Dopisi. Iz Marenberga. (Nemška golazen — grda prikazen.) Ako govorimo o nemški golazni, vedi, da to ni kaj navadnega. Pošten Nemec, ako se kje najde, je vsega spoštovanja vreden. Naš trg ima nekaj poštenih Nemcev, pa tudi zagrizenih Nemcev nemške napetosti tu ne manjka. Pri nas se ne godi tako, kakor drugod. Povsod imajo razni kraji vrle može raje za svoje voditelje, kakor razgrajajo6e napetneže. V našem trgu pa smo videli pri zadnjem šolskem shodu veliko nemške golazni, ki ne zasluži drugega, kakor da se odstrani. Ta golazen je zlezla na slovenski napis «Posojilni6ne» kr6me, ga }e oblazila, ogrdila in skvarila. Ko bi Slovenci marenberškega kraja, kateri redimo to golazen, tudi tako delali, bi se nemškim napisom po trgu tudi slaba godila. Pa mi Slovenci imamo več omike in prizanesljivosti v peti, kakor Nemci v glavi. Schober je sicer pri šolski slovesnosti v nebesa povzdigoval nemško omiko. Pa on je dobro pokazal, kaj s tem razume. NaSo vrlo duhovš6ino je v govoru napadal, zve6er pa je nekemu nemškemu u6itelju v kr6mi Brudermanovi vpri6o ve6 gostov zaušnice delil. Tisto nemško kulturo, katero bo on nam slovenskim kmetom vsiljeval z vsemi tistimi, ki radi tako plešejo, kakor jim on gode, te njegove omlke se nam je pa6 treba z vserni štiremi braniti. Nemška golazen je res grda prikazen, 6e je zadnjo nedeljo priporo6ala in hvalila svojo lepo nemško šolo. Kai pomagajo lepe stene, kaj pomagajo visoka okna, kai koristijo kamenite stopnice, kaj pomaga tisti trgovec, ki na eni strani prodaja žganje, Bismarkove buče, in jih hvali v svoji štacuni in na drugi strani nadzoruje novopostavljeno Solo! Vzgoja te šole je le ponemčevalna. V njej vse slovenske otroke ponem6ijo. Slovenski otroci morajo po tri leta v eni šolski sobi trgati obleko, ne da ki kaj napredovali. Mladini je treba poduka v materinš6ini. — Nemški tržani so tako pametni, da svojim otrokom ne privoš6ijo ne francoskega, ne italijanskega, ne angleškega pouka, ampak le edino nemškega. Zakaj pa? Zato, ker se otroci le v maternem jezlku morejo izobraziti. Pri vsem tem pa ho6ejo, naj bi slovenski otroci v nemški šoli prazno slamo mlatili. Dokler smo Slovenci zadovoljni z nemško šolo, kakorSna je marenberška, smo dale6 od izobrazbe, dale6 odstranjeni od napredka! Le tako dolgo bomo sužnji trških debeluhov, dokler bomo zadovoljni ž njihovo nemško šolo; tako dolgo kmetski otroci ne bodo tako prebrisani, kakor trški, dokler se ne bodo ravno tako u6ili vseh rečij v maternem jeziku. Materinščina je podlaga vse omike, in ker naša šola Slovencem tega ne privoš6i, zato je nemška šola naša najve6ja nasprotnica. Kdo pa je dal denar za trško nemško šolo ? Nemci kvasijo okrog, da ta šola kmete ni6 ne stane. Kaj še le! Naši Nemci barantajo s slovenš6ino. Kako visoko sami cenijo slovenski jezik, so pokazali s tem, da jim je le naša slovenščina pozidala šolo. Nemci so hoteli svojim nemškim otrokom pripraviti nemško šolo. Ker bi si tako šolo morali sami pla6ati, so si pomagali s tem, da so Slovence dali v zameno. Sklenili so, da u6itelji ne smejo pou6evati slovenskih otrok v maternem jeziku, nemške pa poučujejo v malerinš6ini. S tem so vse slovenske otroke zvrgli, da pri svojem pouku ne bodo napredovali, za šolo so pa od nemškega šulferaina dobili za to 6ez 10.000 t. j. 6ez deset tiso6 goldinarjev. Celo iz Berolina so dobili od kupnino izdajsko, 300 mark nemškega denarja, za slovenske kraetske otroke. Kdo je po takem pomagal pozidati novo šolsko poslopje? Le slovenski, kmetski in delavski otroci so k temu pomagali. Le zato, da se jim bo vzela materinš6ina, zato, da bi zanl6evali mile materne besede, zato, da bi Slovenci v nemških šolah vedno butasti in neumni ostali, da bi jih Nemci lažje po štacunah goljufali, v ta namen storijo Nemci vse, da bi vzeli slovenski mladini ljubezen do slovenskega maternega jezika. Marenberška šola bi morala biti dvojezi6na, ker je nad polovico otrok slovenskih, a grda nemška golazen, ki lazi po Gradcu, po Berolinu in po vseh nemSkih kotih, pa je pri nas zastrupila slovensko mladino. To golazen moramo pokon6ati, tej golazni moramo z združenimi mo6mi vzeti strup, da bo Sola dvojezi6na. To moramo dose6i, zakaj ta nemška golazen je 6ez vse grda prikazen v naSem okraju. Iz Konjic. V zloglasni celjski »vahterci* se je nekdo pred kratkim z vsem strupom zakadil v našo posojilnico. Kdor ima o6i, da vidi, in možgane, da misli, koj razvidi, kam pes taco moli. Naša slovenska posojilnica hrani in varuje že 14 let slovensko ljudstvo pred nem6urskimi kremplji; marsikoga je strgala že s teh nevarnih krempljev, marsikomu ohranila je domovje, da ga nasprotnik ni mogel stirati z rodne hiše in mu dati beraške palice na pot. To naše nasprotnike bode v o6i, in radi bi ugonobili vrlo delujo6o posojilnico. Ko je pred več kakor jednim celim letom posojilnica odpustila svojega tajnika Sattler-ja, ker se je za6el zaupno bratiti z vinom, ter se je zvedelo, da je obdržal zase neke denarje, koje so mu dali ve6inoma njegovi prijatelji v kr6mah in neuradnih dneh, da plača uradni dan zanje pri posojilnici obresti, nastalo je hrupno veselje v nemikem brlogu. Mencall so si roke, se krohotali, stikali glave, so že videli v svojih krempljih slovensko ljudstvo, prav za prav slovenska posestva, ker upali so, da posojilnica propade. Med Ijudstvo so se trosile gorostasne laži in krive vesti o slabem denarnem gospodarstvu v posoiilnici. Vendar pošteno naše ljudstvo je spoznalo volkove v ov6ji koži, ker to dobro ve, dokler v posojilnici gospodarijo zna6ajni, skrbni in previdni gospodie, kakor Šepic, dr. Rudoll, Ogorevc itd. zguba ni mogo6a. Posojilnica sama sploh ni imela niti vinarja zgube, pa tudi prizadete stranke }e vedela obraniti vsake škode, saj \i }e izro6il Sattler sam primerno svoto, da se poplačajo vse svote, koje je sprejel od strank, a jih ni izročil posojilniei. Grda laž \e torej, da je moral kedo dvakrat kaj pla6ati. Kdor kaj taeega trdi, je lažnjivec, ki zasluži gorko zaušnico. Celi dopis v vahtarci je toraj le nekako6udna reklama za nemško «šparkaso», koji baje jetika preti, dočim posojilnica ravno letos, kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, krasno napreduje. Naj še nekaj omenimo. Ta napad na posojilnico kaže, da hočejo naši Nemci boj imeti na gospodarskem polju. Zakaj? Ker vidijo, da slovensko ljudstvo sili v nemške trgovine, gostilne, k nemškim obrtnikom — to jim daje pogura. Mislijo si, 6e so slovenski kmetje tako malo zavedni, da nas sami podpirajo, res drugega ne zaslužijo, da \\h popolnoma ugonobimo. Ko bi pa naše slovensko ljudstvo kupovalo le v slovenski trgovini, se ogibalo nemških gostiln in obrtnikov, upadel bi iim pogum, zgrevano bi trkali na svoje prsi in rekli: »Slovensko ljudstvo nas je spoznalo, da smo mu nasprotniki — kdo nas bode zdaj redil? Poberimo svoje bisage in pojdimo drugam!» Morda še doživimo kaj tacega. Zreče. (Zborovanje) priredilo ie dne 6. novembra naše politi6no in gospodarslveno društvo «Straža?» Podpredsednik je zbrane društvenike prisr6no pozdravil ter omenivši žalost v cesarjevej hiši, povabil, naj bi se mi z dosedanjo ljubeznijo tesno oklepali še zanaprej obeh naših vladarjev, namre6 sv. O6eta in presv. cesarja. Potem je tajnik poro6al o delovanju društvenega odbora. Isti ie povodom grozne smrti blage cesarice odposlal na Dunaj v imenu društya pismo, v katerem se razodeva izraz najglobljega sožalja in ob enem iskrenozveste udanosti do tolikoskušanega cesarja. In te dni \e dospela Najvišja zahvala. Odbor je med ostalim tudi sklenil, naj bi se nekje v naiem vzelo nekoliko zemljiS6a za trsovnico, odkoder bi društveniki bodi brezpla6no ali proti malej odškodnini dobiTali Irsje. V toto hvalevredno svrho je potem društveni na6elnik, gospod Dobnik, odstopil za trsovnico potreben svet, ne da bi zahteval za to kakšno plačilo. BIagosr6nemu dobrotniku naj torej pla6uje ljubi Bog! V vzporedu obljubljeni poduk o gospodarstvu je izostal, ker je pri6akovani gospod učitelj iz vinorejske šole v Mariboru svojo službo opravljal v drugem kraju, pa6 pa nas bo lahko obiskal enkrat v novembru. Neki društvenik je sprožil misel, na| bi se v Zre6ah ali pa vsaj v Konjicah osnovali «vini6arski te6aji,> t. j. naj bi vinorejska šola od časa do 6asa pošiljala učitelja, ki bi tukaj ostajal po nekoliko dnij; tako bi iz sosedstva gospodarji in mladež prihajali k nauku, a preno6evat bi hodili domu. Z vini6arskimi tečaji v Mariboru gre namre6 preve6 počasno. — Vzgled: V Mariboru je letos dvakrat, t. j. po zimi in pozneje v spomladi bil samo jeden Zre6an, več prosilcev iz naše ob6ine niso zavoljo pomanjkanja prostorov pri u6iliš6u mogli vzprejeti. A ta jedinec sam ne more pridobljenega si znanja dalje prodajati v zdatnej meri. V pogledu na omenjene okoliščine so zborovalei sklenili, naj bi se vis. deželnemu odboru odposlala prošnja za «vini6arske tečaje> pri nas na deželi. Razumeva se samo ob sebi, da bi ne škodovala tudi «vini6arska šola» z obširnejšim delokrogom. Politi6no stran dnevnega reda je razlagal podpredsednik. Na6rtal je zgodovino «ustavnega življenja» v Avstriji, t. j. razmere od 1. 1861, ko so svetli cesar ljudstvu dali pravico, da si ono po svojih poslancih samo kuje ali sre6o ali nesre6o. Ljudstvo se naj te dobre pravice poslužuje pri raznovrstnih volitvah, naj si pravico zahteva v uradih in po šolah, sploh povsod v javnem življenju. Vsled tega so se sklenile resolucije, oziroma prošnje za nadsodiš6e in vseu6iliš6e v LjubIjani, pa za slovenske napise ob železnici Konjice-Polj6ane. Sklepoma smo se Se enkrat spominjali sv. O6eta Leona XIII. in presvet. <?esarja Franca Jožela I. In s tem smo kon6ali zborovanje. Iz Slov. goric. Gospod urednik! Zima je blizo, zatorej bi rad še enkrat zasukal svoj «rešpetlin», preden se skrijem v svoj zimski brlog. — Dne 8. oktobra sem vrtel «rešpetlin» proti lepi ob6ini Srednji Gasteraj, o kateri sem Vam obljubil poro6ati. Tamkaj so volili nov občinski odbor. Rettenbacherjeva stranka je napenjala vse mo6i, da bi odstranila z županskega stola Fr. Kurnika, ki je že 16 let občinski predstoinik. Vendar hvala Bogu, dan 16. oktober je nam naklonil popolno zmago v Srednjem Gasteraju, ker izvoljen je predstojnikom zopet naš starosta France Kurnik, iskren Stovenec in blag podpornik mnogo dobrodelnih naprav. A za svetovalce so se izvolili France Damiš in Anton Tomaži6. Rettenbacherjeva stranka je torej popolnoma pogorela in padla v jamo, katero je drugim kopala. Zatorej živijo zna6ajnim možem v Srednjem Gasteraju, vzlasti živijo starčku, ob6inskemu predstojniku Kurniku! Dalje mi je moj «rešpetlin» pokazal, da je v Spodnjem Gasteraju izvoljen tudi stari predstojnik, veleposestnik D. Koser. Je še sicer mlad mož, vendar priljubljen pri vseh ob6anih ter vrl Slovenec; tudi njega naj Bog živi na mnoga leta! V Žitancih bo obhajal drugo leto Jože Crn6ec, ob6. predstojnik svojo 251etnico kar sedi na županskem stolu. To smo menili že letos obhajati, a radi žalostnega dogodka, ki se je dogodil v Genevi, smo odložili na drugo leto. Bog živi tudi tega star6ka! 0 volitvi v Partinji Vara bo, g. urednik, moj «rešpetlin» prav v kratkem poro6al; do takrat sprejmite poklon od VaSega udanega puš6avnika Milivoja.