A. KOPRIVA: Kaj še lahko storimo za Mladinsko Matico? Za deset dinarjev. Ni toreij nemogoče doseči med ljudmi razumevanje, četudi težko, zdi se le, 'da ni pravega raizumevanja in ljubezni do stvari v nas samih, oircga navdušenja, kakxšno je n. pr. v otrocih. Tcžko ti je, ko pride otrok ik tebi in soh zen pripoveduje1, da ne dajo ali ne zmorejo starši onih deset dinarjev. Izključeno je torej, da bi na šolah pridobili zadostno število na» ročnikuv. 6& agitiramo samo' v šoli, še tu le zadnje tedne in to kar za deset dinarjev. Starši se .uipirajo: Toliko sem že izdal v tem ietu za zvezke, šolske Iknjige itd. Ne zmorem več! Ne dam več! In tako ne dobiš, ker nisi :/nal aeHirati. ker si odbijal, namesto pridobU vai ijudi. Trcba iskati drugih načinov: Ustanovitl je po razrtdih ali šolah razredne ali šolske hianilnicc in to že koj začetkom šols'kega leta. Deca pazabi na tiste pare in dinarje, ki jih zdaj ipa zdaj vloži v hranilnico. Ko si otrok prihrani deset dinarjev, jih izločiš sporazumno z vlagateljem v zbiralnlco za Mladinsko Matico. V višjih iraiz,redih, ky& vodijo blagajniške1 knjige in hranilnico otroci sami se razvije lepa tekma. Otrolkom pa, ki ne iprinesejo nobenih prihrankov ali so ti pre* majhni za članarino Mladinske Matice, da hranilnica od vsakomesečne: »članarine« ali od denarja, vloženega »za skupne1 namene« tza ¦Mladinsko Matico. Meni se je n. pr. le na ta način iposrečilo pridobiti večje šte-vilo naročnikov. Prevzela je tukaj agitacijo s tem vtčinoma deca sama. ,Še to je bilo težavno. Kajti hranilnica je ustanovljena nc le za Mladinsko Matico, ampa'k za majski izlet in druge prilike, za kar pa tu ni mesta za točnejšo ratelago, kakšna naj bo razredna ali šolska hranilnica. Še o iBožiču in drugih prili-kah pojemlje deca svojei iprihranke in to večjidel za zvazke, 'kruh, plat=< no, ipredpasnik, volno, nakitje za božično drevo. Skoraj satne potrebne reči. Včasih pasežeš sam vmes, da ostane nekaj za Mla* dinsko Matico. Tako si torej tukajšnja deca publikacije svoje Matice sama prisluži, pritepežka dtd. Ako pa bi še odrasli imeli zanjo zanimanje, bi bilo nele 12%, annpak od 50—100% na» ročnikov. Ideal naš mora biti, da pastanejo iknjige1 Mladinskc Matice ipcmožno razredno čtivo, ki bi ga imel "vsak otrok. Tako bi mo* gli tudi kraievni šolski odbori prispevati za Mladinsko Matico fe zneskov oziroma po< stavk za šolsle potrebščine. Stopiti na oder in malomarno vprašati: Kdo bo narjčil knjige Mladinske Matice? in čez par dni ali tednov zoip":t: Ali je že kdo prinesel dtset dinarjev za Matico? ni nobena agitacija. Če pa vržeš še kako nepremišljeno pripombo: Zakaj pa ti nisi prinesel? Ti bi pa že mogel dati! Saj so starši bogati, ali saj niste tako revni! — ipotem pa že to celo ni nika'ka agitaoija, ampak dtoscžemo s takimi in sličnimi ibesedami le nasprotno. Včasih nanese tudi prilika, da je treba biti nekaj diplomata in potipati ljudi tam, kjer so najbolj občutljivi, n. pr. v ponosu. Tu in tam torej lepo govorjenje o nalo* gah Mladinske Matice tudi nič ne doseže in mo.raš zaobrniti drugače. Navidezno je to kakor btračenje, in često tudi zro ljudje na take agitacijei kaikor na kakšno bcračenje, ,toda otrokov smeh na licih, ko je s teboj vred ipriboril svoje želje, te pomiri in po* iplača za trud. Ako bodo torej publikacije dobre, agi« tacija nepopustljiva in iskrena, kljub more« bitnim »diplomatskim potezam« in bodo tudi odrasli knjige čitali, bo ostalo v ljudstvu za=> upanje in mei 'bodt> več odtegovali deset di« narjev za duševno in snčno Jzobraizbo svojih otrok. Tako roed ljudstvom. Dcoo pa navdu* šujmo za Matico tudi s tem, da jo ptoučimo o ipomenu lastne, četudi majhne leposlovne in strokovne knjižnice, ako imamo sami kako knjižnico, jo pokažimo deci in povejmo, !ka* ko nastane od zrna do zrna pogača. S tem jo navdušujemo za knjigo in vzgojimo v bo« doče ljudi, ki bod'o imeli smisla tudi za vsc druge koristne in lepe publikacije raznih Matic, družb ter javnih ljudsikih in društve« nih knjižnic, s tem podpremo slovenslko kijji* žcvnost, umetnost in strokovno literaturo, z njo pa tudi k.njiževnike ter ipomagamo dvis gati slovensko kulturo. In to storimo z agitacijo za deset dinar« jev letno, ki jih bodo ljudje dali s »samoob5 sebi umevnostjo«, iz, isto labkoto ka'kor izda« jajo denar za vzrejo svoje mladine. Otroc! naj bi se veselili knjig kakor igodovnega in božičnega darilca. Zbuditi v otroku ljubezen do čitanja, je največja kulturna vrednota, ki jo morc nesti otrok iz šole in 'katero moramo razširiti tudi med vsem narodom. In povdarjam koncema, da leži poleg poufca v čitanju, i. dr. načinov vzgoje v ljubezni do čitanja v soli in med Ijudstvom mnogo te kultume misije v pra» vilni, smotreni in iskreni agitaciji za deset dinarjtv Mladinski Matici.