ˈseːsveti = vsi sveti;
d < td ˈpeːdeset, ˈšeːzdeset, deˈveːdeset.
 4  Sklep
Govor kraja Dobovec pri Rogatcu (kot tudi Slivnice pri Celju, Jakop 2022) izka-
zuje definicijske lastnosti južnoštajerske narečne ploskve južne slovenščine. Zanj 
je značilna sekundarna podaljšava večine issln. kratkih naglašenih zložnikov v 
zadnjem besednem zlogu. Govor v naglašenih zlogih zato ne pozna kolikostnih 
nasprotij.
Sistem dolgih naglašenih samoglasnikov je monoftongično-diftongičen. Sto-
pnja samoglasniške redukcije je srednja. Onemevajo predvsem nenaglašeni visoki 
samoglasnikih; npr. i v položaju ob zvočnikih: ̍ jüːžna = južina ‘kosilo’, kˈlüːčanca, 
ˈziːdanca ‘klet za shranjevanje krompirja’. Preglasa za funkcijsko mehkimi soglas-
niki j (< , ń), l (< ĺ) ter č, ž, š govor ne pozna (npr. Oed s kȯˈvåːčȯm, Dmn ˈkọːȯm, 
Rdv ˈkọːȯf). Zaradi popolne onemitve nekaterih nenaglašenih samoglasnikov ob 
zvočnikih /l/, /m/ in /n/ nastanejo zlogotvorni zvočniki //, // in //, npr. kˈråːnc 
‘venec’, ˈmåːŋk ~ ˈmåːt ‘plašč (ženski)’, ˈkuọːt, ˈnaːjgc ‘nagelj’, žˈvarc = žvar-
celj ‘tanka deska’; ˈseːj = sejem ‘semenj’; ˈsoːnčca, ˈpeːrcå ‘blazina čez celo 
posteljo’, kȯˈpiːšca ‘robidnica (črna malina)’; pȯkˈlẹːkt, sˈtẹːgt se; ˈčieːs, 
ˈkeːd = teden; gˈlieːž = gleženj.
72 Tudi ˈtuːrk.
213Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
V govoru Dobovca pri Rogatcu je manj redukcij kot v govorih Slivnice pri 
Celju (Jakop 2022: 89–106) in v govoru Šentvida pri Grobelnem (Jakop 2003: 
365–380); oblike mˈleːko, na ˈvieːs, ˈžiːtȯ itd. so primerljive z oblikami bližnjega 
srednještajerskega govora Šmarja pri Jelšah (Orožen, 1981): mˈłaːku, ˈvọːknu, 
v ˈviẹːsi, ˈžeːtu, medtem ko je v zahodnejšem šentviškem govoru več redukcij: 
mˈłaːk, ˈ(v)ȯːk, na ˈveːs, ˈžẹːt, prav tako v še zahodnejšem slivniškem: mˈleːk, 
ˈuọːk, na ˈviẹːs, ˈžẹːt itd. Za zahodnejši del srednještajerskih govorov je torej zna-
čilna večja vokalna redukcija kot za vzhodnejši del tega narečja.
Manj redukcij je tudi pri pred- in ponaglasnih samoglasnikih (npr. i) pri gla-
golih: gˈråːbt, ̍ lüːšit ‘ružiti (koruzo)’, žiˈveːt (Sliv. gˈråːpt ‘grabiti’, ̍ luːšt ‘ružiti 
(koruzo)’, žˈveːt ‘živeti’); 1dv ˈviːdima, 2mn ˈviːdite ‘videti’, mˈlåːtite ‘mlatiti’, 
3mn žiˈviːjo, del -l ž ed ˈküːpla = kupila, ˈtüːlila = tulila (Sliv. 1dv ˈviːdma, 2mn 
ˈviːtte ‘videti’, mˈlåːtte ‘mlatiti’, 3mn žˈviːjo = živijo, del -l ž ed ˈkuːpla = kupila, 
ˈtuːlla = tulila).
Vsem tem govorom je skupna tudi izguba izglasnega -u (< *-il, *-ěl, *-el, 
*-əl, *-l) >  v deležnikih na -l m ed (šentviško je ˈxȯːt ‘hoditi’, naˈreːt ‘nare-
diti’, ˈnaːš ‘najti’, ˈnaːs ‘nesti’, pˈriːš ‘priti’, ˈreːk, ˈvaːrk ‘vreči’, ˈmaːk ‘morati, 
moči’, šmarsko pˈriːš ‘priti’; slivniško ˈnaːš ‘najti’, ˈpeːk ‘peči’, ˈreːk, ˈneːs 
‘nesti’, ˈnuọːs ‘nositi’, ˈmoːk ‘morati, moči’, ˈmaːr ‘umreti’, otˈpaːr ‘odpreti’, 
ˈdaːr ‘dreti’, cˈvaːr ‘cvreti’, ˈžaːr ‘žreti’, dobovško pa ˈdaːr ‘dreti’, cˈvaːr ‘cvreti’, 
vˈmaːr ‘umreti’, ȯtˈpaːr ‘odpreti’, ˈžaːr ‘žreti’ (tj. le pri del -l m ed < *-l), sicer pa 
imajo deležniki -l m ed končnico -ȯ: ˈnuọːsȯ ‘nositi’, ˈnẹːsȯ ‘nesti’, xˈteːȯ ‘hoteti’ 
itd. Tudi v bizeljskem govoru kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne 
skupine kraja Bistrica ob Sotli (Gostenčnik 2022a: 3.3.1.2) je izguba izglasnega 
-u izkazana le pri del -l m ed < *-l, tj. ˈdər ‘dreti’, vˈmər, otˈpər (sicer ˈviːdo, ˈluːvo 
‘loviti’, ˈnẹːso, ˈnaːšo itd.).
Soglasniški sistem so sooblikovali naslednji razvoji: (1) mehčani ĺ je otrdel v 
l (pˈlüːče ‘pljuča’, ˈzeːle ‘zelje’); (2) mehčani ń je za samoglasniki prešel v naza-
lizirani  (*ń > : čreˈpiːå ‘črepinja’, sˈviːå ‘svinja’, ˈlüːkå = luknja); (3) skupini 
črě-, žrě- sta ohranjeni (čˈreːšå ‘češnja’, čˈreːvå ‘čreva’); (4) skupina šč se je 
asimilirala v š (šč > š: kˈleːše ‘klešče’, kuˈšiːca ‘koščica’, ˈtieːš = tešč, na ˈtieːše = 
na tešče).
Govor ima številne (zlasti glasoslovne) dvojnice (včasih morda tudi zaradi 
nepoenotenega zapisa pri istem leksemu), npr. ž ˈmiːš ~ ˈmieːš, ˈniːt ~ ˈnieːt, ˈriːt 
~ ˈrieːt; sˈviːå ~ sˈviːa ~ sˈviːjå, dvojnici za - (ˈvieːč ~ ˈvẹːč) in dvojnici za *ǭ 
in *-, npr. ˈmọːš ~ ˈmoːš, ˈtọːča ~ ˈtoːča (Sliv. le monoftong ˈmọːš in ˈtọːča). 
Nekatere dvojnice so naglasne, predvsem pri nedoločnikih glagolov, npr. ˈlåː-
gat ~ laˈgåːt ‘lagati’, pa tudi pri samostalnikih in drugih besednih vrstah, npr. 
mȯdˈråːs ~ ˈmuọːdres, Red ˈkoːst ~ kusˈtiː, ˈmieːsȯ ~ meˈsoː, dˈreːvȯ ~ dreˈvoː, 
ˈleːpo ~ leˈpoː. Zapisovalec Jurij Rojs piše (1966): »Zdi se mi, da bi bilo nemo-
goče zapisati tipično govorico Dobovca, ker pravzaprav ni strnjenega naselja, tudi 
214 Tjaša Jakop  Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu ...
prebivalci so pomešani iz različnih krajev, tako da je možno en isti glas spregovo-
riti v več različicah.«
Na podlagi vseh teh odrazov in številnih (sistemskih) dvojnic lahko skle-
pamo, da gre v osnovi za srednještajerski govor, prehoden s kozjansko-bizeljskim 
na eni strani in haloškim na drugi strani.
  krajšave in kraTice
D = dajalnik; del = deležnik; Dob. = Dobovec; ed = ednina; dv = dvojina; I = imenovalnik; issln. = 
izhodiščni splošnoslovenski; K = konzonant/soglasnik; m = moški spol; M = mestnik; mn = množi-
na; nem. = nemško; O = orodnik; prid = pridevnik; R = rodilnik; s = srednji spol; SLA = Slovenski 
lingvistični atlas; Sliv. = Slivnica; sln. = slovensko; T = tožilnik; T000 = točka; V = vokal/samoglas-
nik; vel = velelnik; zaim = zaimek; ž = ženski spol; 1 = 1. oseba; 2 = 2. oseba; 3 = 3. oseba
  liTeraTura in viri
Furlan 2005 = Metka Furlan, Iz primorske leksike, Annales	15.2	(2005),	405–410.	
Gostenčnik 2022a =	Januška	Gostenčnik,	Fonološki	opis	govora	kraja	Bistrica	ob	Sotli	(SLA	T345),	
Jezikoslovni zapiski 28.2	(2022),	107–123.
Gostenčnik 2022b =	Januška	Gostenčnik,	Fonološki	opis	govora	kraja	Večeslavci	(SLA	T397),	Jezi-
koslovni zapiski 28.2	(2022),	125–149.
Gostenčnik – Kenda-Jež 2023 =	Januška	Gostenčnik	–	Karmen	Kenda-Jež,	Fonološki	opis	govora	
kraja	Gomilica	(SLA	T392),	Jezikoslovni zapiski 29.2	(2023),	287–313.
Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 =	Januška	Gostenčnik	–	Karmen	Kenda-Jež	–	Moj-
ca	Kumin	Horvat,	Ogrožena	narečja	v	slovenskem	jezikovnem	prostoru,	Jezikoslovni zapiski 
28.2	(2022),	75–87.
Gostenčnik 2023 =	Januška	Gostenčnik,	Fonološki	opis	govora	kraja	Kapele	(SLA	T349),	Jeziko-
slovni zapiski 29.2	(2023),	267–285.
Horvat 2004	=	Simona	Horvat,	Leksika in živalski pregovori v žetalskem govoru, diplomsko delo, 
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, 2004.
Jakop 2003	=	Tjaša	Jakop,	Fonološki	opis	šentviškega	govora,	Jezikoslovni zapiski 9.1	(2003),	113–127.
Jakop 2010	=	Tjaša	Jakop,	Srednjesavinjsko	in	srednještajesko	narečje	ter	celjski	pogovorni	jezik,	v:	
Vloge središča: konvergenca regij in kultur, ur. Irena Novak-Popov, Ljubljana: Zveza društev 
Slavistično	društvo	Slovenije,	2010	(Zbornik	Slavističnega	društva	Slovenije	21),	120–129.	
Jakop 2011	=	Tjaša	Jakop,	Glasoslovne	in	oblikoslovne	posebnosti	šentviškega	govora,	v:	Globinska 
moč beside: zbornik ob 80-letnici red. prof. dr. Martine Orožen,	ur.	Marko	Jesenšek,	Maribor:	
Filozofska	fakulteta,	Mednarodna	založba	Oddelka	za	slovanske	jezike	in	književnosti,	2011	
(Zora	80),	360–369.
Jakop 2022	=	Tjaša	Jakop,	Fonološki	opis	Slivnice	pri	Celju	(T331),	Jezikoslovni zapiski 28.2	(2022),	
89–106.
Logar 1981 =	Tine	 Logar,	 Izhodiščni	 splošnoslovenski	 fonološki	 sistem,	 v:	Fonološki opisi srp-
skohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opšteslovenskim 
lingvističkim atlasom,	Sarajevo:	Akademija	nauka	i	umjetnosti	Bosne	i	Hercegovine,	1981	(Po-
sebna	izdanja	LV,	Odjeljenje	društvenih	nauka	9),	29–33.
Orožen 1981	=	Martina	Orožen,	Fonološki	opis	za	kraj	Šmarje	pri	Jelšah	(OLA	18),	v:	Fonološki 
opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opštes-
lovenskim lingvističkim atlasom,	Sarajevo:	Akademija	nauka	i	umjetnosti	Bosne	i	Hercegovine,	
1981	(Posebna	izdanja	LV,	Odjeljenje	društvenih	nauka	9),	157–163.
215Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)
Prevolšek 2016 = Marjeta Prevolšek, Kmetijsko izrazje v žetalskem govoru, diplomsko delo, Univer-
za v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2016.
Pronk 2007	=	Tijmen	Pronk,	The	retraction	of	the	neocircumflex	in	the	Carinthian	dialects	of	Slovene	
(on	Ivšić’s	retraction),	v:	Tones and Theories: Proceedings of the International Workshop on 
Balto-Slavic Accentology,	ur.	Mate	Kapović	–	Ranko	Matasović,	Zagreb:	Institut	za	hrvatski	
jezik i jezikoslovlje, 2007, 171–183.
Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljublja-
na:	Učiteljska	tiskarna,	1924.
Rigler 1963	=	Jakob	Rigler,	Pregled	osnovnih	razvojnih	etap	v	slovenskem	vokalizmu,	Slavistična 
revija 14.1–4	(1963),	25–78.
Rigler 1986	=	Jakob	Rigler,	Razprave o slovenskem jeziku, Ljubljana: Slovenska matica, 1986.
SLA 1.2 = Jožica	Škofic	idr.,	Slovenski lingvistični atlas 1: Človek (telo, bolezni, družina) 2: komen-
tarji,	ur.	Jožica	Škofic,	Ljubljana:	Založba	ZRC,	ZRC	SAZU,	2011	(Jezikovni	atlasi).
SLA 2.2 = Jožica	Škofic	idr.,	Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 2: komentarji,	ur.	Jožica	Škofic	–	
Matej	Šekli,	Ljubljana:	Založba	ZRC,	ZRC	SAZU,	2011	(Jezikovni	atlasi).
SLA 3.2 =	Jožica	Škofic	idr., Slovenski lingvistični atlas 3: kmetovanje 2: komentarji,	ur.	Jožica	Ško-
fic	–	Matej	Šekli	–	Nina	Pahor,	Ljubljana:	Založba	ZRC,	ZRC	SAZU,	2023	(Jezikovni	atlasi).
Šekli 2018	=	Matej	Šekli,	Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov,	Ljubljana:	Založba	ZRC,	ZRC	
SAZU, 2018.
Škofic 2024 =	Jožica	Škofic,	Fonološki	opis	govora	kraja	Zibika	(SLA	T334),	Jezikoslovni zapiski 
30.1	(2024),	173–194.
  Summary 
A Phonological Description of the Local Dialect of Dobovec pri 
Rogatcu (SLA Data Point 339)
This article presents the basic phonological and accentual characteristics and a phonolo-
gical description of the local dialect of Dobovec pri Rogatcu (SLA data point 339), which 
is part of the Srednještajersko (Middle Styrian) dialect in the Styrian dialect group. It 
describes the general phonological, phonetic and accentual features of this dialect. The 
phonological description of this local dialect is based on dialect material collected by Jurij 
Rojs for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in 1966. The material was written in the 
old Ramovš’s transcription and has been transcribed into the modern Slovenian phonetic 
transcription for the purpose of this article.
 The local dialect shows the defining characteristics of the southern Styrian dialect 
base of southern Slovenian. Synchronically, it is part of the Srednještajersko (Middle Sty-
rian) dialect in the Štajersko (Styrian) dialect group (with some features of Kozjansko–Bi-
zeljsko dialect on the one hand, and the Haloško dialect of the Pannonian dialect group on 
the other). It does not exhibit quantitative or qualitative oppositions in stressed syllables 
because this local dialect is characterized by secondary lengthening of stressed syllabic 
nuclei in final syllables that were originally short in the vowel system. In long vowels, 
many systematic doublets or different reflexes coexist in the system, such as ieː/ẹː/eː for 
*è- (gˈlieːž, ˈžieːnin ~ ˈžẹːnin, ˈmẹːla ‘moka’, ˈseːd), oː/ọː/uọː for *ò- (ˈkoːža, ˈdọːta, 
ˈnọːša ~ ˈnuọːša, pˈruọːsim), and uː/oː for * and *- (ˈvuːk; ˈbuːxa vs. ˈžoːna; ˈsoːzå).