u'^y* Poštnina plačana v gotovini. v državi 8" Din. HZM: /« inozemstfti 10 Din. NAZNANILO. Naznanjam cen.i. občinstvi, da sčip povekšao svojo hrojašho deiovnic« za žensko i moško konlekci.u Delavnico sam si preuredo po svojc mogočnosti, da de odgovarjala n< samo modernim izdelkom, nego tiic nizkim cenam. — Po svo.ioj dugc letnoj praksi sam vpelao dobroznani damsho honfeKcijo. V zalogi mam veliko zbm gotovi damski i dekliški ka putov po najnovejšoj izberi Na želo napravim tiidi p< meri i po izbrani si modela. Cenj. občinstvi se priporača: Klhtl KAROI hrojaC II. SODOTA Cerkvena ul. 3. - (Nasproti sodišč* se pri/km/cu osem cenjenfm frc/oncom. PIIIRSKA SODOTA Holodvorska ulico štev. 1. Tr go vina z manufak-turov, hrat-him i piete-nim blagom na delielo. priporača cenjenomi občinstvi veliko izbiro manufakturnoge blaga, svile, vse vrste platna, oblek itd. po najnižjih cenaj. KALENDAR SRCA JEZUŠOVOGA J\ PRESTOPNO LETO 1940 XXXVII. LETNIK CENA: v d r ž a v i O " Din. za inozemstvo 10 " Din. Za Naročnike Marijinoga Lista je brezplačen, če so Marijin List plačali za leto 1939. i če do naročniki na njega leta 1940. pa plačajo pol naročnine. naprej. Naročniki samo Novin ga dobijo za 4 Din na upvavi v Črensovcih, po pošti za 5 Din, če so naročnino Novin že poravnali. Izdaja ga Marijin List v Črensovcih. Urednik: KLEKL JOŽEF, duhovnik, v Črensoocih — Slovenska Krajina, Tiskarna Balhunyi Emesta v Dolnjoj Lendavi Lastnik Balkdniji Aleks, Na bojišči v stvašnoj sili vojnika na srce stisni o Marija! Nema nikoga na sveti... V večno srečo njemi sveti o Marija ! iius 366 dni; zacne se s itoiui*-^0111 Konča s torhom. Začefeh leia 1940. Občno i državno lcto se /.ačnc na Novo leto 1. januara. Cerkveno ieto sc /ačne na prvo ad- ventsko ncdelo 1. decembra. Začeteh lclnift časov: Sprotolelje : 20. marca, 19 v. 24 min. Leto : 21. juni.ia, 14 v. 37 min. Jesen : 23. sept.. 5 v. 3fi min. Zima: 22. dcc, 0 v. 55 min. Znamenja za posl: * nc smcmo jesti meso, "1" smcmo se do sitoga najcsti samo cdnok, mcso lejko vživamo. *}"t oster post : samo cdnok do sitoga. brez mesa. Kvatre: Sprotolcšnie 14.. 16. i 17. februam. Lotne 15., 17. i 18. maja, Jcscnske 18., 20. i 21. scptcmbra, Zimske 18., 20. i 21. ck-ccmbra. Spremenltvi sveifti: Imc Jczušovo 2. .ianuara, Sv. Driižina 7. januara, Prva predpostna 21. januara, Pcpelnica 7. februara, Zalostna Mati boža 15. marca, Vii/em 24. marca, Varstvo sv. Jožeia 10. aprila, Križov tjeden 29., 30. aprila i 1. maja, Zastoplenje ali Vncbohod 2, ma.ia, Risali 12, maja, Sv. Trojstvo 19. ma.ia, Tclovo 23. maja, Srcc Jezušovo 31. maja, An^elska nedela 1. septembra, Rožnovcnska nedcla 6. oklobra, Misijonska nedela 20. oktobra, "... Kristuš krao 27. oktobra, Zahvalna nedela 3. novembra, v. ;u. -Izseljenska nedela 24. novembra, Prva adventska 1. decembra. Svečnica, Oznanenje Marijino, viizem-ski i risaoski pondclck, rojstvo Ma-rijino i sv. Štelan ncso več cerkveno zapovcdani svctki. Znamenja ia mesecne sprememDe: ; Mlad © Prvi krajec 3 ¦' Pun © Zadnji krajec C . + Pirahi sunca i meseca: Leta 1940. mrakne sunce dvakrat. mescc niednok. Pri nas ne bo viden ni-eden mrak, Obročasti sunčni mrak bo 7, aprila. Viden bo v Severnoj i Srednjoj Ameriki pa v Tihom Oceani. Popuni sunčni mrak bo 1. oktobm. Viden bo v Južnoj Amcriki, v Atlant-skom Oceani i Jiižnoj Afriki. V vsoj Ameriki, v Indijskom Oceani, v Indiji i Vs-hodnoj Ažiji bodo lehko opaziivali prehod zvezde Merkura prek sunčne oble. To se bo z^odilo rned 11. i 12. novembrom, gda bo prinas noč. Jonuar S e č e n Ma 31 dni Posvečeni presv. Imeni Jezušovomi. Dete dobi ime Jezuš. (Lk. 2, 21.) Sunčni vzhod zahod 2 Tc-k 31 Sreda 4 Cetrtek fij Petek 6 Sobotfa NOV© iCfO. Obrezav. Gospodovo 7 51 Imc Jezusovo L 5"5t) 7 51 Tit, piišp., Angela Folijan. dc-Genovefa, dev., Anter, papa * Teleslor, muč. Sv. Trije Hrali 7 51 7 51 75 16 16 16 1 ¦1B 18 16 19 16 20 750 162! t-Dvanajstletni Jezuš v ccrkoi. (Lk. 2, 42—52.) 7| Nedete t. p© ireh ftrolift. Sv. Dmžma 8j Pondelek , Severin, apat 9 Tork Julijan, muč., Bazilisa @ 14:13 10 Sneda ' | Viljem, [)ušpek Hl Cetrtek ; Pavlin, oglejški piišp.; Hi«in, papa 12] Petek ¦ * AHrel, apat 3j Sob^ta Veronika Mil., Juta 7 50 7 50 7 49 7 49 7 49 7 48 7 48 16 22 16 2i- 16 24 16 26 16 27 16 28 16 3 Svadba v Kani Galilejskoj. (Jan. 2, 1 —11.) 17 20 ftj-flesiel«! %. po ireli i*rai. Feiiks Noi.; i-ni. 5| Pondflck Pavcl, piišč.; Maver, apat ¦¦61 Tork Marcel, papa ; Bernard, muč. Sreda Anton, piišč.; Marijan Q) 19.21 Četrtek \ Sv. Petra stol v Rimi; Priska Petek ! * Marij i tov., muč. Sobota j Fabijan i Sebeščan, muč. Delavci v goricaj. (Mt. 20, 1—16.) 211 Nedelfi : 1. predfl, (Septuagesima) Neža, d. 22 Pondelek Vincencij i Anastazij, muč. 23 Tork Zaročenie Marija dev., Rajmund 4 Sreda Timotej, piivšp., Eugenij, muč. 25 Cetrtek i Spreobrnenje Pavla @ 0.22 26 Petek * Polikarp, piišp., Pavla, dov. 27 Sobota i Janoš Zlatoviisti, cerkv. vlič. Od sejača i semena. (Lk. 8, 4—15.) NedelO ! 2. Predp. Roger, Egidij i Odorik Pondelek Frančišek Saleški, cerkv. vuč. Tork Martina, dev. i muč. Sreda \ Peter Nol.; Marcela ^ 1547 7 47 16^1 7 46|IG33 7 45 ' 1 (i 34 7 45 116 86 7 44 16 37 743 116 33 7 43 1640 74211641 741 |1643 7 40 16 45 7 39 16 46 7 38 16 48 7 37 16 50 7 36 16 51 7 34 |16 53 7 33 116 54 7 32 H6 56 731 1657 Zapi§nih Jc januara mokrilo, pole de slabo rodilo. Vreme: do 15. nestanovitno, oblačno, sneg, od 18—31. veter. jasno. mrzlo. 4 § il š e c la 29 dni Posvečeni sv. Driižini. Sunčni vzhod zaho 1 (ctrtck [ f>8 17 36 6 51 117 37 G 49 117 38 6 48 117 40 64611741 6 45 17 42 ZapisniH /emla dc v leti malo pila, čc je v siišci prcveč vlagc dobila. Yreme: vetrovno, oblačno, 5. .sncrj, od 5—14. mrzlo, vefer, sneg, do konca spreme-nlivo. 5 Marc Malilraven Ma 31 dni Posvečeni sv. Jožefi. 1 Petek tt Albin, piišp.; Antonina 2 Sobota t Simplicij, papa". Ncža C 3-55 Sunčni vzhod zahoct 6 44 17 4? 6 42 17 44 Jezuš nasiti pet jezero možov. (Jan. 6, 1 —15.) Nedel«! 4. POSIBia. Kunigunda, carica; Marin j 6 40 Pondelek t Kazimir, spozn.; Lucij, papa Tork j t Janoš od Križa, spozn. Sreda i t Perpetua i Felicita, muč. Četrtek | t Tomaž Akvinski, cerkveni vuč. Petek j tt Janoš od Boga, sp.; Juli.ian Sobota ' t Frančiška Rimska ® 3'23 6 38 17 46 17 47 6 36 17 49 6 34J17 51 6 32 17 52 6 30 17 54 6 28 J17 5G I Židovje ščejo Jezuša kamenjati. (Jan. 8, 46—59.) p. 10 Nedeifl ' 5. llha. 40 mučenikov; Makarij. 11; Pondelek f Sofronij, pušpck; Krištol' Mil. 12; Tork f Gregor Veliki. papa 13| Sreda t Teodora, muč; Kristina 14 Četrtek t Matilda, kralica; Pavlina 15 Petek +f Žalostna M. b., Klemen Dv. 16; Sobota "f Hilarij i Pacijan; Hervard Jezuš jaše v Jeružalem. (Mat. 21, 1—9.) 17 Nedeia CveJna.Jedert,d.;Patrik,pu.šP.34.25 18 Pondelek t Cirii Jeruzalemski, c. vuč. 19, Tork "i* Jožel, zaročnik Dev. Marijc 20^ Sreda "T Aleksandra, muč.; Jano.š Parm. ^l Četrtek : f Benedikt, apat 22 Petek ff Lea; Katarina Genovska 23 Sobota t Jožei Or.; Pclagija © 20'33 j 6 26 |17 5 i 6 24 i 17 59 16 22 118110 6 20 18 02 6 18;18 03 6 16 18 05 613 18 06 611 6 09 6 0? 18 08 18 09 1811 6 05 18 12 Jez 24! Nedeia 25Pondel. 26j Tork 27; Sreda 28 Cetrtek 29 Petek 30 Sobota uš vstane od mrtvih. (Marko 16, Gospodovo 1-7.) Jezuš se 3i!N^Hela ViiZem. Vstanenje viizemshi pond. Oznanonie M. n. Emanuel, muč.: Maksima, muč. Janoš Damaščan, cerkv. vuč. Janoš Kapistran * Ciril, muč., Bertold. spozn. Janoš Klimak, sp. C 1720 prikaže skoz zaprtij dver. (Jan. 20, 19—31.) »ela nedela. Bcniamin '5431826 6 03 18 14 6 01 18 15 5 59 \ 18 17 5 57 18 1* 5 55 18 20 5 53 18 21 5 51 118 23 5 49 18 24 5 47 18 25 5 45 18 26 zapisnih Kda so tašcnek na sunci pcčc, te lelo dober pov princse. vreme: do~ 19. stanovitno, jasno, mrzlo, 20. dež, do konca nestano- vitno. 6 Aprtl Velihi Trdven la 30 dni Posvečeni Mariji, Materi dobroga sveta. 1 Pondelek Hugo, ptišp.; Venancij, piišp. i muč. 2 Tork Frančišek Pavl.i Leopold G. 3 Sreda Rihard, piišpek; Hioniia, muč. 4 Četrtek Izidor Sevilski, cerkv. vuč. 5 Petek * Vincencij Perreri; Irena, dev. 6 Sobota Sikst I., papa", Krescencija Jezuš dober pastir. (Jan. 10, 11 —16.) 7i Nedela 2.p©ViiZmi.HermanJožcUp.@21.18 8; Pondelek Albcrt, piišp." Julija Biliart 9| Tork Marija Kleofova 10 Sreda ; Varstvo sv. Jožeia; Ezekiel, pr. 11 Cetrtek : Leon Veliki, papa i cerkv. vučenik 12! Petek *" Julij I., papa^ Angelus 13: Sobota Hermenegild, muč.; Ida, devica Sunčni vzhod zahod 5 41 18? 5 39 18 3 5 37 18 3* 5 35 18 34 5 33 18 35 5 31 1-S37 5 29 [18 38 5 27 118 40 5 24 5 23 5 20 5 18 516 Jezuš napove svoj odhod. (Jan. 16, 16—22.) 14 lVedelO 3. PO ViiZIIli. Justin.muč.; Valer. i tov.1 5 14 15:Pondelek Helena, kral.; Teodor 3 1446 16 Tork | Benedikt Jožel Labrc, sp. 17. Sreda i Rudoll'. muč.; Anicet, spozn. 18 Četrtek Apolonij, muč.; Eluferij. piišp. 19 Petek ; * Leon IX., papa; Konrad ^0 Sobota Neža Montcpulčanska, dcvica 12 5 11 5 09 5 07 5 05 5 03 18 41 18 43 1844 18 46 18 47 18 49 18 50 18 5v 18 5c 18 54 18 55 18 57 Jezuš obeča vučenikom so. Diiha. (Jan. 16, 5—14.) 21! NedCla 4. poVilZlM.Anzelm, c. v.;Šimeon.p. 22! Pondelek: Sotcr i Kaj, pr. i muč. (^ 5'37 23| Tork Vojteh, piišpek; Egidij 24j Sreda Jiirij, muč.; Fidelis Sigmanng 25i Četrtck Marko, evangelist; Ermin, rnuč. 26j Petck ; * Mati b. dobroga sveta; Klef 27 Sobota Peter Kanizij, cerkv. vuč." Hozana 501 1858 4 59 18 59 45711901 4 55! 19 03 4 53 19 04 4 52 4 50 19 06 19 07 Jezuš vci od moči molitve. (Jan. 16, 23—30.) 28 NCdela 5.poVMzmi.PavelodKr.,sp.;f3eterŠ. 448 1908 29 Pondelek >n^( Peter, muč. C 8'49 4 4G 19 10 30 Tork L&\ Katarina Sienska, dcv. 4 44 19 11 Zapisnih Žiio ma vclko vla- tovjc, če ( ..-iiiigo- vec lepo c\ ete. Vreme: do 5. cblačno, meg-la, de , 6--i i. ve-trovnojasno. 12-30. vetrovno, oblačno, dež1. • 7 Posvečeni Majniškoj Kralici. Sunčni vzhod zahoc llSreda K-l' Filip i Jakob, Ml., ap. Čelrleh! Kri§f. vneb. (zastopi.)IAtanazij 4 43 441 19 12 19 13 Petek Sobota Najdcn.ie sv. Križa ; Aleksander Florijan, muč.; Monika, dovica 4 39 119 14 438 1916 Od svedočanstva sv. Diiha. (Jan. 15, 26—16, 4.) 10 Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek HlSobota 19 17 1918 19 2C 6. PO ViiZIHL Pij V.. p.; Irenej. p. | 4 36 Janoš Ev. pred lat. vrati ; Judita j 4 34 Stanislav, piišp. i muč. @ 13*7 4 33 Prikazanje Mihala nadangela 4 Hl 19 21 Gregor Nacianški, cerkveni vučenik 14 30 19 23 * Antonin, piišpek ; Job, prorok 4 28 19 24 tt Frančišck Hier.; Marnert, piišpek 4'27 19 26 Od sv. Diiha i od Uibezni. (Jan. 14, 23—31.) 12 N€«iela RiSOli. Prihod sv. Diiha P©nd\ Tork 15, Sreda 16 Cetrtek 17 Petek 18 Sobota 4 25 19 27 4 24^19 29 Bonifacij, muč.; Justa ^) 12'51 4 23 19 30 f Izidor, kmet; Janoš de la Sallc 4 21 M931 Janoš Nepomuk; Ubald 4 20 19 32 ff Bruno. piišpek; Pashal Ba.ilon.ski .4 19 19 34 f Erik, krao ; Aleksandra, muč. 4 17 19 35 Jezuši je dana vsu oblast. (Mt. 28, 18—20.) 1. PO RlS. Presv. Trojst.; Peter Ccl. 4 16 119 36 Bernardin Sienski 4 15:19 38 19 Nedeia 20 Pondelek 21 Tork 22 Sreda 23!Čelrt€hi T€lOVO. Janoš de Rost 24; Petek 25! Sobota Andraš Bobola, muč. Emil (Milan); Marjeta (Sft 1433 4 14 19 39 4 13 19 40 * Marija Pomočnica krščenikov Gregor VII., papa : Vrban I., papa 4 12 411 4 10 1941 19 48 19 44 Prilika od velike oečerje. (Lk. 14, 16—24.) 26! Nedelfl 2. PO RIS. Filip Neni ; Eleuterij j 4 09 19 45 27; Pondeiek Beda častitljivi. cerkv. vuč. | 4 OS 19 46 28; Tork Auguštin, piišp.: Viliem, apat 4 07 19 47 29iSreda Marija Magd. Paciška C 140 4 06 19 48, 30 Cetrtek Ivana Orleanska. d.; Ferdinand 4 06 19 49, 31 Petek * Srce Jezušovo 4 05 19 501 zapisnih Risaoščck moker, Ivanšček pa mla-čen, kmet tisto leto boš žeden pa lačen. vreme: nestanovitno, deže-vno, 14. vetrovno, hladno, do 28. ne-stanovitno, dež, do konca veter. jasno. raa j RisaošCeh m Ma 31 dni n _ c . r . Sunčni Fosvecem presv. Sra Jezusovomi vzh^J&d zapisnih 1 Sobota Fortunat, spozn.J Kuno 405 11951 Prilika od zgiiblene ovce i zgiiblenih pencz. (Lk. 15, 1 —10.) 2 NedelO J. PO RiS. Marcclin. tnuč.: Erazcm 4 04 19 52 3 Pondelek Klotilda, kralica: Pavla, dev. 4 03 j 19 53 4 Tork Kvirin, piišpek : Frančišek Kar. 4 < 3 19 54 5 Sreda ; Boniliacii, piišpek 4 <:'2 j 19 55 6 Cetrtek i Norbcrt, pušpek $ 2'05 .402119 56 7 Petek ! * Robert, apat; Babti.sta Varam 4 01 J19 56 8 Sobota ! Medard, pušpck ; Pacifik ; Viljem 4 01 |19 57 Obilni ribji lov. (Lk. 5, 1 — 11.) (J NedelO 4. PO »iS. Primož i Felicijan muč. 4 00 19 58 10 Pondelek Margareta, kralica 4 00 19 59 11 Tork Barnabaš, ap.: Marcijal, muč. 4 00 20 00 12|Sreda ' Janoš Fak.. Lcon III. papa 4 00 20 00 1». Čctrtck Anton Padovanski, spozn. *)) 2'59 4 00 20 01 l4|Petek : * Bazilij Vcliki. c. vuč.. Elizei 3 59 20 01 15| Sobota Vid, muč.; Germana, dev. 3 59J20 02 Od grehci v misli i dejanji. (Mat. 5, 20—24.) 16j Nedela ! 5. PO RiS. Jošt. ap.; Frančišek Regis 3 59 |20 02 11"! Pondelek AdolJ, pušpeK : Nikander, muč. 3 59 20 03 l8!Tork EJrem sirski, cerkv. vuč. 3 59;200j V 19 Sreda Gervazij i Protazij, muč. 3 59 20 03 > 20, Četrtek Silverjj, papa ' (y) 0'2 3 59 20 04 21iPetek * Alojzij, spoznavalec 3 59 20 04 22 Sobota Ahacij muč.; Pavlin Nol. ,3 59^20 04 Jezuš nasiti 4000 možov. (Marko 8, 1—9.) _________________ 23 NedeiO I 6. PO ftlS. Agripina; Adiltruda ;3 59 20 04 Stiride.setdni.se nc- 24 Pondelek! Ivan Kr.stiteo 3 59 20 04 bo skuzi, čen a Mc-25| Tork : Viljem, apat: Henrik, piišpek 3 59 20 04 dardovo ž njega 26 Sreda Janoš i Paveo, mučcnca 4 00|20 04 ro.si. 27|Cetrtek Hema, dovica C 1913 4 00J20 04 28j:Pe(ek * Vidov den Irencj. pušpek i muč. 4 01120 04 Vreme 29 SoDOtO SY. PCfer 1 PaveO, apoštola 4O12OO4 stanovitno. vroče, n , , ... ., , /m , 7 1: oi \ grmlavica, veter, od Ud lazlivih provokov. (Mat. 7, 15—21.) 27 do konca vster, 30 NCdCla T. PO RJS Spomin sv." Pavla 4 02 20 04 spremenlivo. L Ju n 1 j Ivanšceh Ma 30 dni 9 lulij Jahopesčeft Ia 31 dni Posvečeni presv. Krvi Jezušouoj. 1 Pondelek Presveta Rešnja krv; Teobald Sunčni vzhod zahod 2 Tork Obiskav. Marijino; Martinijan 3 Sreda Leon II. papa; Bernardin 4 Četrtek Urh, piišpek; Berta. dcvica 5 Petek * Ciril i Metod @ 6 Sobota Izaija, prorok; Bogomila 4 02 4 03 4 04 4 04 12-28 4 05 20 04 20 04 20 04 20 03 20 03 4 06 '20 03 Piilika od krivičnoga oskrbnika. (Lk. 16. 1—9.) NedelO ! 8.pORiS.Vilibald, piišp.; Pulherija.d. Pondelek; Elizabeta, kralica; Eugenij III., papa Tork | Mikloš i tovariši, gorkunski muč. Sreda Amalija, devica", Veronika Jul. Cetrtek Pij I., papa; Olga Savin Petek * Mohor i Fortunat Q) 7 "35 Sobota \ Anaklet, papa i mučcnik 4 06)20 02 4 07 20 Oi1 4 08 20 01 4 09 20 00 4 10 411 4 12 Jezuš joče nad Jeružalemom. (Lk. 19, 41—47.) NedelQ 9. PO RlS. Bonaventura, piišp. i c.vuč. Pondelek Henrik I., krao; Vladimir Tork ' Karmelska Mati boža Sreda j Aleš, spozn.; Marcelina. dcv. Cetrtek Friderik, muč.; Kamil dc Lelis Petek | * Vincencij Pavelski @ 1055 Sobota ; Marjeta, devica i muč. 413 414 4 15 20 0( 19 59 19 58 19 58 19 57 19 56 4 16 [19 56 417J19 5 418 !l954 4 19,19 53 Od farizeja i cestninara. (Lk 18, 9—14.) 21 NedelO | 10. PO RlS. Prakseda, devica 27 Pondelek Marija Magdalena; Lovrenc B. Tork Apolinarij, piišp. i m.; Libori.i Sreda Kunigunda; Kristina Cetrtek Jakob St., ap.; Krištof, mučcncc Petek * Ana, mati Marijc Devicc Sobota Rudolf Akvaviva, m. C 12.29 4 21 4 22 4 23 4 24 4 25 4 27 4 28 19 52 1951 19 50 19 49 19 48 19 47 19 45 Jezuš ozdravi gluhonemoga. (Mt. (, 31—37.) !8i NedCla ! II. PO RiS. Viktor, papa; Inocencij. p. : 4 29 19 44 9 Pondelek Marta, devica; Pavel Cen. 4 30 1942: 0 Tork Abdon i Senen, muč. 4 31 19 41 1 Sreda Ignac Lojolski, spozn. 4 32 19 40i / * j/ 4 Neelela 12. poRisaiaj. Dominik; Agapij ;437 1934 L% :*"-,¦ '*--At 5 Pondelek Marija Snežna ; Ožbald. krao 4 391933;- ' ¦ ¦ ;-' _ [, 6 Tork Gospodovo spremenenjc na gori | 4 40 19 31 . $,. t ¦ ¦ i/, 7. Sreda Kajetan, spozn.; Donat, mučenec j 4 41 19 29 ? t {.\ t/ts V>% 8 Četrtek Cirijak, Laro i Smaragd, muč. ; 4 43 19 28 f ; - ~c ''¦ 9 Petek * Janoš Vianney, spozn.; Roman 4 44 19 27 t/ 10'Sobota Lovrenc. muč.; Pavla 3 13 4 46,19 26 ^ ' Jezuš ozdnioi desijt gobavih. (Lk. 17. 11 —19.) H | Nedelfl j 15. PO RiS. Tiburcij, m.; Suzana, dev. ! 4 47 19 24 W\ Pondelek1 Klara, dev.; Hilarija, mučenica i 4 49 19 22 13¦ Tork ' Janoš Berhmans, Kasijan 4 51 19 20 U. Sreda tt Evzebi.i: Atunazija, dovica 4 52 1918 i5' CelrfeH Vnebovzetje n. D. Velha meša . 4 53 1917 l^Petek * Rok. sp.; Joakim. oča Mar. Dev. ; 4 54 19 15 17: Sobota Hiacint, spozn.; Julijana, dev. 4 55 j 19 13 Od bože pn-vidnosti. (Mt. 6, 24—33.) 18 NedCla 14. poRiS. Hclena. casarica @ 02 457 19 11 19 Pondelek Ludovik Tol., p.; Janoš Eudes 4 58 19 09 20 Tork Bernard, cerkv. vuč.; Šamuel, pr. 459 19 07 -1 Srcda Ivana Frančiška Šantalska 15 0119 06 22: Četrtek Timotej, muč.; Hipolit, piišpek 5 02 19 04 -------------------------- 23 Petck * Srce Marijino; Filip Bcnccij | 5 04 J19 02 , ovrpn,-.ovo mHko ^4 bobota Jernej LBertalanl ap.; 1 tolomcj. piišp.oOo laUU arozcjje sladko vi- 7 „,..,.,, ,, . /ti 7 n ic\ no nam °beče. .lezus obudi mladenca z Naima. (Lk. I. II — lo.) 251 Netiela ' 15. po Ris. Ludovik. kmo; Patricija,d.\ ^ 07 18 58 Vreme: 26 Pondelek Zefirin, papa : Bcrnard C 433 ! 5 08 18 56 ?° 4 vetrovno, do 27|Tork : Jožef Kalasancij. sp.; Antuza I 5 09 18 54 \j- Jasno veter 14- 28;Sreda ; Auguštin, cerkv. vuč, Hermes 5 11 18 52 j.8-. nestanovitno, 29!Četrtek ' Obglavlenje Ivana Krstitela 5 12 18 50 dez: od 19-konca 30'Pctek * Roza Limanska ; Feliks 514 18 48 vroce' .Srmlavica. 31iSobota ' Rajmund. spozn.; Pavlin. piišpek 5 15 18 46 PO vecini jasno. Sepfember Hihaoščeh la 30 dni Posvečeni Deteti Marijiki. vzho(1 ^hod Jezuš ozdravi vodeničnoga. (Lk. 14. 1 —11.) l! NCdela 16. PO ttlS. Angel.; E^idij. ap.; Vercna 5 16 |l8 44 2 Pondelek Štefan. krao; Maksima @ 515 5 18jl8-12 * 3 Tork Doroteja i tov., mučenke 5 19 j 18 40 J 4. Sreda Rozali.ia. devica; Ida, grofinja 5 20'18 38 j / 5l Četrtek Lovrenc. piišpek 5 21:18 30 j ¦ 6|Petek * Zaharija, prorok 5 23=18 34 j / 7: Sobota Marko i tov., mučcnci 5 24|18o2 j / ¦ ¦ ' ¦ • | / Najoekša zapoved. Mesijaš sin Duoidov. (Mt. 22, 34—46.) ^ ' 8 Nedelfl II. PO »IS. Rojstvo Mar. Dcv. 3)20-32 5 25 18 :;U l^ . 9 Pondelek' Pefer Klaver; Serafina 5 27 18 28 ; x • 10 Tork Mikloš Tol.; Pulherija. casarica 5 28 18 25 ll.Sreda ' Prot i Hiacint. mučenca: Milan ; 5 29 j 18 23 12| Četrtek ; Ime Marije; Maccdonij, piišpck 5^0:18 21 ' / 13: Pe(ek ' * Frančišck. spoznavalec 5 32 1819 14 Sobota j Povišanjc sv. Križa; Ciprijan, piišpck 533 18 17 Jezuš ozdvavi nvtvokotrignoga. (Mt. 9. 1—8.) v 15;: Nedela 18. PO RiS. Marija 7 žalosli; Nikomcd ' 5 34 ii« 15 l^Pondelek Kornelij. papa ^ 1541 ;r>8fijl8i:< " 17 Tork Lambert, piišp.; Hilde^arda 5 37:18 11 18 Sreda t Kvatrc; Jožef Kupertinski 5 39 18 09 191 Četrtek Januarij, piišpek i tov., mučcnci 540 1807 20jPetek tt Kvatre; Eustahij. mučenec 541 1805 2lj Sobota t Kvatre; Matej, apoštol; Jona, pr. 5 43.18 03 Prilika od kraleske suatbe. (M(. 22, 1 — 14.) 22 NCdela 19. PO RiS. Tomaž Vilanovski. piišpeki 5 44 18 01 23 Pondelek Lin. papa; Tckla, devica 5 46 17 59_________________ 24 Tork Marija reš., voznikov L 1847 5 47 17 56 . 25 Sreda Kamil i tov.; Kleofa 5 49 17 54 (> na Mihalovo 26 Četrtek Ciprijan i Justina. mučenca 5 50 17 52 scver vleče. veliko 27 Petek * Kozma i Damijan, mučcnca 5 5l!i7 50 /imo i sneK prinesc. 28 Sobota Venceslav, krao i mučenec 5 53)17 48 Vr#»m*»- Jezuš ozdraoi sina kr. uradnika. (Jan. 4, 46—53.) nestanovitno, 8--20. 29 NedelQ 20.pO»iS.Nadang.Mihael;Eutihi.i,m. 5 54 17 46 22^1"'dlo' konlfa |30| Pondelek Hieronim, cerkv. vuč. 556 1744 nestanovitno OftfoDer Vsesviščeh Ma 31 dni 1 Posv. Kmlici sv. Rož. venca i Kristuši Krali. J,nri 71]]nH vziiod zahod 7«nisnlH , l Tork Remigij, piišpek @ l,T4l 5 571742 2 Sreda /tfngeli varivačie; Teoiil, sp. 5 59 117 40 ijk 3 Četrtek '< erezija Deteta Jezuša 6 00:17 38 H 4 Petek *(lFranč!šek Seraiinski <; 02 17 36 5 Sobota F?aicid i tov., mučenci i; 03 17 34 Od nesmilenoga hlapcu. (Mt. 18, 23—35.) 6 NCdela 21. pORlS. Rožnovenska; Bruno, sp. (5 04 17 32 7 Pundelck Kralica prcsv. rožnoga venca *' 0;> 1 < H0 • 8 Tork Brigita, dovica ' C 7'18 G 07 17 28 9 Sreda Posvečavanje cerkevi Dioni/ij 6 08 |17 20 10 Cetitek Frančišck Bonjia, spoznavalec (! 10 17 24 " 11 Petek * Matcrinstvo Dev. Marije; Nika/ij 6 11 17 22 12 Sobota Mak.simili.ian. piišpek; Seralin 6 13 17 20 Od dače casuri. (iVft. 22, 15—21.) L3'Nedela 22.pORiS.Edvard,krao;Hugolinitov. 6 14 !l7 18 '4' Pondelek Kalisi, papa i muč.; Just. piišpck 6 16 17 11) 15 Tork Tcre/iia, dev.; Aurcliia, dcv. f> 17 17 14 16 Srecl« Gai. apa;; Gcrard @ !)-J5 6 19 17 1-.» 17 Ceirtck Marjcla f/iarija Alakok (j 20 17 10 18j Petek * Lukač, evang.; Julijan, piiščavnik 622jl708 l9|Sobota Peter Alkantarski; Etbin, apat 6 23 j 17 06 Jezuš ozdravi Jairovo hčer. (Mt. 9, 18—26.) 20 Nedelfl 2S.pOmS.Mi8ijonska;Jano8Kancijan'625il7 04 ^ 21 Pondelek Orša, muč.; Hilarijon, apat 6 27 j 17 02 WT 22 Tork Kordula, muč.; Fides, muč. 6 28 jl7 01 " 23! Sreda Severin, piišpek; Teodor, mučenec 6 29 j 16 59 ^^^^^^^^^,^,^ 24!Cetrtek Rafael. nadangeo LJ) 7'4 6 31J16 57 25 Petek * Gaudencij, piišp.; Krizant, m. I 6 32 16 55 Zirrta rada z repom 26 Sobota Evarist, papa i mučenec \ 6 34 16 54 bi.ie, če dugo tonlo -• — -- ------------- sunce si.;:.-. Jezuš ozdravi gobavoga i stot. hlapca, (Mt, 8, 1 —13.) Vr*»im» • i" N€dda 24.poRiS.Kristuškrao;Frumencij,p. 635 [1652 l-12.deževnc i3 21. 28! Pondelek Šimon i Judaš, apoštola 6 37jl6 5n Spremenhvojnegla. 29; Tork Narcis, pušpek ; Donat. sp. 6 38 16 47 22. dez. 24-21 6 Sreda Lenart, apat L 228 '6 51 16 35 .' ' <¦* 7 Četrtek Janoš Gabriel Perboar J6 53 16 34 8 Petek * Bogomir, piišpek; Deodat, muč. ,6 54 16 32 ,"/**/ 9 Sobota I Teoiil, muč.; Agripin, piišpek j 6 56 16 81 \ *&-tA ¦ ^ >¦ Prilika od dobroga semena. (IVlat. 13, 24—30.) . ¦ . , , / ¦ _________________________________________ ____ ___________ ¦¦ ¦ V/V '. f , , 10 Medela : 26.pORiS. Andrej Avelinski; Trilon '6 57 16 29 . _ "¦ 11 Pondelek, Martin, pušpek; Veran, piišpek j 6 59 16 28 ',il/^ • ¦ . 12 Tork i Martin, papa ; Aurelij, piišpek ! 7 01 16 27 13 Sreda j Slanislav Kostka; Didak |7 03 16 2f sy 14 Četrtek : Jozaifat Kuncevič, pm.. Mikloš Tav.rn. j 7 04 16 i>4 '..-*#¦¦** 15 Petek . * Albert veliki, c. vuč. Q 323 j 7 05 16 23 16 Sobota ] Otmar, apat ; Edmund, piišp. 7 07 1622 . . : f .'» {., [.' Prilika od nebeskoga kralestva. (Mat. 13, 31—35.) ' • /V l '' ——--- .—-...... — /¦• ¦¦ .^••" | r 17 jMedelO | 21. PO ttlS. Gregorij Cudodelec, pii.šp. 7 09 j 16 21 "¦ , . 18 Pondelek1 Odon, apat; Eugcnij, spozn. 710 11620 '-•> ' . . •; -^ . - " I9j'fork | Elizabeta, kralica; Poncijan, p. 17 12 116 10 •'.'.*' 20: Sreda | Feliks Valoa ; Edmund, krao | 7 13 16 18 • y , / . '. / r 21 Cetrtek ! Dariivanje Dev. Mar.; Kolumban I 7 15 16 17 ' 22 Petek * Cecilija, mučenka 3 1736 7 16 1616 23 Sobota | Klemen, papa i muč. 1 7 18 jl6 15 ~ T ' " Mrtr/. Vseh ,s\ccov Od razdjanja Jeružalema. (Mat. 24, 15—35.) to pomeni, ka Mai- rT~T, V^. --¦¦¦¦ . - tinov den bo lepi. 24 Nedela I 28. PO RlS. Janoš od Krlža; HrizoRon 7 19 16 14 25 Pondelek Katarina. m.; Merkurii, m. ' 7 21 1613 Vreme : 26 Tork Konrad, pušpek ; Silvester, apat 7 22 [16 12 do 10. jasno, hlad- 27 Sreda \ Leonard Portomaur.; Virgilij 7 23 ]16 11 no, od 12-21, jasno, 28 Cetrtek j Gregor III.. papa 7 24 116 10 veter, od 22 dokon- 29 Petek I * Saturnin, mučenec ® 942 ! 7 25 J1609 ca nestanovitno, 30 Sobota i Andraš, apoštol ; Justina, dcvica 7 27 116 09 dež. 14 ¦ vi Dccember Dožič Ma 31 dni Posvečeni božemi Deteti Jezušeki. v?hS>hod zapisnih Od slednje sodbe. (Lk. 11, 25—33.) 1 NCdela l.adVentSha.Zcdinj.;Natal.;Anani.ia 7 2S 16 CK . . . 2 Pondelek Bibiana ; Pavlina. dev. 7 30 16 08 3 Tork Frančišek Ksaverij, misijonar 7 31 116 0- /jjp! 4 Sreda Barbara, muč.; Peter Chrizolog 7 33|l(iO8 5 Cetrtek Saba, apat ; Krispin, mučenec | 7 34 16 07 6 Petek \ *Mikloš, puš.; Apolinar, muč. L /70/ 7 35 16 07 7| Sobota Ambrož, cerkv. vuč.; Vrban 7 36 ] 16 07 Ivan Krst. pošle svojiva vuč. k Jezuši. (Mt. 11. 2—10.) 8! Nedela ; 2. adV. Nevtepeno poprij. Dev. Marije 7 37 16 07 9 Pondelek! Peter Furijer, piišpek ; Leokadiia 7 38 16 07 10 Tork j Laur. Mati boža: Melkiad j 7 39 16 0(1 11 Sreda ' Damaz, papa ; Eutihij, m. j 7 40 16 06 12 Cetrtek Aleksander, m.: Maksencii. m 7 41 < 16 0G 13 Petek i * Lucija, muč.; Otilija, dev. 7 42 16 06 14j Sobotn | Spiridion, apat ® 20'38 ! 7 43 |16 06 Iaan Kvstiteo svedoči od Jezuša. (Jan. 1. 19—28.) liij Nedela 3. adV. Kristina. dekla ; Valerian. p. 7 44 ! 16 06 16 Pondclck Euzebij. piišpek ; Albina, mučenka 7 45 116 07 17 Tork Lazar, piišpek ; Vivina, devica 7 45 116 07 18: Sreda t Kvatre; Graciian, piišpek 7 46 1607 19!Četrtek Vrban V., papa ; Darij, muč. j 7 47 16 08 žOj Petek ; tt Kvatre; Eugenij i Makari.i. mur. ! 7 47 16 08 2lj Sobota i t Kvatre; Tomaž, apoštol j 7 48 16 08 Ivan Krstiteo oznanja pokoro. (Lk. 3, 1—6.) 22! Nedela | 4. adV. Demetrij i Honorat Q) 245 ! 7 49 !16 09 23i Pondelek Daobert. krao, Viktorija, dev. ! 7 49 16 09 _________________ 24|Tork Adam i Eva; Irmina 7 50j1610 25| Sreda DOŽiČ. Anastazija *' 7 50 |1610 Lucija krati den, je 26 Četrfeif SV. Štefan, prvi muč. 750 1611 znanovsem-Iudem. 27 Petek * Janoš Evangelist; Fabiola _ 7 50 16 12 Vrpmf 28 Sobota I Nedužnadeca; Kastor,muč.®2/'56 7 51 (16 13 " C"IC • - - - - ¦ ^ ------ ----- sneg, nestanovitno, Simon i Ana v cerkvi. (Lk. 2, 33—40.) 5—10. megla, mrzlo, 29 IMedela Nedela PO BOŽiČI.Tomaž. p.; Dav,d ; 1 51 16 13 koncaTasno leter0 30 Pondelek Liberij, piišpek ; Nicefor, muč. 7 51 1614 mrzlo 311 Tork , Silvester, papa ; Pavlina, m.________\ 7 51 1615________ 15 Vse moje vcselje. Vse moje veselje so vroče mi žele, da, Jezuš, tvoj dober diihovnik sem jaz: Reč božo da glasim vsem v nebo pozvanim, od greha odvračam, k svetosti pomagam, njim nebo odpiram, gda sam sem zatiram . . . c 4* »1|3& j bem oca , redragi, tolažnik brezplačni krivico irpečim, da stiske je rešim. Čuvar sem mladinc, da čista obide Da jarem Gospodov do vbogih siromakov prcradostno nosim, sam steber ncvoinim. neva. lost pretečo, nečislosti kačo. Da staršom pri vzgoji pomagam, naj zori v dar Bogi prijeten sad njihov: v lubezen. Goreča njim bakla, ki večnost je čaka, da svetim, aegrcvam na poti k nebesam. Vgašeča sem sveča v liibezni proseča: Naj vmiram vsaki den . . . Z lubezni naj vmerjem. * * Vse moje veselje so vroče mi žele, da, Jezuš, tvoj dober dtihovnik sem jaz. 16 MHtimo Srce Jezušovo. ,,Z liibezni do nas ranjeno Srce Jezušovo, pridite, molimo". (Cerkvena molitev za god Srca Jezušovoga.) Gda mo te članek čteli, predstavimo si oltar i na njem izpo-stavleno sveto hošlijo, v šteroj bije živo Jezušovo Srce, sebe pa, da klečimo pred Srcom svojega Zveličitela. Sveta Maticerkev nas osem dni zove v osmina goda Srca Je-zušovoga z gornjov molitevjov, da pridemo i molimo iz liibezni do nas ranjeno Srce Jezušovo: ,,Z liibezni do nas ranjeno Srce Jezu-šovo, pridite, molimo". Ka je pa molba? Priznanje, da visimo vu vsem od Boga, da smo dužni njegovoj voli se popolnoma podvrči v žitki i smrti. Molba je goreča hvala dobromi Bogi za njegove neštete dare, med šterimi na prvom mesti stoji, da nam je dao svojega Sina Srce. Molba je ponizno klonkanje na svoje grešno srce: Bog, smiluj se meni grešniki, potolaži se, odpiisti, več neščem grešiti. Molba je z vupanjom l napunjena prošnja za vse potrebne milošče, da do-segnemo večno zveličanje. Vsa ta djanja so pa djanja liibečega srca. Ar je ne mogoče zvršiti Bogi dopadlive molbe brez liibezni do Boga. Zato, gda nas Cerkev zove, naj pridemo i molimo Jezušovo ranjeno Srce, nam glasno zapovedava: pridite i liibite Jezušovo Srce. Jezušovo z liibezni do nas ranjeno Srce nam veli Maticerkev liibiti. Na to liibezen se vužgemo, če si premislimo, zakaj je dao Jezuš svoje Srce za nas presmeknoti. V 18. poglavji i 20. vrsti evangeliuma, šteroga je spisao sv. Matej, čtemo ete Jezušove reči: ,,Iz srca prihajajo hiidobne misli, vmori, zakonolomi, nečistost, tolvajije, kriva svedočanstva, bogokletstva". Vsaki greh ma svoj koren, zvoj začetek v srci. Srci se dopadne prepovedana reč, po tom dopadanji pride žela, po želi pa privolitev. Vsako človeče srce, izvzemši Marijinoga nevtepenoga Srca, je bilo en čas podvrženo grehi, je dobroga Boga žalilo. Pred vsakim srcom, izvzemši Marijinoga, je zato bila neba zaprta i niedno človeče srce zviin iVlarijinoga, Bog, konči en čas, ne mogo k sebi stisnoti, dokeč ne zdriižo Sin Boži pod Marijinim čistim srcom svojega božanstva s človečim srcom i ž njim dao zadoščenje za grehe vseh človečih src do konca sveta. Božoj Pravičnosti je odpro srce na stežaj Boži Sin te, gda je svoje srce presmeknoti dao, da nas je Bog na nje stisno vse i nam vsem pravi od tistoga časa naprej: moje dete si. Ce sam bože dete, mam pravico božo jestvino vživati. I to mi je dao Bog v Presvetom Oltarskom Svestvi, gde zavživam Božega Sina, Jezuša Kristuša, pravo telo. I jaz ne bi liibo toga Srca, toga pre-bitoga Jezušovoga Srca, štero mi je te nedopovedlive kinče spravilo?! Jezuš je te že mrtev bio, gda so njemi Srce presmeknoli. A on, kak vseznajoči Bog, je naprej vido, da se bo to zgodilo i naprej določo, naj se to zgodi. Naprej je vido, kak grozno žalost bo občii- 2 17 tilo Mamikino Srce, gda bo gledala v njegovo prebito Srce, gda njej njega, njenoga mrtvoga, jedinorodjenoga Sina v naroče položijo. Vendar je določo, naj se to zgodi. Svojo sladko mater Marijo je postavo za oltar i njej presmekno z sedmerimi žalosti srce, gda ga je mrtvoga varvala i gledala pa objokavala njegovo ranjeno Srce. Vse to zato, naj ona bo naša mati, naša priprošnjica za odpiiš-čenje naših grehov, za naše večno zveličanje. Pa jaz ne bi lubo toga prebitoga Srca Jezušovoga?! Pa z liibezni do njega ne bi se potriido, da sam čisti, svetniški N4arijin sin, da sem čista, svetniška Marijina hči?! Materno brezgrešno srce potopi v morje žalosti, naj naše vekomaj razveseli. Zapopadneš to liibezen i jo skiišaš povrnoti?! Nerazumliva liibezen bi bila, če bi što šteo svoje srce presmek-noti za svoje najvekše dobrotnike. A Jezuš je pa dao za tiste pre-smeknoti svoje srce, ki so njemi križ tesali, cveke kovali, sulico, špico briisili, presmeknoti je dao za tiste, ki so ga vmorili. I mi ne bi liibili toga liibečega Srca? Gda njemi je sulika prehodila Srce, je z toga odprtinc tekla krv i voda. Voda. Skuze toga Srca, štere z oči ne so mogle tečti, bile so že drevene. Voda je tekla i še teče i bo tekla do konca sveta na glave vseh krščencov. Po toj vodi, po krstnoj vodi smo postali deca boža i pravimo Bogi, kak piše sv. Diih Bog po sv. Pavli apoštoli: Abba, oča. Pa mi ne bi liibili toga prebitoga Srca Jezušovoga? Krv je tekla z ranjenoga Srca Jezušovoga. Krv je znamenje živlenja. Dokeč se krv pretaka v srci, človek žive. Z Jezušovoga pre-bitoga Srca je stekla vsa krv, vso živlenje. A ta krv še teče i bo do konca sveta pa deli i bo delila živlenje mrtvim diišam i povek-šavala živlenje živim dušam. 0 če bi nam bilo dano viditi, gda nam Spovednik davle odvezo, ka se godi v skrivnostnom ieli Gospodo-vom, bi ovarali Jezuša stati poleg nas, ki na stežaj odpira svoje prebito Srce i toga krv levle na naše mrtve diiše, da se zbriše ž njih smrten greh i oživejo na živlenje milosti. Krv je tekla z Božega Srca i teče pri vsakom svetom obhajili i dava diišam sveto stanovitnost v liibezni, Krv je tekla i teče z Jezušovoga Srca v vsako svostvo i dava tem moč za rešitev naših diiš v vsakom stani do konca sveta. I mi ne bi liibili toga prebitoga Srca Jezušovoga?! Lubimo je, to terja od nas zahvalna liibezen. Kak pa naj lubimo ranjeno Srce Jezušovo! Kak naj liibimo Srce, od šteroga moli Maticerkev na njegov god, ka so naši grehi ravnali sulico v nje i naši smrtni grehi so jo briisili?! V svetom pismi čtemo, ka je Jezuš pred cvetnov nedelov po-slao dva vučenika v določeno mesto, naj odvežeta osličko ž njenim žerbetom i jo k njemi pripelata. I, pravi njima, če bi vaj što pitao, zakaj to delata, odgovorita, da Gospod to potrebtije, i vama jo včasi piisti. I piisto jo je. V teh rečaj ,,Gospod potrebiije", je zapopadena vsa visina naše dužne liibezni do ranjenoga Srca Jezušovoga. S temi rečmi, če se držijo, se spuni najvekša boža zapoved: ,,Liibi Gospoda Boga svojega iz celoga svojega srca, iz cele diiše svoje, iz cele pa-meti svoje i z vse moči svoje." Odgovor na pitanje je: vdajmo se v IX božo sveto volo vsaki čas svojega živlenja, pa smo vredno liibili Srce Jezušovo. Sveti Pavel apoštol je bio tak čisti i sveti, ka je že v živlenji bio vnešeni v tretjo nebo, gde je vido skrivnosti, štere človeči jezik ne more dopovedati. Pa vendar se bridko toži, ka ma grde nečiste skiišnjave i je trikrat proso Gospoda, naj ga reši iz teh skiišnjav. Pa Gospod njemi je odgovoro: zadostiije ti moja milošča, jakost se po skiišnjavaj vtrdi. — Pa on je odgovoro Gospodi v svojoj diiši.-Go-spod potrebiije — i se borio proti nečistomi diihi, ga premagao v drii-gih, v sebi ga meo že itak premaganoga. 0 kelikim naših izseljen-cov je v nevarnosti deviška čistost i zakonska vernost! Oni moliti dostakrat ne morejo. Moli ti i prenašaj z božov miloščov zmagovito svoje nečiste skiišnjave pa je dariij za nje — zmagali bodo. Gospod potrebiije to, če liibiš njegovo ranjeno Srce, ne odbij njegove prošnje. V diihovnoj siihoti je omedlevala diiša i se tožila Jezuši: pre-več sam stiha. I on njej odgovori: Siihi les gori, potrebiijem to. Če-ravno se ti mrzi molitev, čeravno te vse vkraj vleče od Boga, le moli, le hodi k njemi, Gospod potrebiije to, ka po tvojoj siihoti na goreč-nost vužge mlačne, štere šče vo vrči z svojih viist, kak čtemo v knigi ,,Skrivnoga razodetja". Kak je Jezušekova sv. Trezika labda štela biti, naj se zmenja ž njov, kak se šče, naj jo luči, kama šče, tak bodimo tiidi mi vsikdar vu vsem na vse pripravleni i vdani v božo volo v vseh nevolaj i težavaj celoga žitka. To je prava lubezen do Jezušovoga Srca. Odgovarjajmo, kak je neka diiša odgovarjala Jezuši, gda je močno trpela v teli: Gospod, če potrebiiješ, ešče bole trdo me primi. 0, da Jezuš se skrivle za naš hrbet pred svojimi sovražniki, šterih število je več milijonsko dnesden i se nas drži. Drži se nas v časi z betegom, včasi z kiišnjavami, včasi s siromaštvom, včasi z prega-njanjom. 0 kakša čast, da sc nas drži. Zato pa li pravimo njemi: Gospod vzemi, kak potrebiiješ. Gda je vojak Longinus prebodno Jezušovo Srce, je edna kapla njegove krvi spadnola na njegovo slepo oko. Kak se je ta kaplica doteknola slepoga oka, je to oživelo i spreglednolo. Iz zahvalnosti je vojak pogledno zdaj v odprto Srce Jezušovo i tii je dobila nje-gova diiša pogled. Spoznao je i skričao: Te človek je bio Sin Boži. Postao je krščenik i tiidi svetnik, sveta Maticerkev je sv. Longinusa podignola na svoj oltar. Z viipanjom gledajmo tiidi mi v to Srce Jezušovo, tiiodnet bo žarela svetlost v naše diiše, svetlost popolne Iiibezni, da bomo znali praviti v vsakom časi našega živlenja: Gospod vzemi, kak potre-buješ, vu vsem bodi tvoja sveta vola! S tem potolažimo Srce Jezu-šovo i mo vredni, da bo ono naš tolažnik v smrtnom boji i vu večnoj nebi. Jezušovo Srce, zapri nas v Sebe! S r č e n. 19 . VI. mednarodni hongres Krisfuša Krala (Wagner Mihal, kanonik v Gyori, Madjcifska.) Zakaj je te kongres? Palik kongres! Palik nekša novost! Tak si misli v sebi nešterni svetski človek, pa istoga mišienja je, čerav- no to ne odkrije, tii pa tam šteri naš duhovniški brat. Naši dnevniki - so toti že vnogo pisali od kongresa Kristuša Krala v Ljubljani, a / mimo tch poročil so šli, ki so količkaj čiili od teh kongresov. Mi diihovniki, posebno kotrige driištva Oltarskoga Svestva, se razvese- limo, če je reč od Kristuša, od mednarodni zadev Kristuša Krala, vej se mi v toj blaženoj zavesti ziblemo, da Kr?stuša KraJa Srci bliže stojimo. Ka je namen kongresov Kristuša Krala? Na to pitanje morcmo najjasnej i najležej tak odgovoriti, či na kraci povemo zgodovino teh kongresov. Zamiseo je šla od Heylena, namurskoga škofa, stalnoga pred-sednika svetovnih eucharističnih kongresov. Kda so ga prosili, naj bi svetovni eucharistični kongresi razpravlali tiidi takše zadeve.ki se tičejo dejanskoga diihovnoga pasterstva i cele svetovne Cerkve, je odgovoro, da se to ne more zgoditi, ar je jedini predmet svetovnih eucharističnih kongresov Najsvetejše Oltarsko Svestvo i toga častenje. To je tak i tak tudi naj ostane. Mogli bi se pa v zaželeni namen držati posebni kongresi, i to menjajoč se z eucharističnimi svetovnimi kongresi. Tak se je zbiidila miseo za kongrese Kristuša Krala, šteri bi se lehko nazvali: ,,Za mednarodna katoličanska spravišča". Prvoga so držali v Nemčiji ob Reni v Leitesdorfi. Med prvim i dru-gim je preteklo 4 let. Ne se najšlo mesto, štero bi se ga vupalo sprejeti. Driigi je obdržani 1932 leta v Berlini, tretji pa v Mainzi. Od vseh treh je izišlo tiskano poročilo v obliki knige. Vsi so bili lepi i vsaki je prekoso prvejšega. V zmernih merah je obdržani štrti 1. 1935. v Salzburgi. Peti je obdržani leta 1937. od 25—29. junija v v Poznanji na Polskom i te je meo že mednarodni značaj, vej je 17 držav bilo na njem zastopanih. Sv. Oča je poslao na njega po-sebnoga odposlanca i vdeležili so se ga 4 kardinali, 40 škofov, vno-go diihovščine i okoli 100.000 naroda. To gibanje ma posebni časopis z naslovom: ,,Regnum Christi" (Kristušovo Kralestvo), šteri izhaja v Ljubljani. V tom listi P. Bangha Bela S. J. v nemškom jeziki razpravla od namena kongresov. Pravi, da je med napori katoličanov vnogo brez vsega načrta, zato je pa dosta pomenklivosti i časovnih neprimernosti v katoličanskom deli, zato so zanemarjene pokrajine za delo, zanemarjene prilike i nas diiši zaostanost proti zahtevam časa. Da se tej nedostatki odstranijo, sliižijo kak sredstvo kongresi Kristuša Krala, vej tej so tista katoličanska visoka posvetiivanja, štera majo v denešnjem apoštolskom deli vodilno vlogo. 20 Na vodilni mestaj stoječi katoličani, povdarja Bangha, to je ne samo duhovništvo na čeli z škofi, ne samo redovništvo' obojega spola, nego tiidi svetni, ki so sposobni i so pozvani, da druge vo-dijo: vučitelstvo, pisatelje, voditelje katoličanskih organizacij, pred-vsem voduelje:Katoliške akcije, morajo delati za ponovitev Kristušo voga kralestva. Tej, pravi Bangha, so častniki Kristušove vojske tej morajo jasno spoznati cio, nalogo i pravilen nastop v deli. V tom deli mora biti enotnost]; na te način vnogo haska pridobijo iz med-sebojnoga spoznavanja i rodovitnoga pogučavanja. Tii se eden vči od driigoga, ednoga gorečnost zbiidi na gorečnost drugoga, spoznajo skiišnje, nova sredstvajnaprave i dobre vzglede, šteri je navdiišu-jejo i nasleduvanje^ zbujajo. To opravijo z živim osebnim stikom, v 21 ca c "o a cC c 'C o ¦p H >¦§ cd bn > u _2 ^c -a c cd moči govorov, s spremembami pitanj i odgovorov i z odkritosrčnov rečjov. Vse to se ležej dosegne na kongresaj, kak v pisavi i razpravi." S toga sledi, da je poleg velikih i slavnih poklonitev jako važno na teh kongresih proučavanje sredstev i vodilni katoličanski možov mnenje, izraženo v govorih. To je, sezna, naloga samo par sto liidi i zahteva bole tihoto i poglobitev, kak svetlost i paradne obhode. Ti obhodi lehko pridejo po razpravah, a najvažnejše ostane vsikdar tiho i temelito posvetovanje voditelov. Po teh predhodnih rečeh i v te določen namen se je vršo leta 1939. od 25—30. julija v Ljubljani, v Jugoslaviji, VI. mednarodni kongres Kristuša Krala. Mesto je bilo jako pripravno. V daljavi obdajajo mesto 2000 m. visoke planine, okoli njega pa se razprestira venec nižiših, s šu-mami pokritih bregov. Se vidi, da je bilo glavno mesto Kranjske; stare hiše so še trinadstropne, na novo se pa mesto tak razvija, da so hiše na vse kraje raztrošene i celo cele vulice so napunjene s 6 i 7 nadstropnimi modernimi železobetonskimi hišami. Ma vnogo le-pih cerkev. V srci mesta, v bližini stolnice je frančiškanska cerkev, poleg nje klošter stalno z 18 patri. V toj cerkvi je teliko oltarov, da eden den zajtra do 9. vore lehko brez stiske mešuje 100 diihovnikov. Jako živahno je tak cerkveno kak svetsko vodstvo. Pred par leti se je tii obdržao velikopotezni eucharistični kongres. Za državne telovadbe so tii s 40.000 sedeži takši Stadion napravili, da, kak se je en luksemburški kanonik izrazo: ,,Bi zadosta veliki bio za mili-jonsko mesto." Za te kongres se je z najvekšov brigov, z navdiišenov nesebič-nov skrbjov pripravlalo. Nad 100 akademikov i akademičark jc z najvekšov pripravlenostjov 1 liibeznivostjov skrbelo za stan gostov i njim dajalo potrebna pojasnila. Pobožnost slovenskoga naroda je globoko genola vdeležence kongresa. V h-ančiškanskoj cerkvi je za časa kongresa vsaki den bilo izpostavleno Najsvetejše Oltarsko Svestvo, cerkev je bila stalno nabito puna s pobožnimi verniki i spovednice so bile oblegane. V nedelo zajtra smo mogli samo skoz kloštra priti v segeštijo. Kda smo se zobston triidili pri glavnih i stranskih vrataj, je spregovoro eden francoski diihovnik: ,,Difficile est intrare in Regnum Dei." (Težko je priti v nebesko kralestvo.) Slovensko liistvo jako lepo spevle i rado popeva; pri meši papovoga odposlanca na tribiini škofov so žena jugoslovanskoga ministra i driige imenitne gospe navdiišeno spevale z narodom. To liistvo se drži svoje narodnosti i narodni navad. Ne-delskoga sprevoda so se jezeri i jezeri vdeležili, tak možki, kak ženske v bogatih i pisanih narodnih nošah. Niidili so takšo prika-zen, kakše gnesden skoro ne mogoče več najti. Mednarodni značaj je dalo kongresi to, da so se ga vdeležili sinovje vnogi narodov i v zaklučnoj slovesnosti so sc pozdravi v 16 jezikaj spregovorili. S posameznih narodov ne bilo vnogo navzočih. Z Nemčije neso mogli priti oprošeni predavateli, teh razprave so driigi prečteli, driigi pa pali zavolo penezni težkoč neso mogli priti. Z Vogrskoga od strani Katoličanske Akcije so tam bili Huszar Karoly, R Bangha Bela S. J. i Mihalovič Zsigmond, potem zastopniki ka-Joske pečuske sombathelske i gyorske škofije. Z med inozemcov je bilo najvec Polakov; ne čiida, ve jih je poleg slovanskoga jezika vleklo to, da je njihov primas bio papov odposlanec na kongresi bamo slovensko lustvo je pa v ogromni vnožinaj valovelo po vuli-caj, z dežele so se jako vnogi podali, da se poklonijo Kristuši KraH o d "o . a u XO ca >' ~O » o J |& >^ -§"8 II co O ^ "g bn ">" O 1s cd s. L co • •¦ Kongres je sestao z dva dela. Prve tri dni, tak pred poldnevom kak popoldnevi, so se vršila več vor trpeča spravišča, zadnjiva dva dneva sta pa sliižila poklonitvi. Pri spraviščih je bila stalno nabito puna dvorana, štera približ-no za 500 ludi ma mesto. Glavni predmet razprav je bio: zahteva 23 časa je krščanska preporoditev. Prvi den so se vršili pregovori od verske preporoditve v razpravah: ,,Pomen i namen verske preporo-ditve." — ,,K verskoj preporoditvi vodeče poti." Večer je v frančiš-kanskoj dvorani španski kanonik dr. Sancho Anton v nemškom jeziki držao predavanje od pravih vzrokov bojne v Spaniji. V predavanji, štero je nosilo naslov: ,,Naj žive Kristuš Krao!', je krasno opisao versko diišo španjolskoga naroda i dokazao, da je španska bojna bila sveti boj za vse krščanstvo, boj Kristušov proti Luciferi. Driigi den so govorniki razpravlali od jakostne preporoditve pod naslovom: ,,Odgoja jakostnoga človeka." — ,,Krščanska diišna vest v javnom živlenji." Večer je bio koncert slovenske pesmi v frančiškanskoj cerkvi. Predmet tretjega dneva je bio: Svet za Kristuša, pod naslo vom: ,,Svetski človek vu cerkvi" — ,,Sodobno apostolštvo i sode-liivanje svetskih." Od toga driigoga predmeta je gučao P. Bangha Bela S. J. nemški, v uvodi je francoski omeno predmet, k zakliički je pa taljanski povedao predloge. Pri vsakoj priliki sta dva govorila od istoga predmeta, vsaki z driigoga vidika i vsaki v drugom jeziki. Med predavateli je bio nad-škof, škof, navadni diihovnik, svetni vseučiliški profesor, odvetnik, ki so slovenski, srbski, polski, taljanski, francoski i nemški govorili. Med govori so se delili večinoma francoski i nemški litografirani spisi, v šterih je bila na kraci označena vsebina govorov. Govorniki so eden tak kak driigi z apoštolskov gorečnostjov i z velkim strokovnim zna-njom govorili od perečih potreb katoličanstva i so vnogo lepih, prak-tičnih misli odkrili za rešitev. Predavanja je občinstvo z napetov pazlivostjov posliišalo, štera je večkrat glasno odobravalo, kda je srce sinov raznih narodov v isti plemenitih čiistvih bilo i se zdriižilo. Podrobnosti od predmeta razprav tii ne bomo govorili. Na predlog Huszar Karolya je kongres skleno, da govore objavi v obliki knige pod naslovom: ,,Regnum Christi", Ljubljana, i se lehko naročijo. Po predavanjih so se v treh jezikovnih skiipinah v posebnih prostorih vršili pogovori od predmeta predavanj i to posebi za Slo-vence — Slovane, Taljane — Francoze i Nemce. Pravi vžitek je bio posliišanje največih predavanj, kda se je ta pisana driižba raznih jezikov navdiišavala za splošne zadeve sve-tovne Cerkve. V spoznanji smo obogateli, v čiistvi oplemeniteli, žela apoštolskoge deliivanja je zagorela v nas. Z med važnih sklepov kongresa omenimo sledeče: Razkristja-njevanje sveta se stalno širi i povzroča diihovno krizo, Da se ta prerrtaga, se mora krščanska driižba znova krstiti, to je prehoditi se mora s krščanstvom. V širokih2plosteh krščanstva je krščansko živlenje samo zvil-nešnjost. Zato moramo v vsakom krščenci Krisiušovo živlenje od-gojiti v vsoj globini. Kongres za najnujnejšo cerkveno nalogo drži, da sc odgoji novo krščansko pokolenje, K dosegi toga cila je potrebna temelita verska vzgoja mladine. 24 Kongres zahteva v globočino segajočo jakostno preporoditev na vseh panogah živlenja, tiidi socialno pravičnost v gospodarstvi i te preporoditve uveljavlanje v celotnom javnom živlenji. Nazadnje se je sklenilo, da se pošle prošnja na sv. Očo, naj osebno imenuje stalni odbor za prireditev kongresov Kristuša Krala. Dozdašnji stalni odbor je dobo nalogo, naj nasiavi prosto skii-pino sodelavcov, štere kotrige bi bili tisti, ki ščejo sodeluvati v gi-banji Kristuša Krala i letno prispcvajo z določcnim darom, da se na te način zasigura stalnomi odbori gmotna stran. 25 o c J5 co O D. O C3 tn O o a cO a—' S ? J> "¦a ca L^ cd ^ > D O " 173 . « ,15 w c •S 15 ^ Po tridnevnih predavanjih je med javnimi proslavami posebno privlačnost dala oseba apoštolskoga odposlanca. Sv. Oča je Hlond Avguština, kardinala, poslao na kongres kak papovoga odposlanca. Slovensko liidstvo ga je že poznalo po eucharističnom kongresi, šteri se je vršo pred par leti. Te je tiidi on bio papov odposlanec. Keli-kokrat se je prikazao, so ga s iz srca izvirajočov toplov liibeznostjov sprejeli. Takši je bio njegov sprejem tretji den kongresa na vulici, takši pozdrav v razpravnoj dvorani. 29. julija v soboto vprizoritev misterija od božega kralestva na Stadioni s 3000 igralci, pri šterom se je 40.000 sedežov napunilo. Vsebina igre je sledeča: Pod vodstvom sv. Mihala zbor angelov po-ziva liidi, naj zemlo prevzemejo. Sv. Mihal je opomina na nevarnosti. Na visokom, tormi, spodobnom odri, se prikaže Antikristuš, pod njim 7 glavnih grehov. Na sredini Stadiona stoječa vnožina se deli na dve stranki. Stranka vernikov se vleče k angelom, stranka posvet-njakov pa radovedno ostane na svojem mesti. Glavni grehi je hitro obkolijo, Antikristuš se norčari s pomenkanja vere i srčnosti i nesta-novitnosti krščanskoga ludstva. Z med vnožine se vsikdar več zastavic zdigavle na čast Antikristuši. Glavni grehi, tej pomagači, pristaši Antikristuša i sam Antikristuš norejo od te zmage. Oglasi se trom-peta. Sv. Mihal zdigne svojo sablo i po 22 potaj kak kakša čiidna zvezda z gorečimi baklami med sedeži na sredino Stadiona ide nova mladina, zbrana i zdriižena iz vseh pozvanj i obkoli peklensko zmot-njavo. Glavni grehi i Antikristuš pri tom pogledi zbežijo. V tormi Antikristuša se prikažeta mladenec i mladenka i naznanjata boj proti glavnim grehom i proti Antikristuši. Zapelana vnožina se spiisti na kolena. Mladenec i mladenka prisegneta vernost Kristuši Krali. Vsi navzoči to ponovijo. V srce segajoče, velike vnožine razgibajoče igre uspeh je po-vekšala na nedopovedliv način okolščina, da je slovensko občinstvo z igralci skiipno igralo. Vstopnina je bila kniga z vsebinov igre, štera je nosila na platnicah številko sedeža. Neštcrne pesmi i skiipne go-vore zborov so poslušalci z igralci naednok ponavlali. V nedelo pred poldnevom je sliižo papov odposlanec višje ciu-hovniško sv. mešo v Stadioni. šteroga je obdalo na visokih ščapicah plapolajočih 80 zastav po farbah različnih narodov. A zdaj so ne bili samo sedeži napunjeni, nego vso sredino je napunilo občinstvo v vzornom redi. Navzočih je bilo te okoli lQ?0.000. Presenetilo nas je, da so berilo i evangelium samo ^slovenski spevali, za to majo Slovenci posebno dovolenje. Pod sv. mešov je 600 pesmarov spe-valo Gregorijansko latinsko mešo, zmes pa vse liidstvo 4 slovenske. Oboje je dirigirao ljubljanski prošt. Po evangeliumi je papov odpo-slanec v 5 jezikih predgao. Popoldnevi od 2—4 se je vršo sprevod raznih katoličanskih driištev i narodnih noš po mesti v Stadion, kde pri zaklučnoj slo-vesnosti so se zastopniki raznih narodov slovesno pridružili v svo jem materinskom jeziki k bratskomi sodeluvanji v Kristušovom kra-Iestvi. Za tem so prinesli iz cerkve sv. Cirila i Metoda v slovesnoj procesiji Najsvetejše Oltarsko Svestvo v Stadion. Kak se je sprevod 26 s počasnim veličastnim gibanjom spuščao med krasnim spevanjom skoz visoka vrata doli, se nam je tak zdelo, kak, da bi se nam Je-zuš bližao po zraki nad belo oblečenemi deklicami i nad v cerkve-na olačila odetov diihovščinov. Po litanijah Srca Jezušovoga, štere je zbor diihovništva z liidstvom menjajoč spevao, je veličastno slav-nost blagoslov z Najsvetejšim zakliičo. Predavanja so v živih farbah pokazala naše dobe versko i jakostno podobo, pokazala temne i svetle strani. Ta doba je bogata na svetovno zgodovinskih dogodkih, velika na trplenji i velika v po novitvi i v želi po ponovitvi. Tatdoba je os časov, je usode puna doba. Papa Pij XI. je ednok pravo, da je zahvalen božoj previdnosti, da v toj dobi lehko deliije. Kardinal-legai blagoslavla verne vnožine pri prihodi na Stadion ob priliki kongresa Kristuša Krala v Ljubljani. Sprememba se vrši okoli Jezuša Kristuša. Ki ga poznajo, tisti se zevsim morajo k Njemi obrnoti, a ki ga ne poznajo, tistim ga moramo dati spoznati. Iskanje Kristuša se je že žačelo, ,,znanost se je že vkraj obrnola od v 19. stoletji v materializem vtoplenoga svobo-domiselstva, na socialnom poli stalno raste osvedočenje, da niti libe-ralizem, niti marksizem ne moreta prinesti rešitve". V cerkvi se je začelo čudno gibanje za poglobitev verskoga živlenja. Velikanska žela po pridobitvi diiš se je zbiidila v zviinešnjih misijonih i v not-rašnjem diiševnom živlenji. Diihovščina ma velikanski ugled, da vpliva na narod. 27 V te zviinredne čase ne spadajo navadni liidje; v toj napetosti diiševnih moči Kristušov duhovnik ne more ostati nepristranski. V osvobodilnom boji Kristuša Krala tiidi mi moramo sodeliivati i to tak, kak se Njegovih gardistov, Njegovih zvoljenih vojakov, Njegovih prijatelov dostaja. (Eucharistikus Ertesito - Eucharistični glasnik - Gyor, 1939. 1. sept.) ifa sciibi vido na KKK. v Ljubijani. Dr. Szendy Ldszlo, plebanoš, Szombathely. Vsako drugo leto, kda počivajo svetovni eucharistični kongresi, se prireja kongres Kristuša Krala. Pred tremi leti je bio v Poznanji na Polskom, letos pa v Ljubljani. Vogrske katoličane je Katoličanska Akcija zastopala, i sam meo srečo, da sam se v malom vogrskom odposlanstvi sam tiidi vdeležo kongresa ob strani dr. Rogač Franca, pa-povoga prelata i grofa Wenckheim Friderika, apata iz Jaka. G. jaški apat je na predelih lista Vasvarmegye opisao v podrobnosti, ka je vido i ž njegovoga opisa so čtevci dobili izčrpno sliko od 5 dnevne veli-častne proslave. Zato jaz samo nešterne reči omenim z velikanske vnožine vtisov, naj se moji verniki z njih včijo i po njih ravnajo. Mene je najbole genola dečinska slovesnost v 80.000 prebival-cov stoječem glavnom slovenskom mesti, šteri narod šte 1,000.000 liidi. Delaven den v soboto, na sredini počitnic, je šlo pod vodstvom vučitelov i vučitelic 20.000 dece v vzornom redi, da se vdeleži de-legatove sv. meše. Izmed 20.000 se jih 15.000 prečistilo. Mi smo po pravici bili ponosni, da se je na našem eucharističnom kongresi nad 120.000 dece zbralo i prečistilo, a zaistino nevem, če bi na priliko meseca augusta, v veliki počitnicaj, mogli to številko dosegnoti. 20 jezero slovenske dece počitniški nastop svedoči, da je te narod jako resno i opaztivanja vredno organizirani. Vu veliki vnožinaj je prišo v svoje glavno mesto i stojezeri so se vzorno oponašali. V petih dnevaj kongresa ne sam vido niednoga vinjenoga ali pijanoga člo-veka, niednoga razbijastoga možkoga, niednoga liibezenskoga para. Vse je prevzela i zvezala velika miseo: Kristuš zmaguje, kraliije, zapovedava. To smo si mogli misliti, da se ta liibezen do reda začinja pri vzgoji dece. Na naše spitavanje smo zvedili, da so deca 50—60 km. daleč prišla pod vodstvom svojih vučitelov v skupinaj, broječi 50 do 60, z vlakom, autobusom, na dugih kolaj i so zajtra na tešče z god-bov maširala po glavnoj vulici Ljubljane k sv. meši na kat. Stadioni. Pri toj priliki naj omenim, da Stadion s 40.000 sedeži i teliko sto-jišči so 15 let delali z nabranimi fileri, šteri je tak lepi, da takšega malo štero mesto ma. Driigi globoki vtis je na mene napravila vdeležba naroda, ki je bio ednoga srca. V Stadioni pri misterioznoj igri je celi Stadion spevao lepo doneče domače pesmi. Poleg mene na klopi edna izo-bražena gospa, za menov en oficir sta s celoga srca glasno spevala. Ravno tak, kak prosti narod. Ravno tak politični dostojanstveniki na 28 <"D 3^27 2 n 3 oo_to N g 2. TO.2 N n»' 0) 3 3 Htc o 3 rp'3 03 3 35 a> cr$ n 9 oTsrs1? ^: fl> < 2 * < • 03' «) 3 3 g ||p«. g-o 03 0) O n ^ ^- .- N N- "-¦ 3 "O (13 O 3 gr 3 Ol —• N< ^"CP o w-5 c 3 3 3 ¦<,- 03 O « M ^ 03 c < 03 r" n> "O n> < ls cd ?r O o< ?r03 O< 03 3 O> 03 O -• ¦05 < - 0) 3 3 O< c/> < o » ET o < 3 3 ^ 05 • 2.tD 0Q 3 o> o 03 X* ¦ c 03 03 O) c^cr 03 03 y. n> 3" 'o 03 3 /-s 3 o 05 o o tri toi •o 03 C: ans teh zo, :ni. tver t3 D-03 Nik i cro- 20,000 slovenske dece se je vdeležilo mladinske pobožnosti ob kongresi KK. v Ljubljani. Slika nam kaže Sfadion zajtra, kda je 15.000 dece sprejelo Kristuša Krala v podobi kriiha. edna zažutena, vnogo obračana molitvena kniga poleg sveče, tam v trgovini za siiknjo okusno napravlene papove i narodne zastave ali kakša verska podoba, križ, rožni venec z debelimi jagodami ali v modernoj izdelavi, — so glasila vero lastnika. Tu ne so bile potrebne table, da razločujejo svojstvo trgovin, tii ne samo napisi, nego same izložbe so glasile priličnost katoličanskoga naroda v trgovini i obrti i poleg dobroga stanja tiidi njihovo katoličansko zavest. Rad bi bio, če bi mogeo izložbe trgovin iz sredine Ljubljane samo za eden ve-čer prenesti v šterikoli vekši varaš vogrske zemlo. -za tiho prouča-vanje pripravnejšega sredstva skoro nikdi ne bi mogh' najti. 30 2 o Q- 3 D) D- O) v> O_ '>>« c- 3 CD a. IX' C- N< cr o cr o N< o 3 3 0Q a> 2. /*• < c' co" 3_ Vnogo driigoga, tolažlivoga i razveselivoga sam šče ,'vido. Od-krilo se mi je ednoga vernoga, globoko pobožnoga i dobro organi-zeranoga liistva odkritosrčno svedočanstvo za Krisluša, ki je Krao driižbe i javnoga živlenja i to v državi, štera je uradno ne katoli- čanska, med težkimi političnimi i gospodarskimi prilikami. V glavnom mesti maloga slovenskoga naroda je zaistino Kristuš kraluvao v dušaj. i , ^i10!1^"9 iud6sit6 — Katoličansko naznanilo, — Szombat-nely. 1939. IX.) 31 i i s I ~° o o, >55 C/J "g > _o "S bn jy 'S 'E CL _C • • ¦X .?- c j' i> >M ^5 To ca C/3 0) S) c o N Jezuš jaz verjem, da si ti pravi Bog, rešenik človečega roda, brez vere v Tebc nega zveličanja. Jezuš, jaz popolnoma ob-sojam boljševiških navuk. Smiluj se ubogih zapelanih vnožin, odpiisti njim zablode, ne vejo, ka delajo i pritisni je na svoje smileno Srce. 32 10 zapovedi ruskoga vojaka. Zveza brezbožnikov je zročila ruskoj boljševiškoj vojski, štera je vdrla v katoličansko Polsko, desetere zapovedi, štere se glasijo etak: 1. Misli na to, da nega Boga, ki bi te mogeo čuvati pred so-vražnikovov kmglov. 2. V mirnom časi i tiidi v bojni moraš biti popolnoma brez-božen i misliti nato, da tvoja smrt lehko prinese 100 miljonom liidi oslobojenje. 3. Vsaka cerkev, molitvarnica ali sinagoga je lehko gnezdo tvojega sovmžnika. 4. Sovražnik brezboštva noj se ti ne mili. 5. Skrbi za to, da se tvoj tovariš tiidi v nevarnom položaji ne spove duhovniki. 6. Vsakši poiskus ropanja cerkev, molitvarnic ali sinagog se mora z oburoženov silov zatreti, kajii te morajo kak spomeniki pre-minočih časou ostati ohmnjene. 7. Ostani v bojni brezbožen i probaj svoje sovražnike pridobiti zo brezbožno gibanje. 8. Po končanoj bojni bo svet popolnoma brezbožen. 9. Sovjetska unija osiane osikdar čuvarica mednarodnoga brez-božnoga gibanja. 10. Brezbošiuo ostane i bo zmagovalec. Pripomba. Nastane pitanje, zakaj ščejo boljševiki čuvati katoli-čanske cerkve, protestantske molitvarnice i židovske sinagoge na Polskom? Kakši spomeniki so to za nje? Zato je ščejo čuvati, ka pri tom a) prišparajo na izdatkai, ar te spremenijo v gledališča, plesne dvorane, skladišča itd. b) Obdrugim pa zato, ka ž njimi huj-skajo proti Bogi: glejte, če bi bio Bog, ne bi odpiisto. da se njegove hiše onečaščajo. Satanska agitacija so te gornjc zapovedi. Krščenik naj ti od-prejo pči. Satanska agitaciia, štero sam pekeo vodi po dopiiščanji Boga, da se kaštiga grešen, nepokoren svct. Naj.starejša tr^ovina v Slov. Krajini Deno Wortman Lendava T Priporača svojo bogato sortirano zalos^o raznoga manufakturnoga i kratkoga blaga. 33 Wei$scn§icrn Cecilija frgovino v Lendavi. Priporoča najbolše kvalitete bicikline, šivalne stroje. mo-tor-bicikline po dncvnoj ceni. Da Dodo vsi edno... Petstoletnlco zbora v rirenzl. Edno samo Cerkev jo osnovao boži Odrešenik pa jo postavo na prvaka svojih apoštolov (sv. Petra). So pa prišli liidie, ki so v svojoj omejenosti, gizdi i hiidobiji trgali to jedinstvo pa ranili skriv-nostno Kristušovo Telo. Malo časa po tom, kak je bilo dovršeno vellko delo odkiiplenja, so se že javlali krivi proroki pa vučitelje, ki so svoio lastno nadiito modrost kazali kak objavleno reč božo. Od jedine prave Cerkvi so se tak skoz stoletja trgali posamezni deli, da bi se oddeljeni od živoga stebla počasi posiišili i vmrli od diihov-noga glada. Edno od najvekših ran jc zadao sv. Cerkvi tak zvani ,,grčki razkol", gda so se v IX. stoletji odcepili od Cerkvi ,,pravoslavni" Grki, nato pa počasi tiidi najvekši deo slovanskih cerkev, štere so se nahajale pod verskim i kulturnim vplivom Carigrada. Važno jo znati to, da toga razkola ne povzročo nikši verski krivi navuk, nego malenkostni zemelski pogledi. Grki so od negda zametavali Jatine", to je, katoličane, ki so se tesno držali rimskoga Pape. Gda so pa rimski casarje v začetki 1. stoletja prenesli svojo prestolico v Cari-grad, so se narodne, kulturne i politične razlike med Vzhodom i Za-padom zmerom bole kazale. Te zemelske razmere i nesporazumi .so se sčasom preselili iz driištvenoga pola v čisto cerkvene stvari. Za-volo toga so Grki za časa carigrajskoga patriarha Focija odpovedali pokorščino Kristušovomi namestniki, Papi v Rimi. Casar Vasilij I. je, istina, naskori vrgeo Focija i znova postavo zveze s središčom krš-ščanstva, Rimom. Te casar je še to dosegno, da se je Focij pred smrtjov podvrgeo Papi. Toda slabo seme nesloge je bilo posejano pa je naskori obrodilo žalosten sad. Nezaviipanje i predsodki so na obeh straneh rasli. Pa tak pri-de v 11. stoletji do popolnoga razkola, gda je carigradski patriarh Mihal Cerularij pretrgao vse zveze s poglavarom sv. Cerkve v Rimi. Ta medsebojna mržnja se je zvužgala v nevgaslivi plamen zavolo izdajstva Grkov med tak zvanimi križarskimi vojskami, gda so krš-čeniki celoga sveta šteli osloboditi Jeružalem i celo Sveto zemlo. Grki so ne držali z driigimi krščeniki, ncgo so celo delali proti. Te zviinešnji prepad so sčasoma povekšale znanstvene i bogoslovne razmere. Medtem gda kat. Cerkev drži pravoslavne samo za neze-dinjene, odceplene veje od jedine Kristušove Cerkvi, Grki obtožiijejo katoličane, da so pokvarili Kristušov navuk i da včijo krivoverstvo. Te žalosten razcep Cerkve so Kristušovi namestniki v Rimi vsikdar jako boleče prenašale pa se trtidili na razne načine, da na-novo pripelajo zablodjene ovce v Kristušovo ovčarno. Lani, 1939. je minolo ravno 500 let od ednoga takšega poskiisa, ki je navidezno dosegeo zedinjenje. Gda so se Grki v 15. stoletji nahajali v velikoj stiski zavolo Tiirkov, so iskali opore na Zapadi. Da bi bole gotovo dobili pomoč proti Tiirkom, so dali izjavo, da se ščejo pogajati s papom Eugenom IV. i da se zjedinijo z Rimskom Cerkvov, Izgledalo je. da bodo verv 04 dar ednok zaceljene stoletne rane na Kristušovoj Cerkvi. Papa, ki je, kak vsi njegovi predniki, srčno želeo, da bi postala ,,edna čreda i eden pastir," z veseljom prime poniijano roko pa pozove Grke na cerkveni zbor v Ferraro v Italiji. Meseca aprila 1. 1438. pride sam grčki casar Ivan VII. Paleolog, carigrajski patriarh Jožef II., po na-rodnosti Bolgar, potem pridejo nadškof iz Kijeva (Ukrajina) Izidor, pa nadškof Besarion iz Niceje v M. Aziji i nad 30 driigih grčkih škofov pa dosta bogoslovcov. Papa je vse sprejme zaistino kralevski. Znan-stvenim razpravam i važnejšim bogoslovnim pitanjom je predsediivao sam papa Eugen IV. Meseca decembra se v Ferrari pojavi kiiga, zato se zbor preseli v Firence. Razprave so bile duge i težke — trpele so celo leto — na konci so pa vsi sprevidili, da med Rim-skov i Grčkov cerkvijov ne obstoja nikša prava razlika v veri. Tisto vse, ka vči kat. Cerkev v krščanskom navuki, se niti malo ne raz-likiije v glavnom od navuka svetih Očakov grčke Cerkve. Razlika je samo v izražanji pa v rečaj. Gda so rimski vučenjaki dokazali Grkom, da se navuk od Pape kak namestnika sv. Petra i vrhovnoga poglavara cele Cerkvi nahaja ravnotak tiidi v navuki svetih Očakov vzhodne Cerkvi, so skoro vsi zastopniki Grčke Cerkve priznali prven-slvo sv. Oče Pape v celoj Cerkvi pa so dali izjavo, da verjejo vse ono kak verje sveta rimokatoličanska, apoštolska Cerkev. Dne 6. julija 1. 1439. je papa Eugenij IV. pritisno svoj pečat na odlok od zedinjenja Grčke Cerkve z Rimskov. Listino je podpisalo Ustanovleno 1849. Železo. 35 115 latinskih škofov, od strani Grkov jo je podpisao sam casar Ivan VII., potem namestnik carigrajskoga patriarha i 32 škofov. Patriarh Jožef II. je vmro v Firenci mesec dni pred zakliičkom zedinjen s kat. Cerkvov i pokopan v dominikanskoj cerkvi. '.'ZZZ''JZ^Z Zgodovinska listina od zedinjenja začinja z rečmi sv. Pisma: ,,Naj se radiijejo nebesa i naj se veseli zemla!" Poriišen je najmre zid, ki je delio zapadno i vzhodno Cerkev i prineso nazaj mir .... Papa Eugen IV. je v stolnoj cerkvi v Firenci opravo slovesno službo božo v zahvalo Bogi za zedinjenje. Pod sv. mešov je bila razglašena slovesna izjava od jedinstva v latinskom i grčkom jeziki. ]Potem so se vsi nazoči latinski i grčki škofje v znak jedinstva i liibezni obij-noli eden driigoga. Bio je to nepopisno genliv i veliki čas, gda je Cerkev postala zaistino ,,edna ovčarnica i eden Pastir," po želi njenoga božega Nastavitela. Začetne reči na listini cer-kvenoga jedinstva: ,,Naj se ra-diijejo nebesa i naj se veseli zemla!", so napravile radosten odmev na krščanskom zapadi. A na žalost se to ne tak zgo-dilo na vzhodi, med Grki. Na-skori po vrnitvi grčkih škofov v domovino, so nešterni škoJje i številni grčki diihovniki iz gole mržnje na Jatine" začnoli na-rod hujskati proti ,,krivovercom", ki so podpisali izjavo zedinjenja s Rimskov Cerkvov. To peklen-sko rovarenje je tak deleč šlo, da so vnogi škofje, ki so v Fi-renci podpisali listino, te svoje podpise vničili. Tak se je Grčka Cerkev (pravoslavna) znova odcepila od Rimske. To so ne zakrivili dobri, pobožni liidje, niti ne pa-metni razlogi, nego kak že ne-gda: človeča hiidobija, nevgas-liva mržnja nešternih zasleple-nih, ki so z lažmi pa z ogriza-vanjom proti Rimskoj Cerkvi zapelali tiidi nevučeni narod v razkol. Padec glavnoga grčkoga mesta Carigrada pod tiirsko oblast (1453.) je te razdor še povekšao i ovekovečo. Dnesden živejo odcepleni od jedine prave Cerkvi na samo Grki, nego večina slovanskih narodov, ki niti ne vejo, kam so je zapelali zaslepleni voditelje. Med 144 milijoni od kat. Cerkvi ločenih kristja-nov grčkoga obreda je 123 milijonov Slovanov (Rusi, Rusini ali Ukra-jinci, Belorusi, Srbi, Bolgari). Grki i Romuni so ne Slovani. Naši v Franciji: Krampač Katica, naročnica naših listov, s svojov prijatelicov veselo misli na Slovensko Krajino. 36 Veliki Cerkveni zbor v Firenci je, kak vidimo, ne prineseo stal-noga zviinešnjega uspeha. Vendar je ne bio brezi pomena. Cerkveno jedinstvo se, istina, ne dosegnolo, ali pri tom se je bar odkrila glavna zavora, ki stoji na poti zedinjenji. Razprave v Firenci so pokazale, da je navuk Grčke Cerkvi isti kak ga vči Rimska Cerkev. Pač pa je bila glavna ovira i je še dnes: medsebojno nezaviipanje, predsodki, zaničavanje i mržnja. Te ovire se pa ne dajo odpraviti z vučenimi razpravami, niti z znanstvenimi razlogi, nego s medsebojnim spozna-vanjom, z iskrenim poštiivanjom, z dobrotlivim razumevanjom, punim krščanske liibezni. Proslava 500 letnice toga cerkvenoga zbora je dosta razsvetienja prinesla. Po celoj kat. Cerkvi se je obsliižavala. V nešternih krajih so se nastavila posebna driištva za spoznavanje Vzhodne (pra-voslavne) Cerkvi. Z najvekšov slovesnostjov sc je pa obhajala tci obletnici v Firenci, gde se je negda vršo zbor. Vse se je vr-šilo v istih prostoraj, gde je bio zbor, bluzi groba carigrajskoga patriarha Jožefa II. Slovcsne sv. meše so se vsaki den opravlale vseli v drugom vzhodnom obre-di. Ta obletnica bi se mela tiidi jako slovesno obhajati na Vele-hradi v Ceškoj. pa so politični dogodki vse zastavili. Proba zedinjenja v Firenci 1. 1439. je pokazala, da se za-vore za zedinjenje ne nahajajo toliko v bogoslovnih razlikah, koliko bole v srcaj. Srca pa more omehčati samo Bog. Zato sv. Oča zovejo vse vernike na go-rečo molitev k Gospodari člo-večih src, pa na medsebojno liibezen i poštiivanje, da bi se povrnoli blodeči bratje. Mi vsi smo zdaj po tom članki os-vedočemi, da je to veliko delo. Zato se pridružimo želi sv. Oče. Na te način se bo naša molitev zdriižila z molitvov samoga Odrešenika, ki je nekoč v nazočnosti svojih apoštolov zdigno oči k nebeskomi Oči i molo: ,,Da bodo vsi edno, kak si Ti, Oča, v meni i jaz v Tebi, da bodo tudi v nama edno!" (Jan. 17, 21.) ^ j / ^ j\ Naši v Franciji: Mlin :u\l:'veter na marofi, na šterom delajo nt;.;i izseljenci, 37 LiiDezen do domovine. Bog, stvoriteo vsega, je vsado v našo naravo tudi lubezen do domovine. Ta liibezen, če zvira z pravoga krščanstva, je vclika kre-post, štero mora meti vsaki do svojega naroda. Ona je ne samo pri-rojena, nego tiidi privzgojena, to se pravi, da si jo vsaki lehko po-vekša, če se potriidi. Zahaj inoramo liibifi domovino? Poleg vsajene Iiibezni do domovine, nam je Bog v IV. svojoj zapovedi zapovedao, da smo dužni poštiivati stariše, kakti svoje naj-vekše dobrotnike i namestnike bože. Od njih7 kak od božega orodja smo dobili živlenje i toliko driigih zemelskih dobrin. Nadale smo dužni po istoj božoj zapovedi poštiivati hranitele, vučitele i gospo-dare, ki nam zamenjajo stariše. Zatem moramo poštiivati duhovne i svetne poglavare, ki so po oblasti, od Boga doblenoj, nad nami. Oni so namestniki boži, šterim se moramo pokoravati pa je poštii-vati zavolo bože odredbe, po šteroj prihaja vse dobro, tiidi živlenjc. Od Boga po liideh na liidi. Poštiivati moramo ttidi vsakšega starej-šega od nas, ar oni majo več skiisenj pa zaslug kak mi. Nazadnje moramo ceniti vse tiste, ki nam delajo dobro, čeravno mi za to ne vemo, kak so to splošno vsi prebivalci. Zavolo toga vsega, zavolo teh nam več ali menje koristnih jedinic i delov naroda, smo dužni liibiti celi narod kak tiidi njegovo zemlo, na šteroj se nahaja. Cc pa narod i domovino liibimo celo iz nadnaravnih razlogov, to je zavolo Boga, ki nam to zapovedavle. potem je ta lubezen nadnaravna krepost, za štero nas čaka velika nagrada v večnosti. Kak ogen bole obimle tisto, ka je njemi bliže, nego oddaljene stvari, tak mi tiidi moremo bole liibiti one, ki so nam bliže po krvi, po rodi. Ravnotak moramo dosta bole liibiti svoj narod kak drtigc narode, ar nam je on bližji iz vnogih razlogov. S svojim narodom smo v številnoj zvezi po posameznikih, od šterih je on sestavlen. Tak smo n. pr. po naših starišaj v krvnoj zvezi s svojim narodom. Od njega smo poleg krvi dobili še telovna i diiševna dobra. Narod nam je dao roditele i dobrotnike, ki so nas čuvali i branili pa nas še zmerom čuvajo od hiidoga, branijo nam živlenje i dobro ime, osebno poštenje, imanje, telovna i diihovnn dobra. Narod nam je dao prijatele, ki nam lejšajo težave toga živlenja, ar delijo z nami radost i žalost. Od naroda smo dobili lepi jezik, v šterom smo se navčili poznavati Boga, Njemi se priporačati v molitvi, prepevati svete pesmi. Dao nam je svojega diiha, ki nosi v sebi toliko globokih vrednot, sposobnosti, prirojeno iskrenost, poštenje i značajnost. Na-rod nam je dao svojo slavno preminočnost, svojo zgodovino, štera je ovenčana s trplenjom, namočena od znoja pa krvi za slobodo. Dao nam je svojo diiševno i prirodno lepoto. V domovini je dosta takših, ki delajo za nas na raznc načine, da tak mamo vsega, ka nam je potrebno. Zato moramo dosta bole liibiti domačo zemlo, nego driige, liibiti griido, na šteroj smo se na- 38 rodili, posebno pa kraj, ves, varaš, gde smo zagledali sunce i pre-živeli svojo mladost. Zaistino, od rojstva do smrti dobivamo nepre-stano od svojega naroda dosta dobrot. Zato ga mora»mo liibiti. Prek domovine smo i oslanemo samo tihinci, šterim se vsi plašno i nezviiplivo ogiblejo. Što je že skiiso trdoto tiijine, te zna to. Tiija govorica se ne prilega našemi srci i nemre prinesti v našo diišo nikdar tiste topline, kak domača reč. Prek domovine boš težko najšo ono medsebojno navezanost i povezanost src i diiš, ki osladi živle-nje pravim prijatelom. Zavest narodnc skiipnosti je vžitek, ki ga ne-skaljenoga morc dati samo domovina. Zato jo moramo od srca liibiti. Ifah moromo liiDiii domovino? Pogani so že iz naravnih razlogov nenavadno jako liibili svoj narod i svojo zemlo. Cicero pravi, da jc vreden grajanja vsaki, ki se zneveri svojoj domovini. Horacij pa celo piše, da je sladko i častno vmreti za domovino, vendar, gda občiidujemo domoliibje poganov, se moramo zgražati nad tem, kak so postopali proti driigim narodom. Mržnja, nasilje, preganjanje i robstvo jim ie bilo vsakdenešnje. Ne je bilo dosta bolše pri Izraelcih (Zidovaj). Tiidi oni so vsak-šega tihinca, to se pravi, što jc ne bio židov, držali za svojega ne-prijatela. Novo i bolše mišlenje v tom je nastalo komaj s prihodom Jezuša Kristuša. On je razglaso zapoved splošne liibezni, ar je včio, da so vsi liidje deca ednoga nebeskoga Oče, pa se zato morajo med sebov liibiti. Krščanska vcra dosta bole vpliva na človeka, kak vsi V a I e iofograflje - slihc Vam zviinredno lepe i jako fal napravi samo i/o/o »Jjalkan 41 L e n d a v a (hiša g. Balkanyi-ja) Slihe m legitimocUe t potne llste ztloto-vim hltro, lepo I najfalej 39 driigi razlogi, da on liibi svoj narod i vrši to, ka od njega narodov dobrobit zahteva. Krščanska vera vči človeka, da liibi svoj narod zavolo Boga i v Bogi. Ga pa tiidi vči, da ne sovraži driigih narodov. Vsaki narod je vreden prostora pod suncom. Kak vsakša liibezen sploh, tak tudi liibezen do domovine ob-stoji v tom, da njoj ščemo vse dobro i sc za to dobro trudimo. Do-movini so potrebna razna zvanja, pa zato moramo gledati, da se za edno zvanje kak najbole usposobimo i da dužnosti svojega zvan.ja tak vršimo, da nazadnje ide naše delo narodi v korist. Uradnik, ki samo gleda, kak bi prišeo do plače, ne dela pa to. ka njegova služba^ zahteva, je celo škodliv za domovino, pa naj kriči kakšte na glas: Zivela domovina! Kelko bole je što pun krščanstva, s telko vekšim prepričanjom se bo vrgeo na delo za dobrobit naroda. Samo takši bo vestno od-bijao vse, ka zna, da bi moglo biti narodi v škodo. On se trudi dati drugim dober vzgled. On, če ma opraviti z mladinov v_ šoli ali v driištvi, ne bo pozabo. da je mladina bodočnost naroda.. Clovek, pre-žet s krščanskim diihom bo iz liibezni do domovine gledao, da bodo njeni zastopniki dobri, pošteni. Dobre novine, krščanski tisk, bo pravi domolub na vso moč širio, nasprotne pa pobijao. On se bo žrtvuvao za dobrobit posameznika i celote na vse mogoče načine, to pa toli-ko več, koliko je vekša nevola i sila. Domovina večkrat zahteva od nas žrtev. Samo te, gda za njo trpimo, se nam največkrat razodene njena lepota i vrednost. Gda jc pa v nevarnosti, te se je še prav tesno oklenejo naša srca. Potem začiitimo, da je domovina ne prazna reč, nego da jc materina zcmla, na šteroj stoji ,,Hižica očetova". Te začiitimo, da je obramba domo vine globoko doživetje vscga, ka nam to živlenje davle, da jc naj-vekša bolečina, gda trepečemo za njeno posest. Prava liibezen domovine ohrabri srce i pojekleni volo, da jo človek pripravlen tudi na najvckšc žrtve. R J. Mladost verje svojim senjam, To je zcmla naših davnih, z doma sili, pa zakaj? to Slovencov dcdni raj. Raj domo nazaj! Le domo nazaj! Rodna pola, bistre vode Vsako dete verno Slavi, kinčajo nam rojstni kraj. to istino pripoznaj. Le domo nazaj! Pa domo nazaj! R J Dobro, lepo pa jako po ceni oblečete sebe pa svojo driižino z iepimi moš- kimi i dečinskimi zimskimi i O 11 m i I ra k A n +/~» n i letnimi oblačili, kaktiidi ženski- O U III M d i M 11 l O II I mi plašči, če kupite ali pa date ¦^¦¦¦»Hffl«^"«™"'^^""™«"™^""1 po meri napraviti pri krojači Lendava - (hiša hotel Krona) ¦____________________ 40 Ifafol. cerhev se ne more premagati. Malogda je mela katoličanska cerkev teliko sovražnlkov, kak dnesden. Vnoge dobre diiše se zavolo toga burkajo i spitavlejo: ka bo z nas, svet ide vse za hiidim, Jezuš zgiibla den za dnevom nešteto število diiš. Mi tem prestrašenim diišam odgovorimo, da se jako jako motijo. Jczuš dcn za dnevom pridobiva diišc. Da ne smemo pozabiti našega omejenoga znanja i spoznanja. Mi sodimo po tistom, ka vidimo i po kraji, v šterom smo. V diiše notri pa nevidimo, krajov zviin do-mačega pa malo poznamo. V pokrajinaj prek morja nešteti jezeri i jezeri den za dnevom pristaplajo v kat. cerkev. I v pokrajinaj, ki niti neso od nas preveč oddaljene, se vučeni preobračajo h Kristuši, se mladina v velikih brojaj zdriižuje ž njim. Ne sodimo po našoj pokvarjenoj mladini, — pa naša vsa tiidi ne pokvarjena — mamo mi tiidi krasno mladino. Z komunizmom okiiženoj Franciji je na jezere i jezere čiste, trezne, Jezuša liibeče mladine, ki bi raj živlenjc dala kak samo z ednim smrtnim grehom Boga razžalila. Tak je v Angliji, Nemčiji, Holandiji, Belgiji, Ameriki, na Vogrskom i v driigih državaj. Celo v nesrečnoj komunističnoj Rusiji se zbiija mladina i obmča hrbet brezbožnomi gibanji. Kristušova cerkev ne more prejti. On je jasno povedao: ,,Ti si Peter i na pečino zidam svojo ccrkev i vrata peklenska je ne pre-morejo." (Mat. 16, 19.) Cerkev je Krištušovo skrivnostno telo i ravno zato kak on, mora biti preganjana. ,,Glejte, pošilam vas kak ovce med vuke (Mat. 10, 16-—23) je naprej povedao Jezuš. Pa nači niti ne more _t>iti. Kristušova cerkev mora biti preganjana. Jasno to pove Jezuš: ,,Ce bi bili od sveta, bi svet svoje liibo. Ar pa neste od sveia, nego sem vas jaz odebrao, zato vas svet sovmži". (Jan. 15, 18—19.) Cerkev je Kristušovo skrivnostno telo, šteromi teli je on glava, mi pa kotrige. I to skrivnostno telo tak ne more prejti, kak Kristuš ne, ar je on od mrtvih stano i vekomaj žive. Večna je zato tiidi cerkev njegova. Po sodnjem dnevi se zdigne v nebo iz zemle i tam vekomaj žive, do sodnjega dneva pa na zemli žive, nikša sila i nikša oblast je nemore vničiti. Cerkev zmaguje i bo do sodnjega dneva. Kak se je Kristuš ogno svojim sovražnikom i skrio, ka neso ga mogli zgrabiti i kame-njati, ravnotak cerkve nišče ne more zgrabiti i zvezati. Zgrabi i zapre se lejko telo, diiša nikdar, vera nikdar, milost nikdar, ugled nikdar. Cerkcv je Kristušova svetlost. Probaj če moreš svetlost na verigo djati. Zasmeje se ti i dale idejo sunčeni traki. Tak tiidi cerkev. Ce se odseli z ednoga mesta, se prikaže na driigom. Preganjanje samo hasni cerkvi, po njem se bole širi. Viher toti strosi drevje, mo-goče, štero tiidi podere, a zednim raztrosi na vse kraje semen drevja i za kratek čas dosta več cepik zide, kak je viher vek potro z drevja. Lepo opiše to sv. Pavel apoštol v pismi do Filiplanov, v 1. poglavja 12 i 13 vrstaj, gda piše od svoje voze, da se po njej širi Kristušova vera, ar casarska straža jo je sprejela i ar po njegovom trplenji okrep-leni kristjani jo tiidi z vsem vtipanjom goreče širijo. 41 Kak je Kristuša ne mogo grob v sebi zadržati, tak cerkcv tiidi nema groba. Ona je nemrtelna, ona vmreti ne more. Neba i zcmla minejo, cerkev ostane. Sv. Diih pravi: ,,Kristus je bio križan zavolo slabosti, a žive zavolo bože moči". (2. Kor. 13-3.)Takša je tudi cerkcv. Preganjana je, trpi, a prejti ne more, boža moč jo drži pri živlenji. Kristuš, ki je glava naših diiš v svojem skrivnostnom teli, ne bo nas nikdar zapiisto, zato bodimo velikodiišni i nikdar ne dvojimo. Bog ma na skrbi svojo cerkev, diiše z svojov krvjov rcšene. ,,Cerkev je Kristušovo telo, punost njega, ki vse u vsem napu-njava." (Efez. 1—23.) To svedoči od nje sv. Diih. Zato se pa držimo cerkve, liibimo jo, molimo za njo den za dnevom, naj zmaga Kristuš po njej v naših i vseh dušaj. I ta zmaga je svetost živlenja na zemli i večno veselo živlenje v ncbi. Kak sv. Petcr, tiidi mi pravimo: ,,Go-spod, h komi bi šli? Reči večnoga živlenja maš ti." (Jan. 6, 69.) Zakaj hat Cerhev misijonari? Katoličanska Cerkev mora misijonariti, ar Bog ščc, dci bi Ga vsi liidje spoznali. njemi sliižili i se tak zveličali. Z neskončnov liibeznijov Bog liibi vse liidi. Ar ,jc liibo človeka, je sam postao člo-vek, da ga je navčo, ka je njegov namen, za njega je trpo i ga na sv. križi odrešo. Misijonska miseo je tak vclika, tak obsežna, kak je velika i obsežna boža liibezen. Sv. Paveo piše: ,,Med Judom i Grkom nega razločka, ar cdcn je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga zazavajo. Ar, štokoli zazava v imeni Gospodovom, bo zveličan. Kak pa ga bodo zvali, v štcroga so ne vervali? Ali kak bodo v njega vervali, od šteroga so ne nikaj čiili? Kak pa bodo čiili brezi oznanjevalcov (misijonarov)?" (Rim. 10, 12-14.) Apoštol s tem ščc to povdariti: Pogani nemrejo v pravoga Boga vervati, če se jim sv. vera ne bo oznanjiivala po misijonaraj. Z toga sledi, da sv. Cerkev mora misijonariti. Bog je skleno meti na zemli svoje kralestvo. Vladar v n.jem jc Jezuš Kristuš. Kak takšega napove že nadangeo Gabrijcl: ,,N.jcgo-vomi kralestvi ne bo konca." Sv. Ivan pa pravi Judom: ,,Dcla.ite po-koro, ar je nebesko kralestvo že bliizi". Misijonarenje jc ne nikaj driigo kak delo za vresničcnje veličastnoga kralestva J. Kristuša. Sv. Janoš piše v Razodetji: ,,Vreden si Gospod, vzeti knigo i njegove pe-čati odpreti. Ar vmorjen si bio i si nas Bogi odrešo s svojov krvjov iz vseh rodov i jezikov i liidstva i naroda, pa si nas včino našemi Bogi kralestvo." Korenina misijonske misli je v Bogi samom. Za vsa liidstva i narode je trpo, vmro i je tak odrešo pa napravo za prebivalce bo-žega kralestva. Človeštvo rešeno po svetovnom misijoni, bo prepc-valo pred tronom Agnjeca. Prvo bože kralestvo na zemli je bio raj. Greh je je razriišo. Bog je je znova oblubo. Ves stari zakon je bio priprava na to kra-lestvo, ki se -ma po dugom misijonarenji po vsem sveti razširiti. Ko-maj je rojeni Mesija, že pridejo zastopniki poganskih narodov, sv. 42 Trije Krali, k jaslicam: to je prvo misijonsko delo včlovečene večne Reči. Starček Šimeon je zaspevao prekrasno misijonsko pesem: ,,Zdaj lehko spiistiš, o Gospod, svojega hlapca v miri, ar moje oči so vi-dile tvoje zveličanje, ki si je pripravo pred licom vseh narodev, svet-lost v razsvetlenjc nevernikov." Tak je te istina, ka je Bog nastavo svoje kralestvo na zemli, ki sc ma razširiti po vsem sveti. Zato pa Cerkev mora misijonariti. Bio je slovesen trenutek, gda je Gospod na Olskoj gori govorio apoštolom: ,,Dana mi je vsa oblast v nebesaj i na zemli. Zato idite, včite vse narode . . . jaz sam z vami, vse dni do konca sveta." S temi rcčmi je Gospod zapovedao misijonsko delo. On nc prosi, nego zapovedavle: Jdite, včite vse narode!" To je Gospodova opo-roka, zadnja vola. Sv. Cerkev jo je sprejela i jo zvršava. Bog ščc, da se njegovo kralestvo širi po njegovih oznanjevalcaj, misijonaraj. Bog šče, da ga vsa liidstva spoznajo i molijo pa se tak zveličajo. Bog šče, da idejo v vsakom časi boži poslanci, misijonarje v vse kraje sveta, da narode, ki živejo v zmoti, navčijo, krstijo i tak k večnoj istini pripelajo. Sv. Cerkev mora misijonariti i bo misijona-rila do konca sveta, ar je to vola boža. R J Trije najvekši nasprotniki kat. ini.si.iona so 1. Izlam (Mohamedova vera). 2. Protestaniizem (Luterova vera). 3. Komunizem (nikša vera). To ne reklama, nego prava istina, da lepo, po ceni i frpečo obttfco kiipilc v lastnom intcrcsi pri tvrdki v Lendavi za(o, ar jc to : \) domači izdelek. 2) domači delavec «a izdeluje, 3) ročno delo Kožo, čevlarski materijal, gotovi gornji deli, kak tiidi scdlarskc pot- rcbščine i mašinsko remenjc se dobi po dnevnoj ceni Biciklisti! Bodite prcvidni pri kiipnii koles, šivalnih strojov, motorov, radio-aparatov itd. Poglejte si brezobvczno mojo sor-tirano zalogo od svctnih znamk : Vaffcn, Diirkopp, Diamant, Stirija, Vanderer, Puch, T r i u p f, Austro D e i m 1 c r i ščc driigih znamk. Šivalne stroje: glasoviti Pfafl', Vcritas itd. Motorje: N. S. U. Triupf. Sacs. Radiooparati. Štandard i Lorenz. PfflTZŽTRFANmchanik Lendava, Kolodvorska u. 5. 43 Bader Herman: »raarijine shuzc". (Torjanska legenda). Bilo je to v davnih starih časaj. Mogoče se te ves niti še nej zvala Tornišče. Ttidi velka je nej bila. Pač pa je že mela Marijino cerkvico, ki jo je meo na skrbi jako pobožen svečenik. Milostna podoba Marijina se njemi vidila že preveč neprimerna za hižo božo. Te je pa svoje vernike naproso, da so kiipili edno novo Marijino podobo. Stare podobe so zato nej vrgli iz cerkve, nego so njoj določili skromno mesto pri cerkvenih dveraj. Ali čudno. Driigo zajtro je svečenik najšao staro milostno po-dobo znova na velkom oltari i novo pri dveraj. Znova jivi zameno. Ali novo zajtro ga milostna mati pa gledala z glavnoga olta-ra. Se ednok je spremeno. Ali gda je zajtra nato pri-šao v cerkev, nej bilo na oltari niedne podobe. Strahoma je is-kao po celoj cerkvi, ali stare podobe nindri nej najšeo. Pač pa je opazo po cerkvi sledi, spo dobne drognim kaplicam. Po njiivoj sledi je šo iz cerkve. Pred cerkvov pa glej čiido: Kak sc je začnola trava, več nej bilo drognih sledi, nego visike rože pa tenkom stebli, ki so pa nej mele navadnih cvetov, nego mesto njih drogne, malo ploš-čate kruglice ali jagode, ki so v obilnosti visile na vrehi te vit-ke cvetke i tvorile nekak meli strožec. Cvetlica je bila spokorno sive barve. Te čiidne cvetlice so ka-zale točno pot do bližnjega loge, gde je milostna podoba čakala pod lepov lipov. Diihovnik je veselo prijao podobo i jo šteo nesti v cerkev, ali je nej mogeo genoti. Ves prestrašeni je še parkrat probao, pa li nej mogao. Te se je pa sam povrno v cer-kev, gde so že čakali na mešo. Ludje so bili začiideni, da so nej vidili podobe na oltari. Svečenik jim razložo. V procesiji so šli v log. Ženska, od štere so vsi mislili, da je najbole pobožna, je probala zdignoti podobo, pa nikak nej šlo. Z njimi je bila tiidi edna mala deklička, ki so jo nej držali za preveč vrlo. Posebno to zajtro jo tista pobožna ženska močna kregala, za-kaj trga tiste nove rože. Naši v Franciji: Naša je postala kiiharica. Samo ka močnika pa kaše ne sme kiihati. 44 ,,Da so pa tak žalostne, kak či bi se što jokao," je preprosto odgovarjala deklica. ,,Te jagode so kak skuze!" Se driigi starejši so probali zdignoti podobo, pa nieden nej mo-geo. Te so pa nazadnje dovolili tomi mlajšeti, da je sprobalo. I glej čiido: popunoma lejko je zdignolo podobo i jo veselo naprej neslo v cerkev, nazaj na glavni oltar. Od tistoga časa več nišče nej podobe gibao. Novim cvetlicam so pa liidje po razlogi dekličke dali ime ,,Marijine skuze". Prej, ka se Marija jokala, zakaj je neščejo nihati na mesti, ki se na njem od davnih časov prelevala Krv njenoga Sina. Tiidi so na spomin i čast toj žalostnoj cvetki zozidali en velki lepi toren. Za dogodke so naskori zvedili na vse strani. I kraj je postao priliibleno romarsko mesto, ki so ga po novoj cvetki začnoli zvati Tornišče. * Zalostne ,,Marijine skuze" pri nas še vedno obilno rastejo. Lii-dje je radi devlejo v visike vaze kak stalen cvetlični okras, vej te rože nikdar ne povehnejo. Tisti toren najbrž več ne stoji. Mogoče je zgodba o njem tiidi legenda. Tudi tista stara Marijina podoba ne vcm, če je na oltari. Pač lustvo s popunim zavupanjom prihaja k Mariji, gdekoli i v kak-šoj koli podobi si je izvolila prostor za posliišanje naših tožb ,,v toj skuznoj dolini." Camplin. K O L E S A RADIO APARATI ŽELEZNINA po najnižji cenaj pri U_ MURSKA SOBOTA (Nasproti Borzo delaj Strokovna radiodelavnica. Kliičavničarstvo Poredoš I. istotam. i CVETIC J A N E Z tovarna perila i trg. z manufakturo MURSKA SOBOTA CF.RKVENA CESTA št. 7. priporoča svojo bogato sortirano zalogo raznega manufakturnega blaga i komplctno izdelani moški s r a j c i spodnji h 1 a č. Na drobno! Na debelo! 45 KatoliCansha Cerhev v Jugoslavtji. (R. J.) Letos je bio dovršen i na svetlo dan ,,Šematizem katoličanske Cerkve v Jugoslaviji." To lepo knigo smo že dugo čakali. Hvala Bogi, zdaj jo mamo. Kniga je draga, zato bo težko prišla med pre-prosti narod. Ne bi pa smeo biti brez nje naš izobraženec. Ne do-bijo se v njej kakše verske razprave ali odkritja, nego samo podatki (statistika), ki pa ti toliko povejo! Da bi pa naš narod vendar meo kaj koristi od te knige, sam zbrao nekoliko stvari za letošnji Kalendar. To dobite na štirih straneh. Na prvoj strani vidite imena naših škofov. Katoličanska Cerkev je edna velika, celi svet obsegajoča dii-hovna oblast. Njeni poglavar je sv. Oča Papa v Rimi. Pri tom vr-hovnom poglavari majo skoro vse države sveta svoje zastopnike (poslanike). Sv. Oča ma pa svoje zastopnike v teh državah. Tiidi pri nas v Beogradi. — Zdajšnji Papin poslanik v Beogradi se piše: dr. Hektov Felici, nadškof. Kat. škofje Jugoslavije so sledeči : dr. Alojz Stepinac, nadškof zagrebečki, star 40 1 ; dr. Ivan Ev. Sarič, nadškof vrhbosanski, [Sarajcvo], star 68 1 ; dr. Nikola Dobrečič. nadškof barski i primaš Srbije [v Črnoj gori], star 67 1; dr. Jožef Ujčič, nadškof beograjski i ap. adm. Banata, star 59 1 ; 0. Alojzij Mišič, škof mostarsko-trebinjski [Frančiškan], star 80 1 ; 0. Joslp Garič, škof banja-luški [Frančiškan], star 69 1 ; dr. Dionizij Njaradi, škof križevski [za grkokat.], star 65 1 ; dr. Anton Akšamovič, škol djakovski, star 64 1 ; 0. dr. Jeronim Mileta, škof šibeniški [Minorit], star 68 1; dr. Jožef Srebrnič, škof krški, star 63 1 ; dr. Klemenl Bonefačič, škoii šplitski, star 69 1 ; Miho Pušič, škof hvarski, štar 59 1 ; dr. Joicf Carevič, škof dubrovnički, star 56 1 ; dr. Ivan Tomažič, knezoškol' lav. [Mariborl. siar 63 1 ; dr. Gregor Rožman, knezoškof ljubljanski, star 56 1 ; dr. Viktor Burič, školt senjsko-mudroški, star 42 1; Lajčo Badanovič, škot i ap. adm. Bačke, star 66 1; Puvao Butorac, škof kotorski, star 50 1 ; dr. Franjo Salis -Seeivis, pomožni škoi v Zagrebi, star 69 1; dr. Smiljan Čekada, pomožni škol v Sarajevi, slar 37 let. Opomba : Skopljanska škofija ešče nema novoga škofa. CS23OCZZ2D CZZ2DCZZ2D Priporača se NEMETHV Š T E F A N Olll trgovina z meš. blagom Lendava. Hlcparsivo KOZAR LENDUA I -<^.«o>- ^ i ^Tjr^r j -r--—— CZZ2DOCZ2ZD CZZ2DCZZ2D Prevzeme vse v to stro-ko spadajoča dela. Dela strehe, žlebe, strelovode itd. po najnižišoj ceni. kiipite v trgovini Dalhanui E. L e n d a v a 46 Šhofije v Jugosllavijt (prebivalci) Št. Škofije Katoličan * Pravoslav. ¦ Evang. , Sta!"° IŽidovov Mllsli" i katolic. ¦ manov 1 '" Zagrebečka 1803425 318338 • 12239] 4153~il4874~f ~ 2748 2 Bosansko-Sremska 438079 265780 45452 882 ; (1206* 1284 3 Križevska (grkokatol.)* 51560 j 4 Senjsko-Mudroška 328461 151)343 150! 118 165 224 5 ! Vrlibosanska 328304 430703 44761 941 10322 450274 6 Banjaluška 129564 427866 2553 253 | 772 162062 7 Mostarsko-Trebinjska 186646 121408 65 | 173 [ 105738 8 Šplitska 294097 14508 109 i 42 ! 5531 ! 187 9 Dubrovniška ¦ 81133 2398 113' 50 ! 123! 342 10 Hvarska ! 64553 325 16 23 8 11 Kotorska i 15859 24578 : 53 10 35 426 12 Krška j 39146 95 10 5 5 13 Šibeniška i 243107 75601 ! 27 126 96 110 14 Ljubljanska ! 565040 3746 628 50 137 5H7 15 Lavantinska | 654234 j 2999 25089 52 683 390 1« Barska 26061 180599 ¦ 8 10 18 19241 17 Beogradska 60460 3221970 ! 3868 217 9039 25336 18 Skopljanska 30539 963288 441 29 7860 790991 19 Baška administratura 488773 194483 ! 95550 227 13562 782 20 Banatska administrat. , 208505 332471 40322 50 4011 489 Cela Jugoslavija 6031156" 6785499 231169 7273 68405 15611663 1) Krtloličanci na den 1. 7. 1937, driigoverci po drž. popisi 1931. 2) Tii so vračunani tiidi katoličanci, ki se začasno nahajaio v inozemstvi. Vseh teh je 176.843. 3) Takših, ki se ne prištevajo nikšoi ven ali pa se je ne moglo dognati kam spadajo, je 19.725. *) Križevska škofija se razprestera po celoj državi, ar so njeni verniki vse-šerom ra/tepeni. To so tisti. ki so se iz pravoslavja povrnili naza.i v Urilo matere katoličanske Cerkve. Zove.io se grkokatoličani. ^hofije v Jugoslaviji (cerkvene ustanovc, diihovšrina, samostani) ^ 13 :5" Fare vodi > o Samostanov Št. Škofije ; L | !-L I i 1 ! -š « « « : Svetni Redov-j S « ! ženski Moški >CO Q U- •* j duhov. mkov CJ X. j 1 Zagrebečka 21 40 366 j 356 10 !l<>20,372 31 98 2 Bpsansko-Sremska 1 18 130 127 3 269, 168 9 28 3 ¦ Križevska (grkokat.) 1 11 50 49 1 66 21 l i 7 4 Senjskd-Mudroška 1 15: 140 138 2 ! 179 184 3 j 15 5 Vrhbosanska 2 13 105 60 45 118 650 12 ; 32 6 Banjaluška 1 6i 48 j 27 21 67 186 6 I 16 7 Mostar-Trebinjska | 1 10! 61 19 42 62 341 3 15 8 ! Šplitska 1 7! 149 \ 113 36 253 321 14 32 9 Dubrovniška 1 5 57 | 55 2 118 346 13 20 10 Hvarska 1 8 45 42 3 74j 138 5 11 11 Kotorska 1 4 29 j 24 5 58! 47 2 3 12 Krška 1 4 29 | 28 1 52j 47 5 5 13 Šibeniška 1 ; 19 158 124 34 267 j 175 II 21 14 j Ljubljanska 1 18 285 276 I 9 :1189| 407 21 59 47 | > "« :Šf j Fare vodi j >» o Samostanov Št. Škoiije | | 1 -1 --------- | | ! ' •* L "».3 ^Vftnl R?,dov- <" « i Ženski Moški ; >(/) Q Ct, -^6 j duhov. nikov CJ ^ I T5 Lavantinska~ ^l 26j 259! 250 9 ""612""723f~20' ~52" 16 Barska 1 3F 20! 15 5 24 16 2 17 Beogradska 1 2j 14 5 9 14 13 5 15 18 Skopljanska ! —- 1 18 12 6 26 15 2 9 19 Baška administratura J 12 98 98 137j 66 3 26 20 Banatska administrat. ' —'' 8 64 63 1 104 32 1 13 Cela Jugoslavija ma 29 230 2125 1881 244 4709 4258 167 479 1) Zagrebški nadškoli ma pravico meti 2 pomožniva škofa. Zda.i ma samo ed-noga. Naskori pa dobi ešče ednoga. 2) Skopljanski škof ,ie vmro 3. II. 1939. Novoga še nega. » ' 3) Banat.ska admini.sfratura je pod vodstvom beogradskoga nadškofa. Redovnihi v Jugoslaviji > > o o | : a S5 I > ': 1 m e | Nastavitelje « ! 5 > i -2 N a s 1 0 v ___________________________________J j «8 o M _ ______________ Bazilijanci j Sv. J. Končevič 1614 lj 10 1 Zagreb, Gornji grad Ctstercijanci | Sv. Robert 1098 2, 21 32 Stična na Dolenjskem Dominikanci I Sv. Dominik 1215 9| 62: il Zagreb, Kožotičev trg Frančiškani \ Sv. Fr. Asiški 1206 89 891 95 Ljubljana, Marijin trg 4 Minoriti Sv. Fr. Asiški 1220 10 52 16 Minoriti, Ptuj Tretjeredniki ¦ Sv. Fr. Asiški 1221 9 44 13 Zagreb.Sv. Franjo Ksaver Jezuitje i Sv. Ignac Lojolski 1540 12 106 78 Ljubljana, Zrinjskega c. 9 Kapucinci P. Malteo 1530 10 52) 51 Kapucini, Ptui Karmeličani Sv. Bertold 1180 1 2| 6 Sombor,Trg Cara Uroša3 Kartuzijanci Sv. Bruno 1084 1 19, 9 Pleterje, Št. Jernej Križarski red Nastao iz Templar. 1190 1 16; 3 Ljubljana.Napoleonov trg Usmiljeni bratje S^. Ivan od Boga 15u0 1| 9 18 Kandija, Novo mesto Trapisti VekaodCislercijan. 1700 2j 40 102J Trapisti, Rajhenburg Asumpcijonisti Emanuel d'Alson 1850 lj 4 1; Beograd, Hadži Meien. 75 Lazaristi Sv. Vincenc Pav. 1617 6 52 46 Ljubljana, Trg Tabor 12 Maristi M. Champagnat 1822 1 9J Beograd, Voj. Proliea 2 Salezijanci Sv. Ivan Bosko 1860 12 77 54 Ljubljana, Rakovnik SinoviSrcaJezus ; Damjel Comboni 1867 1 2j 2 Knobleh. zavod — št Vid Cela Jugoslavija ma 168 1459 627 O p o m b e : 1) Na sveti je še vnogo driigih Redov, ki pa pn nas nemajo samostanov. 2) Minoriti se zovejo tiidi Konventualci. 3) Kapucini so i/. vrst Frančiškanov. Zato držijo pravila sv. Frančiška. 4) Frančiškani majo v Jugoslaviji 6 provinc. M'\ smo vse dali pod edno. 5) Naslove smo zato dali, da se mladenci, ki bi šteli stopiti v kakši Red ali Driižbo v našoj državi, znajo obrniti na pravi naslov. Dosta je med našimi dečkeci. ki majo pozvanje za redovno živlenje. Zakaj ne bi vstopili v Red, gde bodo naj-šli svojo pravo srečo. Zberife si pa tisti red, šteroga način živienja najbolc odgo-varja vašim zmožnostim. Cieaantno i ncdcenej se vozite z autotaksijem etei \ Lendavi. 48 Redovnice v Jugoslaviji o I m e Nastanovitelice ; 40 g i H Naslov | x\i 'ousnAQ < //lurska ,^>060ta Najvekša zaloga manufakture ino velika izbira konfekcije (gotovih ženskih, moških i dečinskih kaputov.) iDf^/^lf^/V); SIDONIJA NOVAK PAlttO slašftCarna M. Sobota, Aleksandrova c. Niidi vsaki den friško pecivo ino različne špecijalne torte. Sprejme tiidi naročila za gostuvanje i krs-titke. Napravi najlepše okrase na torte vsej vrsf po najnižjoj ceni $fo šče doDre hronsCohe meti, naj obiščc Sulič liiniii v Hurshoj SoDotl. Tam dobi kranščake že od'35 Din na- prej /, Beča i Pariza. Stare popravi na novo po najnižjoj ceni 62 Zelho Ivan, kaplan : Iz naše preminottiosfl. Za spisanje narodove zgodovine je pomenliva vsaka drobtina, če je istinska. To je zapisao dr. Fr. Ivanoczy, ki se je dosta triido i iskao stare spise, iz šterih bi spoznao preminočnost tistoga kraja, gde njemi je tekla zibeo i gde je preživo najlepši čas svojega de-lovanja. Kak drobtine naše zgodovine bodo naslednje vrste, pri šte-rih sem skrbno pazo, da z istinov ne pridejo naskriž. ,,Iz naše pre-minočnosti" je naslov članki že zato, ar bo v njem govor samo od takših naših spomenkov, ki jih dendenešnji več nega, ki so premi-nole i ki v večini primerov niti v spomini liistva več ne živejo. I. Stare sobočhe podriižnice. Sobočka fara ma dnes več kapel pp svojih vesnicaj, tak v Ba-kovcih, v Krogi, v Satahovcih, v Murskih Crncih i Lukačovcih. Pa vse to so novejše kapele, ki nemajo niti stoletne preteklosti. Starejša je v Ra-kičani. Stara sobočka podriižnica je bila: Sv. Gertruda v Veščici, kapela. 1. Sv Gertruda v Veščici. Kre ceste, ki vodi iz Sobote proti Radgoni, je približno 200 m jiižno od Veščice na poli stala javna kapela, posvečena na čast sv. Gertrudi - devici. Kapelo je dala postaviti sobočka grofica Szecsi Ger-truda i je bila napravlena iz lesa, z zemlov-ilovicov obmetana pa pobeljena. V malom lesenom stolpiči je bio zvon i okoli kapele po-kopališče, ograjeno z plotom. Kapela je bila jako stara. Popravlena. je bila l. 1694. i let-nica popravila je bila vrezana na dveri i napisana na strop v sve-tišči. L. 1698. je bila v kapeli lesena predganca, oltar sv. Gertrude, 1 prtič, 1 leseni križ, dva leseniva posvečnjeka i slika sv. Gertrude, ki pa je bila s steklom obdana. L. 1749. je bio iz gyorskoga bogoslovja odpiiščeni Mikloš Raj-nar iz Kroga, ar se njemi je zmešalo. Kda je domou prišeo, je vdro v veščičko kapelo i sliko sv. Gertrude, oltar i šče driige reči vničo, tak da zviin dveh angelov, ki sta bila v omari, nikaj ne ostalo i ka-pela je bila v jako slabom stanji. Vsaki tretji den viizma (viizemski tork) je bila v toj kapeli boža sliižba. Za časa katoličanske verske obnove je živo puščavnik (pre-bivao) pri toj kapeli, spodobno kak tiidi pri Gradi. L. 1828. je kapela šče stala, a je bila jako zapiiščena i se je skoro nato podrla, tak da dnes niti ne vemo za mesto kapelice sv. Gertrude. II. Harfjanske podriižnice. Pred začetkom liiteranstva v Slovenskoj krajini je martjanska Jara mela tri podriižnice s svojimi kapelami: 1) Sv. Margareta v Pu-žavcih, 2) Sv. Fabijan i Sebeščan v Pečarovcih i 3) Sv. Nikolaj v Seli. 63 1. Kapeia v Pužavcih. Dnes ^po velkoj večini luteranske vesnice: Brezovci, Lemerje, Pužavci i Štrukovci so precl reformacijov tvorile podružnico Sv. Mar-garete i so mele svojo kapelo v Pužavcih. Ta kapela je bila posebne važnosti v časi, kda se je v Slovenskoj Krajini začnolo širiti luteran-stvo. Na konci 16. stoletja so zemelski patroni (sobočki i rakičanski grofje) dozvoljavali martjansko faro oskrblavati samo tistim diihovni-kom, ki so prestopili v novo Lutrovo vero. Katoličanski diihovnik jo zavolo toga morao zapiistiti Martjance, cerkev i farov. Pribcžao jc med verne farnike i je v Pužavcih pri kapeli sv. Margarete nada-liivao svoje delo. To je bilo okoli I. 1600. Kak dugo je tii živo, se ne ve. Pri pužavskoj kapeli so v driigoj polovini 17. stoletja i skoro do polovine 18. stoletja delovali licenciati. Reč licenciat pomeni po slovensko pooblaščenec. Zavolo velkoga pomenkanja katoličanskih diihovnikov so škofje davali dovolenje tiidi navadnim, pobožnim, ledičnim i zevčenim možom zvršavati tisti del cerkvene sliižbe. za štero je ne neobhodno potrebno bilo mešniško posvečenjc. Tak na primer: deco krstiti, zaročnike zdavati, mrtvc sprevajati, po nedelaj i svetkaj liidstvi evangeliom v cerkvi prečteti, pobožne knige i mo-litvi čteti ino popevanje voditi. Pri sliižbi božoj so nosili črni talar (reve-rendo) i belo srakico (rokel). Dva licenciata, ki sta v Pužavcih opravlala cerkveno sliižbo, sta nam po imeni poznaniva: Aciam Vcv-tič i Nikolaj Miholič, od šteriva pišejo cerkvene vizitacije. 15. marca 1698. je od pužavskc kapele bilo zapisano: ,,Podružnica je slovenska. Namesto cerkve je lesena kapela na pužavskom ozemli, od Pužavec približno 800 m oddaljcna proti vzhodnoj strani (proti Lemerji; kapelica je stala približno na meji med pužavskirn i lemerskim ozemlom. Op. pis.) Okoli kapele je po-kopališče, ki ie z lesenim plotom obdano. Kapeia je pokrita z hra-stovimi skodlami (latami). Štolpek (tormek) ma leseni i crlcn zvon; dve predganci i oltarni stol, ki je iz zemlc napravlena i z vapn.om pobeljena. Proščenje se obhaja na svetek sv. Margarete. Verniki so dužni kapelo zdržavati i popravlciti. Pred dverami kapclr- je atrij (lopa), ki je tak pokrita kak kapela. Premoženje kapele je 20 Oorenov. razposojeno med verniki. Cerkvena oprava: 1 kelih iz bakra, ki je bio odnešeni v Mart-jance j se mora nazaj dati; dva prtiča, 3 podprsniki. Driigo nikaj. Zupnišča i šole je tii nikdar ne bilo. Plebanoš — diihovnik bi morao biti isti kak v Martjancih. Pa zavolo velke daljave i slabe poti nemre opravlati sliižbe. Zato je tii licenciat Adam Vertič, rodom iz mesta G. Lendava; njegova izo-brazba: zvršo je logiko, 50 let je star, v toj sliižbi je že 9 let." V vsej štirih veseh je bilo (1. 1698.) 245 diiš, od teh 6 katoličanov. L. 1754. je bila nastavlena cankovska fara i Pi^avci so prišli v to novo faro. Vizitacija iz 1. 1756. piše: ,,Podriižnica cerkev sv. Margarete v Pužavcih je zdaj se (v Can-kovoO^prikliičena; je lesena. Stolp je leseni z ednim zvonom i eden oltar. Zupnišče, ki je na lemerskom ozemli, je leseno, ne daleč 6d cerkvice. (Po 1. 1698. je bilo postavleno župnišče za licenciata. Op. p.) 64 H kapeli sv. Marjete pripadajo vesi: Fužavci, Lemerje, Bre-zovci. Strukovci so že naravnoč v Cankovo pripadali. Zadnji licenciat v Pužavcih je bio Nikolaj Miholič, ki je malo pred 1. 1756. zapusto to službo i se preselo na Tišino, gde je postao kantor i vučiteo. Po nastavitvi cankovske fare je za katoličanske vernike pužav-ske podriižnice v dušnom pogledi bilo preskrbleno. Tiidi daljava je ne bila prevelka. Kapela pa, ki je bila že itak v slabom stanji, je zavolo maloga števila katoličanov, ki so je ne mogli obnavlati i v dobrom redi držati, počasi propadala, Pitanje je, če je doživela za-četek 19. stoletja. I dnes najbrž nišče ne ve, kde je nekda stala ka-pela sv. Marjete v Pužavcih. (Kak znamo, kapela znova obstoji v Domajincih, kama je prenešena. Vr.) 2 Sebeščanska kapela. Fara Sv. Scbeščan je mlajša. Nastavlena je bila 1. 1796. Pred tem časom pa je pripadala v Martjance. Sest vesi, najmre: Pečarovci, Šalamonci, Voneča, Moščanci, Dankovci i Mačkovci, je že od sred-njega veka naprej melo v Pečarovcaj svojo podriižno kapelo, gde so ča- stili sv. Sebeščana. Kapela je bila jako stara. Mogoče, da je bila pozidana že v 14. stoletji, mogoče šče prle. Cerkvica je me-la tiidi vekše nepre- Mesto, gde jc stala nekda kai. kapcla v Šalovcih. Na sliki so: 1. Kovač Janoš, lastnik indašnjega cerkvenoga imanja, 2. Horvath Franc, oskrbnik itare v V. Dolencih i 3. Barbarič Franc. oskrbnik ccrkv. odbora z Salovec. micno lmanje l zup-nišče že v 17. stoletji. Vse to je bila pod-laga, na šteroj se je v časi potreboče brez težkoč nastavila no-va fara. Kda je v Mart-janskoj cerkvi lute-ranski farar opravlao cerkveno sliižbo, so verniki sebeščanske podružnice morali biti njemi pokorni. Njemi so davali cerkveno dačo i on jih je tiidi po svoje oskrblavao v diišnom pogledi okoli 80 let. L. 1627, so sebeščanski verniki davali martjanskomi farari na-slednje:celi kmetje (ki je meo celo kmetijo,* 32 orala) 30 pintov vin-skoga mošta, pou kmetje 15, četrtinjeki (fertalošje) 8/2, kučarje pa 1 pint. ,,Nekda so — tak piše staro pismo — kak verniki sami pripo-znavajo, celi 'rnetje davali 40 pintov. pou-kmetje 20 itd. Bio je farar Ivan Jagodič po imeni, ki njim je iz lastne vole od 40 pintov piisto za 10 i tiidi zdaj (1. 1627.) zavolo toga dovolenja tak plačiijejo. Liki to trbe , popraviti (nazaj na 40 pintoviti). Kučarji davlejo tiidi po ednoga delavca." * selišče ^Mg," 65 Lepo popisavie sebeščansko podriižnico, cerkev, imanje itd., cerkvena vizitacija iz 1. 1698., ki pravi: ,,Cerkev je zviina vesi (zviina Pečarovec), približno 200 m od-daljena. Pozidana je na čast sv. manternikoma Fabijani i Sebeščani od nekdašnjih katoličanov (ab autiqnis catholicis), je med goricami, na bregi i proti vzhodnoj strani obrnjena, s skodlami pokrita. z dve-ma lesenima stolpičoma, v šterima je po eden zvon. Pokopališče je okoli cerkve. obdano z lesenov ograjov. V cerkvi je strop, tlak (spodaj) i šče driigo — zapuščeno. Oltar je eden, jako stari. Dale je slika sv. Fabijana i Sebeščana, dvojna predganca i krstilnik iz kamna. Proščenje se sveti na svetek patronov cerkve. Obletnica posve-čenje cerkve (dedicatio) se obhaja driigo nedelo po viizmi. Cerkvena oprava: Kelih s patenov iz srebra pozlačeni ,je pri cehmeštri. Nekaj cerkvenoga perila, leseni križ i posvečnjeki. V vesi Pečarovci je župnišče z gumnom i ogračekom, liki vse se že podira. Na zgornjem kraji je sosid Stefan Sever, odspodi pa je župnijska njiva". Dale je popisano imanje podriižne kapele (zemla, log, travnik) i tak našteva, da je .,u doli Bikovič". ,,v gorenečkom doli", ,,v Ce-rugovij grabaj", ,,pri poznanovskoj cesti", ,,kre donkovske ceste" itd. L. 1756. je povedano, da je župnišče leseno. Driigo nedelo po viizmi je bilo pri Sebeščani proščenje i se je obhajala obletnica posvetitve cerkve. To proščenje se šče dnes drži i ma svoj začetek v starom vremeni, čeravno je že zdaj driiga cer-kev, ki je bržčas ne bila blagostovlena driigo nedelo po viizmi. Pač stara navada se naprej drži. Jožef Košič (Caploviči!), gornjesinički plebanoš, je 1. 1828. od toga proščenja etak pisao: ,,Na proščenje k Sebeščani na driigo nedelo po viizmi pridejo zdalečega. Največ je žensk. Pri toj pobožnosti se mujvlejo z različnimi vodami. darujejo predivo, konople, belice itd. Vse to devlejo na oltare, da bi ozdravili na očaj i izprosili zdravje živini. Pcčarovsko proščenje sc zcvc, ioplct prouška, to je, toplo proščenje". Namesto stare srednjevešlvc kapele, od štere je tu govor, jo bila 1. 1824. zozidana zdajšnja farna cerkev sv. Sebeščana. 3. Selanski samostan Iz starih cerkvenih spisov je jasno, da je v Seli pri kapeli bio nekoč ramostan ali kak se v starom pismi zove ,,prebivališče redov-. nikov". Od kapele na zahodnoj strani je bilo njegovo mesto. Če bi na tistom kraji odkapali, bi gotovo najšli sledi te zidine. Samostan je bio jako stari, kak je šče doz^aj občuvana selanska kapela, ki pa je, kak je znano, eden od najstarejših spomenikov v našoj kra-jini. V 17. stoletji je samostan ščist^ na nikaj prišeo. Njegove zidine so bile šče lepo vidne i opisane 1. 1756, Postanek samostana je naslednji. V 13. stoletji so sobočko iaro vodili redovniki iz križarskoga viteškoga reda, štere cerkvena vizita-cija zove ,,templare". Tej templari so meli svoje imanje tiidi v SelL Zavolo lepoga kraja i njegove okoline so večkrat zahajali iz Sobote 66 v Selo, kde so meli svoje letno prebivališče. Da bi pa mogli v Seli mešiivati, so si poleg svojega samostana postavili kapelo, ki šče dnesden stoji. Tak pripovidavle cerkvena vizitacija. Iz toga zvemo, da je Selo najprle pod Soboto spadalo. A v časi zgodovine se je iz neznanih zrokov pridružilo kak podriižnica v Mart-jance i je tak ostalo do konca 16. stoletja. Te so pa Luteranje iz selanskc podriižnice (Selo, Cikečka ves, Prosenjakovci. Fokovci, Gabr-nik i edna hiša iz Vuče gomile) napravili svojo luteransko faro, ki so jo meli v svojih rokaj več kak 130 let (približno od 1. 1598.—1732.). Najlepši i najstarejši naš zgodovinski spomenek je v tom časi zgiibo zvekšega vso svojo lepoto i je bio vničeni natelko, da je od prve lepote ostala samo senca. Kapela je mela tri oltare. Glavni oltar so luteranje vo vrgli i vničili. Vnogo bou-še so ne postopali tiidi z driigima oltaroma. Iz svetnikov so pozlačeni obleč strgali, ar so mislili, da je čisto zlato i vnogo vredno (Vizitacija 1698!). Na severno-vzhodnoj strani ka-pele je bila hiša z giimnom i ogra-čekom, ki so jo luteranje meli za žup-nišče. Tiidi toga dnes nega. Za časa protireformacije je bila selanska kapela luteranom vzeta (ok. 1. 1732.) i katoličanom povrnjena. Od toga vremena pa je Selo k Sv. Be-deniki v faro. III. Oornjelendavsfce ponriižnice. 1. Sv. Lenart v Bodoncih. Gornjelendavska fara je po svo-joj starosti starodavna, prestara. Pri-povidavle se i resni zgodovinari (Gru-den, Kovačič, itd.) pišejo, da so gra-čko faro nekda oskrblavali redovniki — templari. Kak starodavna fara je bila po svojem obsegi tiidi prostrana i verniki so iz delešnjih vesnic teško redno prihajali k sliižbi božoj. Iz potrebe, da bi delešnji far-niki včasih tiidi doma. v bližini, meli božo sliižbo i iz pobožnosti, sta nastanoli v gračkoj fari že v srednjem veki dve podriižnici: edna Sv. Kozma i Domjana v Kuzmi i driiga Sv. Lenarta v Bodoncin. Od kapele v Kuzmi so pisale Novine 2. aprila 1939. i Marijin list 8. aprila 1939., od driige pa valajo na-ilednje vrste. Prvikrat v zgodovini se piše od kapele sv. Lenarta v Bodoncih 1. 1627. Štiri vesnice: Bodonci, Zenkovci, Beznovci i Tivadarovci* so tvorile podriižnico Sv. Lenarta i sj^zdržavale kapelo. Več od te kapele piše apai Stefan Kazo l. 1698.: ,,To je slo-venska podriižnica. Cerkvica je zviina Bodonec približno 400 m * Zdaj so zoveio Vadarci. Vr. Kapela v Seli. 67 oddaljena. Leži na pobočji brega i je posvečena na čast sv. Lenarti. Napravlena je iz lesa zednim tudi s stolpom, gde je eden zvon. Pokrita je s skodlami (z deskami). Okoli kapele je neograjeno po-kopališče. Oltarni stol je iz kamna z malim i jako starim žrtveni-kom. Inači je kapela gola i v vsem razriišena. Proščenje se tii ne sveti. (V tom časi najmre se ne svetilo zavolo ncmirnih časov i liite-ranstva. A pred reformacijov se je sliižba boža redno obhajala, kel-ko je bilo to pri podriižnici v navadi. Op. pis.). Farniki majo dužnost skrbeti za kapelo i za vse driigo. Ne je navada, da bi se tii mešii-valo, čeravno je tii kakši svetešnji den boža sliižba brez meše. Imanja kapela nema. Med verniki je razposojenih 55 forintov. Cerkvena oprava: srebrni kelih, ki je znotra v čaši* pozlačeni, s sre-brnov patenov, ki je jako stara i spotreta. Kelih je bio napravleni 1. 1639., ki je šče dnes dobro občuvani i se hrani pri sebeščanskoj cerkvi. Edna stara raztrgana preproga i nekaj mešnoga perila. Diiš je 405, od teh je 10 katoličanov." Cerkvica je bila s svetiščom proti izhodi obrnjena. Od nje je govor tiidi 1. 1756. Te štiri vesi, ki so tvorile podriižnico sv. Lenarta, so bile sled-kar porazdeljene na tri fare. L. 1754. so Beznovci bili vklučeni v novo cankovsko faro. Bodonci pa Zenkovci so 1. 1796., kda je na-stanola sebeščanska fara, bili pritegnjeni k Sebeščani. Edino Tiva-darovci (Vadarci) so ostali pri staroj gračkoj maternoj fari. Kapela sv. Lenarta je najbrž šče večkrat omenjena v iarnih knigah pri Sebeščani, ka bi bilo dobro i potrebno poiskati i javnosti izročiti, da se zna, kakši je bio konec te jako stare i zanimive kapele. 2. Kapela glasovitoga piiščavnika. Gornjelendavski grofovje Szechyji so največ škode včinoli ka-toličanskoj Cerkvi v našem kraji. Njihov odvejtek je prejšeo 1. 1685. Naskori za njimi je gornjelendavsko veleposestvo dobila Nadasdyje-va rodbina. Kak da bi šteli Nadasdyji to popraviti, ka so prle Szechyji zakrivili, so Nadasdyji bili kat. Gerkvi jako naklonjeni i so tiidi vnogo dobroga včinoli. Med drugim je Nadasdyjeva rodbina pozvala vG. Lenda-vo glasovitoga puščavnika z namenom, da bi se po predgi toga piiščav-nika i šče bole po zgledi ostroga živlenja povrnolo liidstvo v kat. Cerkev. V prvoj polovini 18. stoletja je Nadasdyjeva rodbina dala na gospodskom bregi Zvarci v G. Lendavi postaviti javno kapelo, ki je bila posvečena na čast Žalostnoj Materi Božoj. Pri toj kapeli je živo piiščavnik. L, 1756. je bio tii ptiščavnik Auguštin Pranger. Poleg kapele na zahodno stran je meo svojo hišico, ,,eremitorium" zvano. Bila je lesena i s slamov pokrita. Okoli eremitorija je bio ograček. Piiščavnik je tii prebivao s škofovim dovolenjom. Preživlao se je na te način, da njemi je Nadasdyjeva driižina davala na tjeden 15 kraj-carov za meso, nekaj vina i dva fiinta kriiha. V ostalom pa je živo od milodarov. i daril. K njemi so poromali verniki tiidi zdelečega, posebno v posti, da so se spovedali i posliišali njegove predge. Tiidi vnogi luterani so se spreobrnoli. * Gornji deo keliha. Vr. 68 Kapela sama je bila zidana i z deskami pokrita. V njoj je bio cden oltar, šteroga stol je bio kameniti. Na oitari je stala slika Matere Bože na platno narisana. Vsako leto na den Vseh svecov je bilo pri kapeli proščenje (anniversarium), Sliižbo je te den vrso domači grački plebanoš. Kak dugo i kelko ptiščavnikov je živelo pri toj kapeli, je ne znano. L. 1822. je bila kapela poriišena. Opeko iz razriišene kapelice so porabili za zid ograje na gradovenom dvorišči". (Novine, 2. jul. 1939.) 3 Marijina kapela pri Gradi. Od grada na jiižno stran je stala driiga tiidijavna kapela, ki je biia zidana na čast Devici Mariji i kraloma sv. Štefani i iMdislavi. Svetišče je mela obrnjeno na jiižno stran. Gda je bila zidana i kakši je njeni konec, je ne znano. IV. »edeničhlvi podriižnici. Za časa reformacije i protirefor-macije so bile prekmurske fare jako spremešane. Nešterne so zavolo tor-skoga vničenja prepadnole, drtige so bile po večini poluteranjene, a na vnogih krajaj je gostonaseljenost ter-jala nastavitev novih far. Da se od-pomore potrebočam i prilagodi novim prilikam, ki so nastanole v 17. stoletji zavolo luteranstva, se je v 18. stoletji razdelitev po faraj v glavnom tak vredila. kak je šče dnesden. Pred reformacijov pa je bilo v večih mestaj idnači. Zdaj spadajo Križevci v Gornje Petrovce,* a do 18. stoletja so bili be-denička podriižnica. Cerkev v Markovcih. 1 Križevska kapela. V Križevcih je bila jako stara ka- toličanska kapela, štero Jožef Košič, ki je kapelo vido i dobro po-znao, v starosti primerja z kapelov sv. Ane v Boreči. Kapela je bila posvečena Povišanji sv. Križa. Ime vesi Križevci je od te kapele sv. Križa. V starih pismaj se ves navadno nazivle samo ,,Sv. Križ". Ka-pela je stala v samoj vesi. Okoli nje je bilo ograjeno pokopališče. Stolpič je bio kameniti i v njem sta bila dva zvona. Koruš (dile) i predganca pa sta bila leseniva. Svetišče je bilo obokano (velbano) i v njem kameniti oltarni stol. Boža sliižba je v kapeli bila na den Povišanja sv. Križa (14. sept.). Verniki, ki so kapelo postavili, so tiidi skrbeli za njo i jo popravlali. Imanja je kapela ne mela, zviin ednoga travnika za dva voza sena, ki je bio na severnoj strani kapele. * K Nedeli. Vr. 69 Župnisča jc tudi nc bilo. L. 1(598. sta bila v kftpeli dva prliča i 1 brisača. Od 100 duš je bilo šest katoličanov. Cerkvena vizitacija iz 1. 1756. pravi od križavskc kapele: ,,Zavolo njene starodavnosti (velkc siarosti) je nikaj ne znano od njene zgraditve". L. 1828. je zapisano, da v kapeli čuvaio velki top i razstreljene že-lezne dveri. Okoli 1. 1882. je bila poriišena, tak da od nje nega vcč sledi. (Za mesto se ešče zna. Vr.) 2 Kapelica v Kuštanovcih L. 1724. so si verniki v Kuštanovcih postavili kapelico na Čast su. Martini. L. 1756. je bila šče lepo občuvana. Kda je preminula, se ne vc. V. tiodešfta iara i cerhew. Na Hodoši je bila katoličanska ifara, nastavlena že v 12. stoletji. Od vesnic, ki so v Jugoslaviji, so k toj iari spadale: Hodoš, Krplio-nik, Domanjšovci, Lončarovci i Ivanjšovci. Na Madžarskom pa sta vesnici Domafold i Kotormdny. Za Lončarovce i Ivanjšovce navadno mislimo, da sta že od negda v Kerco (Krčico) v faro. V 17. stoletji je luteranstvo s pomočjov zemelske gospode ščista preplavilo dekanijo Orseg, v šteroj je bila hodoška fara. Šče 1. 1713. je ne bilo v celoj toj de-kaniji niti ednoga katoličanskoga diihovnika,niti licenciata. Katoličanska fara na Hodoši je v tom časi prepadnola, a je bila obnovlena 1. 1733. Cerkev, ki je bila jako stara i zidana vromanskom slogi. je bila posvečena na čast sv. Elizabeti. L. 1826. je pogorela i vesnice hodoške fare so se pridriižile v faro Kerca, ar je zavolo maloga števila katoliča-nov (okoli 100) težko bilo obnoviti cerkev i faro. — Cerkveni jezik je bio v hodoškoj ifari madžarski i slovenski. Tak je šče bilo v driigoj polovini 19. stoletja. Dnes skrbi za diiše na Hodoši i Krplivniki dolenski diihovnik, v Domanjšovcih, v Lončarovcih i v Ivanjšovcih pa bedenički. 2. Kapela v Domanjšovcih. Domanjšovci so pedriižnica nekdašnjc hodoškc i'are. V 14. stoletji, ali morebiti tiidi nekelko prle, je bila v Domanjšovcih pozidana ka-pela v romanskom slogi na čast Vnebovzetji Blažene Dev. Marije. Kapela je občuvana do denenešnjega dneva, a je v slabom stanji i joj preti propast, če se što ne zavzeme za njo. Njena starost je tak velka, da bi jo javnost morala čuvati že zavolo njene starodavnosti, čeravno nema kakše posebne umetniške vrednosti. Cerkvcni šema-tizmi so jo v 19. stoletji stalno naštevali. Ciidno. da je v novejših šematizmih nega najti. Tak da tisti, ki je ne tam v bližini doma. ali je ne tam hodo, niti ne more zvedeti. da je v Domanjšovcih kakša katoličanska kapela. V njoj je sliižba boža desetkrat na leto. VI. Napela v Saiovcih. „ Ob Velkoj Krki i ob važnoj cesti, ki vodi-iz Madžarskoga i se pri Salovoih razcepi — edna cesta pela proti Velikim Dolencom i 70 ' * dale proti N4onoštri, a driiga proti Gornjim Petrovcon\ — se je v srednjem veki razvilo mesto (varaš, oppidum) Šalovci. Šalovski va-rašanci so spostavili v svojem mesti tiidi lepo cerkvico. To je bilo pred reformacijov, kda so šče vsi vadliivali edno vero — rimsko-katoličansko. L. 1587. je kapela dobro stala, tak da je mela vekše premoženje. Zato so Salovski cehmeštri dali cerkvenc penezc na posojilo. Dužno pismo, ki je bilo toga leta (1587) spisano, kaže, da je bilo na posojilo dano 462 rajnška i 84 denarov, ka je bilo za tisti čas velki penez. Liki prišli so slabi časi. Dužniki so zavolo tor-skoga ropanja i driigih bojn ščista na nikoj prišli. Sami so živeli v velkom siromaštvi, nešterni so brez odvetka vmrli i tak je dug na-raščao. Petdeset let ga je nišče ne plačiivao. Zato se je dolenski luteranski pastor Blaž Ivankovič odločo, da posojeni penez s sod-nijov izteria po obrokih. Šalovci so bili y Vel. Dolence v faro kak šče dnes. Dolenski duhovnik je meo v Salovcih sledeče dohodke: zemlo, ki je bila po- leg varaške zemle; dale travnik za 20 voz sena; Šalovčarje so da- vali tiidi po eden kebeo žita. Nego od tištoga, časa, kak je prišeo s varaš pod torsko ob- last (okoli 1. 1600.), je zavolo težkih ča-sov davao vsakši posestnik samo pol kebla pšenice pune mere, ali pol kebla žita zvrhane mere, štero je ležej zmogeo. L. 1627. je šalov-ska kapela mela src-brni kelih s pozlače-nov patenov. Driigo-ga posebnoga ima-nja je ne bilo, ar je bilo vse driigo ali spokradjeno ali je pa ogen vničo. Pisateo ,,Starin" (str. 29-30) piše od šalovske kapele naslednje: ,,Bočkajovim besnjakom (Bočkajovi kruci so širili kalvinstvo. Op. pis.) so se tiidi naše cerkve nej milile, nego vosporoblene so radi vužgali. Ali Bog je tiidi svojo fančnost konči skazao nad ednim zalokanim vogrskim kalvinom, ki gda bi v šalovskoj cerkvi z Matere bože kejpa z pobožnosti goriobešene drage i lejpe dare (ofre srebr-ne) s svojimi nepobožnimi rokami dolipobravši bi šteo z oltara doli skočiti: njegove ostrouge so se v prti zadergnile, on spadne ino se močno vdari. Osramoten se za toga volo tak razčemeri, da med strašnim psiivanjom i preklinjanjom, kak Vogrinje najbole znajo, vkiipzmeče prte, mešni gvant, knige, posvečnjeke, (svecov kejpe) angele, stolice, i driigo lesnino v cerkvici ino požge do teo." Salovska cerkvica je bila od liidske pobesnelosti vničena. L. 1698 je je ne več bilo, Samo eden zvon je viso na lesenom stebri. Cesta na Ivancih. Slikao akad. slikar Jakob Karol. 71 * *s Tudi od Šalovec se piše v tom časi, da so bili nekda varaš. Pre-bivalcov je bilo 105. Cerkvenih penez je bilo (1. 1698.) 12 forintov v gotovini i 66 forintov pa 17 denarov razposojenoga. 17 stoletje je prineslo Salovčanom prepast varaša i njihovc kapclc. VIS. Cepinshn cerhev. Cerkev v Markovcih v starih spisaj vsikdar nazivlejo ..čepinsko", čeravno je cerkev i župnišče na markovskom ozemli. Škofijski šo-matizem iz 1. 1937. pravi, da je zdajšnja markovska cerkev že tretja na istom mesti. To pisanje se nanaša na prvo. Vizitacija iz 1. 1698, piše, da so cerkve zozidali nekdašnji ka-toličani. S tem misli povedati, da so jo zozidali katoličani precl re-formacijov. Zato moramo iti od 1. 1698. za nekaj stoletij nazaj, da pri-demo do časa nastanka cerkve. Pi-sateo »Starin" (18/19) trdi), da je na-stanola v 15 stoletji i pripovedavle od nastanka eto legendo: ,,Čepinska cerkev je za volo menkanja stroška zdaj nedogotovlena ostala (najmre v začetki zidanja, vu vremeni Hu-nyadijov. Op. p.). Od nje začetka se pripoveda, da je edna devojka z du-gimi vlasi po nouči na kouli z dve-ma juncoma vse tiste priprave za cerkev, štere so liidje vu dne na breščec, gde se zdaj nahaja vino-grad plebanoša, vkiip navozili. proti na tisto mesto zvozila, gde dende-nešnja cerkev stoji. Gdakoli so jo pazačke pitali: Zakaj tak čini: brez odgovora niim je z oučih preminola. Z toga videjnja so sklenili tedašnji krščanje, da je sama blažena Divica Mariia bila ino si zdajnje mesto za Kitajski škoi. mil. - (en» prcčiščava cerkev zvolila. Po nekelko lejtih so deco v Ljubl.iani na kongivsi K. K. se hitili liidje pred sem približajočimi Torki svoja draga dugovanja pokopati, ali ovak kam sraniti. Pridši poganje tu veliko dobra nenahajouči*so berš odišli. Oni. ki so zdaj živi ostali so se Bougi i Marii tak zahvalili, da so z vkupdanimi pejnezi to cerkev dozvršili." Cepinska cerkev je ne bila navadna mala podružna kapela, nego prava cerkev i je mela župnišče že na konci 16stoletja, če že ne od začetka. Včasi je bio diihovnik siničke lare v Markovcih, vča-si pa na Gornjem Siniki, kak so prilike bole kazale. Ugotovleno je, da je bio diihovnik (stalno najmre!) v Markovcih pred 1. 1627. i po-novno med 1. 1640—1700. Že od svojega "začetka je bila cerkev po-svečena na čast Obiskanji Marijinomi. Cerkvene vizitacije jo z etimi rečmi popisavlejo. 72 162/: K cerkvi spada telko zemle, da se zaseje 20 keblov zrnja. Kda je diihovnik tii (v Markovcih!), te on hasniije, inači pa veščanje obdelavlejo i davlejo diihovniki desetino. Travnik je poleg cerkve za 4 voz sena. Poleg župnišča, ki je na vshodnoj strani cer-kve, je ograd, gde je dober sadovnjak . . . (itd.) Cerkveni inventar (med drtigim!): 2 bakrena keliha s patenov pozlačena; edne klešče za hoštije peči, 1 mali bakreni križ i ne-kelko penez . . . 1698.: Pozidana je od nekdašnjih katoličanov na čast Obiskanji Bl. D. M. i je od torskoga požara s slamov pokrita (okoli 1. 1664. so jo Turki vužgali. Op. p.). Okoli cerkve je pokopališče, stolp je zidani (kameniti), v njem sta dva zvona. Koruš i predganca sta leseniva. Svetišče je oboka-no. Oltarni stol je kameniti i jako sta-ri. Sta šče tiidi dva drugiva preprostiva oltarniva stola! Sakristija, ki je na severnoj stra-ni, je obokana. Ta-bernakel je starin-ski v severnoj ste-ni, liki vratca so spotreta. Proščenje je na god Obiska-nja Marijinoga. V navadi so tii- di slavnosti s procesijami prvo nedelo po Viizmi i na Telovo. Meš-noga plašča cerkev nema i diihovnik brez njega mešuje, kak je to prle bilo (kda so Torki izropali i spovužgali prekmurske cerkve, je v vnogih cerkvaj ne bilo mešne obleke i jc v sili bilo dovJ1ljeno tiidi brez mešnoga plašča mešiivati. Tak je bilo v Markovcih šče 1. 1698. Op. p.), liki potrebno ga je poskrbeti. To je cerkev, ki je med najbole siromaškimi najsiromaškejša (inter miserimas celeberrima). Zupnik je Motija Frankooič, Hrvat, rojen v Karlovci. 43 leta star, diihovnik 14 let, župnik (v Markovci!) 8 let. Ne je šče inštalirani . . . 1756.: ,.Cerkev je konsekrirana, a znamenja posvečenja se za-volo pobeljenja ne dajo opaziti." Kda so to cerkev nadomestili z driigov, bo bržčas povedano v kesnejših (1778., 1830.) gornjesiničkih vizitacij. I če bo markovski ple-banoš kda pisao zgodovino svoje fare, bo morao vse to preglednoti. Ve/.ač. Lepo delo podobara Kiihar Jožeta z Rankovec. V toj zvezi moram spomniti tiidi na nešterne driige cerkvene i svetne zgodovinske spomenke, ki so v svojem vremeni preminoli. Tak nekdašnja kobiljanska cerkev i samostan pa motvarjevska cer-kev sv. Ladislava, od šterih je pisao lanski kalendar. Frančiškanski samostan v Dolnjoj Lendavi so Torki razriišili 1. 1603. Dr. Ivanoczy 73 piše (Szombathelvi ujsag 1900): ..Nega slcda grada na lakzvanom Balogovom bregi pri Momvcaj, od šteroga zgodovina guči. Nega sleda vtrdbi v Gmdišči, od štere je ves dobila ime. Jasno je viditi tloris grada na Dolnjih Petanjcih. gde je ešče popunoma ohranjen vodni jarek. Tomi spodoben ostanek je viditi tiidi v Krogi. Vse to so bile samo menše vtrdbe, štere so sliižile za stražc na meji i so bržčas za časa bojov Krucov bile poriišene. Ne samo obmejni položaj krajine. liki ttidi miirska dolina kak potna črta jc bila vzrok, da je te okraj (najmre: Slovenska krajina), posebno njegov ravninski deo, v srednjem veki bio izpostavleni bo-juvanji, pa se za to niti ne da povedati, ka se je v tistom davnom časi v toj krajini vničilo, poriišilo." V Gornjih Crncih so šče pred stoletami (okoli 1. 1828.) bila vidna skrivališča za topove. Edni trdijo, da je to delo Bočkajovih vojakov, a driigi jih postavlajo v čas Matije Korvina. To naštevanje pa je s tem niti ne končano. Zgodovinsko pita-nje benediktinske opatije ,,Borchi" pri Bedeniki ešče ostane nerešeno. Skrbno iskanje zgodovinskih vretin zna prinesti tiidi driiga odkritja. Na konci se človeki vsili pitanje. ka je bilo za vzroka, da je na tak malom kraji, kak je naša Slovenska krajina, prepadnolo telko kapel i cerkev. Če preglednemo vesi, v šterih so stale te kapele i cerkve, pridemo do spoznanja, da so skoro vsi ti kraji, vse te vesi dende-nešnji po velkoj večini luteranske: Veščica, Pužavci, Selo, Bodonci, Križevci, Kuštanovci, Hodoš, Domanjšovci, Salovci; celo v štirih tch vesnicaj so dnes luteranske cerkve (Bodonci, Križevci. Hodoš i Do-manjšovci). Iz toga sledi tiidi jasen odgovor. Torki so prizadejali vsem našim cerkvam i kapelam težki vdarec, a šče vekšo škodo so napra-vile toti krščanske, !iki divje trume krucov, s pomočjov šterih so si kal-vinski i luteranski predikanti prisvojili naše katoličanske cerkve i štere trume so cerkve ne samo onečastile, nego so najlepše spomenke umeto >sti na divjaški način poškodiivale. Relormacija ali takzvana ,,verska prenovitev" je — s torskim napadom zdriižena — za stoletja nazaj vrgla našo kulturo. ka nišče nemre tajiti. Po prestanom viheri torskih bojn i verske novotarije so začnoli naši predniki na velko popravlati poškoduvanc. spožgane i spodretc cerkve pa kapele. V krajaj. gde so bili verniki katoličani, so cerkve i kapele popravili, ali namesto sta-rih nove zozidali — i zato so se ob-čuvale do dnešnjega dneva. V vesnicaj pa, gde se je vkoreninilo nanovo vpelano luteranstvo, so cerkve i kapele ostale v takšem stanji, v kakšem jih je piistilo 17. stoletje. Prepiiščene same sebi je zob časa počasi glodao, dokeč jih je ne zbrisao iz površja te krajine. Alija Zečirovič slasčičarna v riurski SoDoti Niidi.i vsaki den Vriško pecivo. kak tiicli tortc za gostuvonje i godovanje po fal ceni 74 Zvonarovo srce. Vnogo cerkev i kapel je v našoj lepoj Sluvenskoj Krajini, Vse te cerkve i ka-pele pa majo svoj stolp z ednim ali veČimi zvonovi. Zato je tiidi vnogo zvonarov, ki zvonijo večkrat z lepimi zvonovi. Jako lepa je zvonarčva sliižba. Komaj zajtra stane, že se napoti proti zvoniki, proti svojim dragira zvonovom i zvoni Aogelski pozdrav, pozdrav Mariji, Kralici vseh src. Potem podnevi se šče večkrat povrne k zvonovom i ž njimi oznaniije liidem vesele i žalostne glasove. Mogoče eden ali driigi zvonar niti ne pomisli, ka zvoni, zakaj zvoni, jiki vleče za vože samo tak iz navade, ar je prišla viira zvonenja ali pa more vršiti svojo dužnost. Kak lepa je pesem zvonov, zna samo on, ki več let ne čiije zvonenja. Zvo-novi nas zovejo, da pozdravimo našo nebesko Mater z angelskom pozdravom; zvo-novi nas zovejo k molitvl, k meši, k krščanskomi navuki, k predgi; zvonovi nam oznaniijejo sveto povdigavanje, v petek Jezušovo smrt; zvonovi prosijo i molijo proti toči, proti ognji i tolažijo ob smrtnoj viiri. Prle kak nas bodo po smrti zako-pali v hladno zemlo, narn bodo zvonovi zaspevali zadnjo pesem v slovo. Tiidi zvonar bi morao isto delati kak zvonovi, gda zvoni. Njegovo srce bi moglo pozdravlati Marijo, moliti, se veseliti na svetke, tolažili ob smrti. Zvonarska sliižba je sveta, zvonar opravla sveto delo, kda zvoni Eti v misijonaj nega zvonarov i zvonov takših kak v Slovenskoj Krajini. Tii nemamo niti lepiii cerkev i kapel z lepimi tornami. Na Japonskom so vse cerkve male, lesene, brezi zvo-nika i tiidi brezi zvo-nov. Paganske pagode navadno majo neke vrste zvon obešeni na štiri trame. Ti zvonovi izgledajo kak kakši vel-ki lonec i se ne zvonijo kak naši, liki se tnore po njili tučti z vel-kim lesenimi kladjom. Vseedno pa se glas te poganskih zvonov čiije preci deleč. Pred par meseci sam čteo lepo pripo-vest od ednoga japon-skoga zvonara, ki je prvič zvonio v svojem živlenji. To je bio mla-di bonc Sejbo po ime- Okolfca Sobote: slikao Jakob Karol, akad. slikar, profesor na gimnaziji v Soboti. ni. Pripovcst se mi je tak dopadla, da sem skleno, da jo napišem za naše zvo-nare. Naj tiidi oni zvonijo vsikdar s takšim srcom kak je zvonio prvokrat Sejbo. Poleg nekoga jezera na Japonskcm je stala edna stara pagoda (poganska molitvenica) i poleg nje je bio obešeni na štiraj tramaj velki zvon, od šteroga so pripovedavali, da se čiije v mirnom vremeni 25 km. deleč na vse kraje. V staroj pagodi je živo Sejbo s svojim stricom, ki je bio bonc (pcganski diiliovnik) i njeni čuvar. Sejbo je bio šče dečak brez oče i matere, star okoii dvanajst let i je že za mlada vsigdar živo pri strici, pri šterom se je včio za bonca. Vsako zajtro ino vsaki večer je stari bonc tukeo po velkom zvoni, alikakje sam pravo, je zvonio i zajtra zvao svetli den, večer pa mirni mesec in trepetajoče zvezde. ?Gda bom jes velki, bom tiidi jes zvonio, kak zdaj stric", si je mislo mali Sejbo i gledao stoječki strica, ki je plezo na stari stolp. Večkrat je t(idi poproso: »Dragi striček, daj, da bdm tiidi jes zvonio, piisti me bar ednok k zvoni, samo ed-nok." Ali stric se ne dao preprositi. Niti dobre reči ne privoščo svojemi vajenci: BNorc, ti si šče preslab, da bi mogeo zvoniti. Ti si šče premali, da bi znao dobro tiičti po zvonl. Tebi zvon ne bi spevao, liki ropotao". Tisto sprotoletje pa je Sejbo dopuno dvanajsto leto. I minolo je Ie(o, minola 75 je jesen i prišla je mrzla zima^star. bonc pa šče ne piisto Sejboja k zvoni. Pri~ tisno je mraz i stric je postao betežasti tak, da se šče komaj vlačo zvonit. Bio je vsigdar v smrtnoj nevarnost, gda je mogeo iti po spotretoj lestvici do zvona. *Stri-ček, dovoli mi, da bar zdaj jes zvonim! Poglej, ti si betežasti i preslab, da bi se vlačo do zvona." Tak je proso Sejbo vsaki den, toda stric seščenedao preprositi. Naednok pa je pritisnola šče hiijša zima, mraz jo bio takši, da stari stric več ne mogeo stanoti. Zajtra so liidje zaman čakali na znani zvonov glas Zvon je žalostno mučab, kak bi šteo pokazati svojo žalost za svojim dugoietnim prijatelom, ki je betežen ležao na slamnatih preprogah v staroj pagodi. Nikdar šče ne nehao zvopenja, ali dnes so ga nrge ne več gor držale. Pozvao je Sejboja i ga poslao k^osebnomi krojači, ki njemi je zašio lepo, novo, čarno obleko kak jo nosljo bonci vekše svetke. Gda se je Sejbo vr-no v novoj obleki, njemi je pravo: »Dnes boš šo ti zvonit. Večer boš zvo-nio s Bsvetim zvonom", zato si dobro zapomli reči, štere ti zdaj povem: MGda boš plezao po lest-vici k zvoni, si moreš mi-sliti, da ideš pred sam boži prestol; gda boš vzeo v roke ,sveto kladje' i boš šteo vdariti po zvo-ni, si moreš misliti, da stojiš pred Bogom sa-mim; gda boš vdaro po zvoni, te more bititvoje srce čisto i lepo kak je Cesta v Odrancih. Slikao Sagadin Albin z, Beltinec. cisti i lepi mesec na mod- rom nebi. Samossrcom brez greha smeš pozvo- nitl, ar či bo tvoje srce megleno, oblačno, bo tii- di zvonov glas grdi, megleni, či pa b6 tvoje srce čisto, bo tiidi zvo- noy glas čisti i lepi." Večer je Sejbo odi-šeo na stolp k zvoni. Na nebi je sveto bledi me-sec i se je vido kak kakši velki bledi cvet med vno-gimi menšimi cvetovi med zvezdicami. Skrr/-nostno jo stala na pol podrta pagoda poleg je-zera i njene temne sen-ce so se boječe potap-lale v mirnoj vodi, Sejbo je stopo pred zvon, se spomno stricovih reči pa se začeo kesati vseh svojih grehov. Mogo si je bčistiti srce, da bi zvon lepse spevao. Nato je s strepetajočov rokov segno po svetom kladji, je šče ednok obžaliivao svoje grelie i potom začeo počasi vdarjati po zvoni, I zvon je milozaspevao: Bim, bom, bim, bom, bim, bom.., Mirno se je širio -glas zvona po velkom jezeri v tiho noč i odmevao proti svetlim zvezdicam pa ble-domi meseci. Slavolok na Cankovi. pri šterom je sprejela fara svojega novomešnika č. g. Zelko Antona, siroto brez oče i matere. Nikelko kilometrov bole proti sevri kre jezerskoga brega je stala mala lese-na hišica. V njoj je živo dečko, pb imeni Sankiči, s svojov materjov. Oba sta bila 76 velkiva siromaka. Mala njivica poleg lesene kučice njima je ne dala nlti telko, da bi mogla brez gladii živeti bar eden dan. Ravno v tistom časi, gda je Sejbo šo zvonit, je Sankiči skočo v mali Čun i se ž njim odpelao od doma proti driigomi kraji jezera. Skrivoma je zapusto svojo drago mater i si šteo končati svoje tnlado živlenje v ednom ognjeniki. Gda je tak žalostno veslao proti smrti, se je večkrat trepetajoč obračao proti svojemi domi Ve je njegova mati mirno spala v nizkoj kuči i šče ne znala, da njej je pobegno sin. Naednok se je pa v materinom okni pokazao posvet. Sankiči je gledao oddaleč te posvet, se bndko razjokao, a se ne vrno k materi. Potom je megla zakrila tiidi tisli posvet i Sankiči je gledao samo proti gorečoj gori, ki ga bo rešila vseh nevol. Prevozo je že dobre štiri kilometre. I zdaj se zasliši iz daljave jako dobro glas velkoga zvona: Bim, bom, bim, bom . . . Sejbo je zvonio s čistim srcom i zato je zvon zvonio tak tužno i tak lepo. Te se je tiidi Sankiči spomno, da sla prešnji večer z materjov posliišala zvonenje staroga bonca. Zamislo se je: wNocoj je moja draga mati sama, tiidi ziitrabo sama..,, pojfitrišnjem.., vsigdar ostane sama.. Zvon bo žalostno zvonio i ona bo jokala za zgiiblenim sinom.. Eh, dnes je žmetno de-lala ves den, zato zagvišno spi i ne posliiša zvonenja." »Bim, bom, bim, bom ..*, je zvonio zvon i njegov glas je postajao bole tužen i žalosten. Sankiči pa je znova pomislo na svojo mater: »Mogoče ne spi, mogoče je že opa-zila, da sem pobegno.:, mogoče prav zdaj žalostno joče..." Pri toj misli je stavo čun i se šteo povrniti domo, ali mrzeo zimski veter njemi je zatulo okoli viili: BMati spi; straliotopec idi nazaj i reši se vseh nevol; ne misli na mater! Naprej!" Palik je prijeo za veslo i po-rino čun proti ognjeniki Sejbo pa je treljič pozvonio i glas zvo-na se je toplo razlegao v mrzlo noč. Zdaj je zvon spopevao šče bole liibeznivo i pro-seče: BBim, bom, bim, bom..." Sankiči je stavo čun: .Dnes zvon ne-navadno lepo speva, prle šče nikdarnespe-vao tak proseče i tužno. Moja mati se je zagvišno zbiidila i posliiša to nenavadno zvonenje. Najhitrej je že liidi zapazila, da me nega doma .." Pri tom novom spomini na dom i na mater, so njemi stopile skuze v oči i je začeo jokatl. Iz staroga stolpa pa je »sveti zvon" milo zvao: BBim, bom; vrni se; bim, bom; pridi, pridi; bim, bom.." nNe stnem zapiistiti drage matere same, ne smem pobegnoti z doma, moram se vrniti!" je skleno Sankiči, gda je posliišao milo zvonenje. Obrno je ladjico i začeo hitro veslati proti domi, k materi. Obžaliivanje i novo viipanje sta njemi na-punjavali prazno i zdvojeno srce. Od deleč se je zalesketao v megli droben posvet iz materinoga okna. San-kiči je hitro priveslao do brega, skočo z ladjice i se vrno k materi. Mati ne spala, liki je sedela pri maloj pečici, posliišala skrivnostno zvonenje, na tihom molila i čakala na sina. Sankiči je odpro dveri, skočo k materi, \o obino i jajokao: BMati, draga mati, odpiisti mi...!" Mati pa ne izgovorila niti reči, liki ga je samo liibeznivo pobožala po mrzlom lici. # wBim, bom, bim, bom..," je odspevao zvon I Sejbo se je veselo vrno v pa-godo k betežnomi slrici. Tiidi stari bonc ne spatf, liki je sedeč posliišao Sejbojevo lepo zvonenje. BPrav lepo si zvonio..., krasno..., glas je bio tak čisli... i tak tužno Mati akad. slikara Jakob Karola, najlepše delo sinovino. 77 ino proseče je spevao zvon... celo toplo mi je postalo, zdaj je pa pali mrzlo i me zebe vsepovsedi". Tak je gučao stric i stisno Sejbojove mrzle roke. Naskori nato je Sejbo z veselim srcom mirno zaspao i njegovo čisto srce je zasenjalo prvič v živlenji krasno i milo pesem od »svetoga zvona", ki je prinašao mir v nemirna srca i zvao grešnike k pokori, kesanji i pravičnosti. * * Zvonarje vncgokrat zvonijo i zvonovi popevajo pesem prosečo i vabijo i za-zavajo: ,,Nazaj...! Vrni se!u Tiidi Sankičov je vnogo, ki so zapiistili cerkev, ki sO zapustili svoj dom, ki so pobegnoli od svoje matere. Zvčnovi zvonijoi vabijo, toda vnogo jih nešče posliišati prosečih glasov domačih zvonov. Raj idejo proti gorečemi gobci ognjenika, proti smrti. Zvonovi pa milo prusijo: wBim, bom, vrni se, bim, bom, pridi!" Mogoče pa tiidi zvonarje ne zvonijo vsigdar s čtstitn srcom, kak je zvonio Sejbo. Zvonarje, naj bo vaše srce čisto kak Sejbovo i bo vaše zvonenje tiidi lepo, milo i tak močno, da se bo slišalo do driigoga konca sveta, sem do Japonske. Bim, bom, bim, bom... ANTOLIN AUGUŠTIN, mlsijonar, Tokyo, Japonsko. Ka se je zgodiio leia mm Zivemo v zgodovinskih časaj, kakših ne pomli zgodovina člo veštva. Dogodki se menjajo tak naglo. da komaj pridemo k sapi. Bog vdarja človeštvo zato, ka je to od njega odstopilo i se pokvarilo. Da bi nazaj prišlo k Bogi, je te smileni oča pokori po strašnih po-skiišnjaj. 0 da bi spoznao grešni svet njegovo ltibezen, i se vrgeo v njegovo liibeče naroče. Bojna v Spaniji se je dokončala. Francija, ki je pomagala rde-čim, se je streznila i nesamo, ka se je pribiižala Franca generala vladi, nego je doma razpiistila komunistično stranko i komunistične poslance zavolo veleizdajstva pred sod postavila, Ti najvekši krivci so pa spovujšli prek meje v inostranstvo. Boji med Kitajci i Japonci so trpeli celo leto, Japonska je vzela pod svojo oblast velike kitajske pokrajine a premagati kitajskoga odpora ne mogla. Tak pravi pregovpr, ka tek med jelom pride, Vistinito se je te pregovor v zgodovini Ceške. Nemci so prvotno zahtevali samo Su-detske nemške ppkrajine iz Ceške i kon^erenca v Miincheni je dolo-čila nove meje Ceškoj. A te meje neso zavarvale Ceške, nemška vojska je zasedla celo Češko i Moravsko i nad slobodnov. češkov državov je Nemčija razglasila, da je postala njeni protektorat. Od Češke se je pa odtrgala Slovaška i postala samostojna mala drža-vica. Mogla je pa privoliti, da si Nemci v njej gradijo trdnjave i v teh držijo svojo vojsko. Po smrti Hlinke, voditela slovaškoga naroda, vodi Slovake diihovnik dr. Tiso, ki je zvoljen za predsednika Slo,-vaške republike. Hlinko je slovaški narod bridko objokao i dao njc-govo telo odkopati i ga pripelati v slovaški mauziilej v Bratislavi. Septembra meseca se je vužgala znova svetovna morija. Nem-čija je zahtevala, naj njej Polska odstopi Gdank (Danzig) i pot kre morja. Polska je bila pripravlena se pogajati, a pred pogajanjom je Nemčija napovedala bojno Polskoj, to premagala, poriišila z bom-bami i tanki, čeravno so se Polaki junaško borili. Vojaško vodstvo so meli slabo i ne so bili pripravleni na boj te, gda Nemčija svojo vojska mobilizirala. Pa če ne pride proti Polskoj nazliik obstoječoj 78 nenapadalnoj pogodbi med Polskov i Rusijov, Rusija Nemčiji na po-moč, Polakov Nemci ne bi mogli premagati. To je najbole pokazala ?lavno mesto Polske VVaršava, štera se je tjedne krčevito branilo proti Nemcom i pred štere stenov so vnogi desetjezeri Nemcov naj-šli smrt. Waršava se je predala samo zato, ar ne mela več živeža i ar so jo nemške bombe v velikom deli poriišile. Po obstoječoj po-godbi sta Francija i Anglija pristopile Polskoj na pomoč i začele boj proti Nemčiji. Boji trpijo najbole na morji, kde se potaplajo ladje cdne i driige strani pa v zraki, gde se zračne ladje i letala obstrc-vajo i vničavajo. Med francoskov i nemškov mejov stojijo angleške i francoske čete, k šterim se je pridriižila pobegla polska vojska z 60.000 vojaki kak tiidi češke i austrijske legije. Polsko sta si Nemčija i Rusija razdelili. Pod Rusijo je prišlo 11 milijon katoličanov, štere grozovito preganjajo boljševiki. Vnogi strel-jeni i zaprti, zaprt je celo 80 letni ukrajinski nadškof Stepinsky, šte-roga so v Rusijo odegnali i ne znati kam zaprli. Ropi so vsakdene-šnja prikazen, na milijone boljševističnih spisov se širi med narod, šteromi se jemle najdragši kinč, vera, Bog. Za Polskov so prišle na red baltske države: Latva, Litva i Es-tonija, štere so mogle podpisati z Rusijov pogodbo, v smisli štere so Rusiji dovolile, da gradi kre morja trdnjave i da drži en del svoje vojske v teh državaj. Od Polske odtrgano mesto Vilno so Rusi izročili Litvi. Nemčija je poniidila po zasedbi Polske mir, šteroga pa Anglija i Francija nesta sprejele, ar dokeč de nemška vojska na Polskom, od mira ne more biti guča. Vse vojskuvajoče države so pripravlene na dugo bojno, štere konec naj bi bio zmaga za edno ali driigo stran. Ostale države so izpovedale nepristranost i se neščejo v boj vpletati i so pripravlene svojo sloboščino braniti. Amerika je tiidi razglasila svojo nepristranost, a sledkar je parlament te zakon spre-meno i zdaj Amerika lejko dobavla orožje državam, štere je naročijo i plačajo. Nov. 8. so v Muncheni zvršili atentat na Hitlera. Hitler jc par minut pred njimi od-potiivao, mrtvih je več liidi i dosta ranjenih. V toj strašnoj zmešnjavi, štere konca še ne viditi, prosimo Smi-leno Srce Jezušovo, naj ono pre-maga grešni svet, naj;'ono zmaga. Kmeto valci! III R S H ^ SOBOTA Umetna gnojila, klajno vapno, sred-stva za škroplenje sadnoga drevja držim stalno v zalogi po niskih konkurenčnih cenaj. Matjašec Janci, ^iT. Lendava. S E N J E v Slovenskoj Krajini. DeltinCi : (živ. i kram.) 20. januar., 20. febr., 25. aprila, 15. julija, 5. nov. Proščenje 27. junija. DO^OJind: (živ. i kram.) 15, februar, 20. marca, 19. maja. 20. julija, 4. sept. i 16. november. COnhOVO: (živ. i kram.) Pondelek po cvetnoj nedeli, pondelek po sv. Tro.i-stva nedeli, 24. sept. i 11. november. ČrenSOVCi: (živ.) 14. marca; (živ. i kram.) v ponedelek po 3. maji, v ponde-lek po 14. septembri i 20. oktobra. DODrOVnlh: (živ, i kram,) v tork pred Vuzmom, prvi pondelek pred Te-lovim, na Jakobovo i 20. septembra. LendOVa : (konj. živ. i kram.) 25. ja-nuara, 16. lebruara, v četrtek po tretjoj postnoj nedeli, na Velki čctrtek, v pon-delek po Risalaj. 28. julija. 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra i v četrtek pred Božičom. Vsaki tork svinjsko se-nje. Ce na te den spadnc svetek, se senje vrši na driigi den, tak tiidi, re velko senje spadne na tork. se svinjsko senje tirdi te den vrši. DOhleŽOVJe: (konj. živ. i drobno) 18. junija. Proščenje 21. augusta. DOlend: (drobno) na Telovo i 6. decembra. ©rad (G. Lendava): 28. marca. 21. junija. 16. |augusia, 29. septembra i 30. novembra. HOdOŠ: (živ. i kram.) 10. marca. 5. julija, 19. augusta i 5. oktobra. HrlŽeVCi: (ziv. i kram.) 16. aprila, 4. junija i 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Če spadne na to soboto svetek, .ie svinjsko senje prvešo soboto. KUZIflll : (kram.) na Križni četrtek. NrO^: [kramarsko] 4. maja. riartjOIlCi: [živ. i kram.] 6. maja. 9. augusta i 23. oktobra. SODOfQ: Prvi pondelek januara ži-vinsko senje, prvi pondelek tebruara živ. i kram., prvi pondelek marca živ. i kram., prvi pondelek aprila živ., prvi pond. maja živ. i kram., prvi pond. ju-nija živ., prvi pondelek julija živ. i kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ., 15. oktobra živ. i kram., prvi pondelek novemb. živ. 6. dec. živ. i kram. Če spadne na prvi pon-delek svetek, se vrši senje na driigi den. PelrOVCi: [kram.] na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. sept., 28. okt. PUŽaVCl: [kramarsko] 13. julija. PUCOnd: [živ. i kram.]28. maja, 10. julija 10. septembra i 10. novembra. PrOSenjaKOVCl: [živ. i kram.] 15. marc. 16. juniia. 2. sept. i 28. nov. RahiČaii: [živ.] 26. marca, v tork pred Risali, 2. julija, 16. augusta i 8. okt. $ClO: fkramj prvo nedclo po Srpno.i Mariji i na Miklošovo. $V. Denedlh: (kramj pred pepelni-cov, po poslni kvatraj. po cvetnoj ne-deli, po jesenski kvatra.i i pred Boži-čom vsikdar v pondelek SV. SebeŠČan: (kram.) 20. jan., 2 nedcla po viizmi, 15. jun. i 21. dec. TiŠllia (živ. i kram.) 10. apr., 7. sept. TlirniŠCe <živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, driigi pond. po Viizmi. v četrtek pred Risali, 12. junija, v pond. pred Vel. mešov, driigi den po Maloj meši, 4. okt. i vsaki četrtek svinj-sko senje. Ce na te den spadne svetek, sc sen.ie vrši na driigi den. Srez Ljufomer. LjUtOmer; živ. senjc 14. jan.. 8. apr.. 10. jun., 8. iul., 12. aug.. 12. nov. Kram. i živ. senje: 11. febr., 11. marc. 13. maja: Uiidi konjsko . 16. sepl., 17. dec; samo konj. i živ. senje: 14. okt. CV€I1: 7. septembra. GOr. RadgOna: 3. iebr., 25. maja, 10. augu.sta, 15. novembra. IMC^OVa : 8. septembra. $V. PCter : 17. jan.. 30. jun., 21. sept. $V. KrlŽ : Pondelek po tihoj nedeli. 3. ma.ia, 26. iuliia, 6. novcmbra. Mala Nedelja : v četrtck prcd nc-delov sv. Trojstva, 21. oktobra. VerŽCJ : 6. maja, 29. sept. i 30. nov. $V. DUll : 24. augusta. 13. dec\ nedjimurje. CakOVeC : 3. iebr.. na cvetni pond.. 30. jun., 3. aug., 13. okt.. 25. nov., Te-densko senie vsako sredo. Mesečno vsako prvo sredo v meseci. DraShOVCC V sredo po Jurjovom, 7. i 16. augusta i 11. novembra. KOtOrlfoa : 9. marca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra. N. SrediŠČe 1. maja, 26. junija, 19. augusta i 26. oktobra. NedeliŠCC: lO. marca, 15. apr., 16. juna. v pond. po angel. nedeli, 12. aug., 1. sept., 16. okt., 11. nov. i 13. dec. PrelOg : na fašen. tork. v tork po Ris. v tork po sv. Jakob., v tork po sv. Lukači. RaZHrlŽ je : na bejo sredo. 16. maja. 24. junija i 10. augusta. $V. JClena : 16. febr.. 22. maja. 18. julija i 22. septembra. $V. MOrtln 24. apr.. 13. jun. i 12. nov. Stalna tabla časa, kda nam živina skoti. Den skoti nam Den Skoti nam Den skoti nam pušča- ,'=z==.-^-^—^===t= -..———:--------= piišča- —----------—-----------.=—---^=^.-..-- piišča- .-——-^-------— -——==.-.— nja | kobila 1 krava j nvca svinja jija l| kobila___krava ovca svinja nja _._kobila_ _krava • ovca__¦ svinja jan. 1 Dec. 2'Okt. 3 Jun. 4 Apr. 2 Maj 1 Apr. 1 Febr. 5 Okt. 2 Aug. 21 Sept. :: Aug 3 Jun. 9 Febr. 3 Dec. 23 5 6 12: 9 23 5- 5 9 6 25 U 7 1:: 7 27 9 10 16 12'iMaj. 17 J) ¦; 9 13; 10 30 10. 11 17 11 31 13 14 20! 10 i 5 13 13 17 14 Sept. 2 14 15 21. i:> Jan. 4 17 18 24 J 20 9 17: 17 21 1S 6 18 19 2f> 19 8 211 22 26» 24 13 21,1 21 25 22 10 22. 23 29 23 12 23 26 Nov. 1 28! 17 25;! 25 Marc. 1 2(5 14 26 27 Jul. 3 27 16 29 30 5 Jul. 2} 21 29,' 29 5 30 18 30 31 7 Marc. I! 20 Febr. 2 Jan. 3 9 6 25 Jun. 2pMaj 3 9 Nov. 3 22 Okt. 4 Sept. 4 11 7 24 6 7 13 10! 29 6 7j 13 7 26 8!' 8 1". 11 28 10 11 17 Hijun. 2 10 11 17 i 11 30 12 12 19 15 Febr. 1 14 15 21 18? 6 14 15 21 ! 15 Okt. 4 16 16 2:1 19 5 18 19 25 ¦ 22' 10 18 ' 19 25; 19 8 20 20 27 23 9 22 23 30 i 261 14 22!; 23 29 j 2°. 12 24,, 24. 31 27 13 26 27 Dec. 3- 30! 18 261' 27 Apr. 2i 27 16 28 i' 28 Aujj. 4' 31 17 301| 31 7|Aug. 3! 22 30 31 6 Dec. 1 20 Nov. lOkt. 2. S Apr. 4 21 Marc 2 llFebr. 4 11! 7f 26 Jul. 4 jun. 4 10 6 24 .">¦. V, 12 8 25 6|i 8 15, 11 I 30 8 8 14| 9j 28 9 10 16 12 Marc 1 10 12 19' 15 |Jul. 4 12 | 12 18 12 !Nov. 1 13 14 ' 20 16 5 14 16 231 19, 8 H! ; 16 22 16' 5 17 18 24 20' 9 181 20 27 23 i 12 20 20 26 20 i) 21 22 2« 24 13 22 24 ai 27, 16 24 24 30! 24 13 25 26 Sept. 1 28 17 26 28 Jan. 4j 31 20 28 28 Maj 4 28 17 29 30 r> Maj 3 21 Apr. 3 Marc 4 8 ISept. 4l 24 Aug. 1 Jul. 1 8 ijan. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6i 25 7| 8 12! 8 ' 28 5: 6 12 j (i 25 7 71 13: 10! 29 11 12 16; 12!Aug. 1 !> ! 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 15 16 20: 161 5 13 14 20 13 iDec 3 15, ir> , 21, 18 6 19 20 24 20! 9 1T ' 18 24 18 7 19 19, 25 j 22! 10 23 I 24 29 24 i 10 21! 22 28 j 22 11 23 23 j 29' 26 i 14 27 i 28 Febr. 1 26; 18 2"» i 26 Jun. 1| 261 15 27 27 Okt 3 3); 18 !j ! 29 30 5 30! 19 31-Dec. 1 7 Jun. 3 * l! i. i ! i i ¦ i ; WHi fM OBLCCCJO CCLO VAŠO DRSJŽINO OD tilA\l DO PEIE!!! Stalna in velika zaloga vseh vrst lelnih in zimskih oblek, spomladanskih in zimskih plaščev za deco in odrasle, za moške in ženske cajgof in ŠtOiOV. V veliki izberi so stalno na zalogi svetovno znani pravi garantirani nepre-močljivi ,,TIVAR IIVDCItTIISI". — Tam se dobi tudi vse vrste kratko in pleteno blago, kak hčipe, srajce, IlOgavlce za moshe in zenshe, fino žensho sviieno in painučno perilo, mošhi in iemHi puloveri (šfrihaiii haputi), deh€ (hoce). Ročna dela: zavesa, namizni prti in postel-j njaki. — Prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih ce-nah sami z ogledom blaga brezobvezno za nakup kajti: Tvornišho nishe cene imajo r IV 1 R ODLCHE! TIVAR OBLEKE niRSKA SOBOTA lEND^K*Sa2a SCHVARZ EDVARD T R 6O V11N Kf ŽITO H I_N DEILINI_MI 'PRIDCJLKj "* *^ ^ *" " ^* * " Kupuie vsc dežclne pridelke po dncvni ccni. ) C m ŠOLSHE POTREBŠCINE kakor: knjige, zvezke, beležnice, mape, svinčnike, navcidna in nalivna pcresa, peresnike, radirke, ri-salna orod.ia, ravnila, trikotnike, tuše, črnilo, barve nahrbtnike, aktovkc, kakor tudi monopolske zvezke Vam na.icene.ic nudi IfNJIGARNA, BALKANJI E. - D. LENDAVA LASTNIK: BALKANJI ALEKS III I nirosHA soboia TELEFON ŠTEV. 34. ČEK. RAČ. ŠT. 14.891. Edini pupilarito varnl mu^\ Za hranilne vloge i sploh za vse obveznosti Občinske hra-nilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjom i z vsov svojov davčnov močjov, zato se tiidi arvinski penezi i občinski fondi samo tii morejo vložiti. Sprej-me vloge na hranilne knižice i v tekočem računi pa je ob-restiije najugodnej. Daje po-sojila proti vknjižbi i na po-roštvo (na griint i na karto biianko z kezcšmi. I DOVOUAVA VSAHOVRSTNE HRCDITE (lombardne, menično-eskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravla tiidi vse druge v penezno stroko spadajoče transakcije najkulantnej. I "III" III" K ^>^O t SSS' 1 ¦*, f >y-^i f ->v/i f IMAJMOPEttlMEJSA EADRIHA HESNATI IZDELHOV 1IM HESIMATI KONZERV. IIIIRSHA SOBOTA TELEFON ŠTEV. 8. PRODAJALNE i Maribor, Glavni trg št. 16. — Maribor, Aleksandrova cesta št. 19. — Celje, Kralja Petra cesta št. 13. — Gornja Radgona. Delajo se vsake vrste klobase. salami, kak tiidi vsefele prchajeno meso in honzerve. CKSPORT :^^M- —--=—= $viNJ, TELEC, OOVENShE ŽIVIIME IM MESA. Dobi se mast I. vrste v kištah od 25 kg. in v Vfečah od 1 in % kg. NAJIMIŽIŠA CEIMA IINi IMAJ0OO$A IfVALITETA za delovce ocvcrhe, Draunšveiger, svinjshe noge i. f. d. i0 L t N K 0 IHN O DR& NCI priporoča svojo trgo-vino ž bogatov za-ložbov vsakovrstno-ga blaga. — Dobra vsebina, niske cene. _&__________.....___ K OCET IVANA TRGOVINA V ČRENSOVCIH je daleč naokoli znana, da se v njej dobi vse za do-mačo potrebo po zmernih cenaj tak za gospodarstvo, kak za obrt. ^j-.-^—---:--- Jefar L)sterc priporača cenj. občinstvi vse vfste železja za zgrad-bo i obrt, cement, vapno, deske ino ves ostaii stav-beni materijal i razno orodje. Nadale velika iz-biramanuiakturnoga blaga, svile, vse vrste platna, iz-gotovlene obleke i. t. d. po najnižiši cenaj. Obrtnlhi p o p U s I! •*¦ Vsa fotografska dela Vam izvrši poceni i prvovrstno foto 9? unc Deitfnci-M. Sobola. se priporača. II 'Tride tiidi na dom. KMETOVALCI! Najbolše kose, srpe, motike i polsko orodje, Hk tudi železnino - Sl^LARJE! Okov^ za pohištvo i stavbe, jlažojne za ok-na, orodje.farbe, hrneis GOSPODINJE! Kuhinjsko posodo, jedilno orodje, Vsako-vrstne štedilnike i peči kiipite najcene.i v SuKič Ludviha trgovini z železom, farbami i glažovinov nursha soDota . c- - prek od Štivana. Ifmetje, oDrtnihi, trgovcl i Uciavci naiagafo s\mr peneze pn Kmečkoj posojilnici . //„, v n. Sobofl - cerhvena cesla šf. 5. Telefon štev. t>2. V lastnoj hiši prek od birovije "* Ček. r. št. 15.229. Kmetje, ta gasa je Veša, zato se je posliižujte i jo tiidi pripo-ročajte driigim, Hranilne vloge sprejema od vsakoga na hmnilne kn.iižice i na tekoči račun ino je obrestiije najbolše. Hranilne vlč>ge ;' znašajo dozdaj prek osem milijonov dinar6v (8,000.000 Din.) i Za fe vloge je dobroga stanja poleg lastne hiše do '{¦ 65,000.000 Din. Promet je znašao v preminočem 1939. leti Din. y ¦ 24,000.000, ali z rečjov povedano: dvaj«tištiri milijon dinarov. A Novin vlog ma naš zavod preh 2,000.000 dinaron hi se vsahi Cas laa zahtevo vlagateia izpla^io. Posojila davle na poroke (kezeše), tabulacijo/^^^ v ! -:.. tekočem računi. Posojila davle po nisikoj/^"^8,^^ { meri. Rentni davek od intereša za hr^'ne vlo&e i plača posojilnica sama iz svojega. Kj*^ie, obrtniki. delavci i trgovci ne smete se spoza^i z te gaso, ¦ J štera v stiski podpira naše liidstvo/ ' ;-;:M Pridite v svoj dom, -?de te poslu^ni P° svoJr>3 voli! \:M Prvie, kak bi kai kup^ si PGglednite trgovino J| V LENDAVI I I v it SOD^n, Aiehsandrova c. n. (poleg trg. Dat«i)| , ' ¦'• ..¦¦¦'¦;. \ fta z&iogi mamo vse vrste zimske kratke i duge moške kapute J .-^emočlive moške, žens|fe i dečje »HUBERTUS"' plaščew| duge ženske kapute^ vse vrste moških i dečjih obtek. Velik« izbira hob. Mamo vse v.rste kamgarov, štofov i caigov« Oblehe izdelavamo tttdi * M po meri, tdcno 1 solidno. m ¦ > ' M Pridite i si vse to lehko poglednete, brezi toga, M da bi vas silili za nakiip. ffl