269
Kmetijstvo.
O stelji.
Prva naloga atelje je, da zadržuje živalsko toploto. Vsaka žival višje vrste ima v sebi živalsko toploto, katera vedno uhaja. Po zimi je uhajanje toplote tako veliko, da volna in dlaka več dovolj ne varujeta živali pred mrazom ter morajo zatorej ljudje preskrbljevati živini potrebnega varstva.
To je uzrok, da mora živinorejec po zimi imeti sivino v hlevu in jej mora nasteljati. Stelja mora biti slabo vodilo toplote. Jako slabo vodilo toplote je žaganje, potem pa slama. Nadaljni namen stelje je, da jemlje v se živalski gnoj in to ne le gosti gnoj, temveč tudi scalnico, ki je skoro pri vseh živalih še boljša. Stelja mora zatorej imeti največjo vsesevalno lastnost.
Iz tega izhaja, da je žaganje najboljša stelja, ker ima največjo vsesevalno lastnost Seveda, mnogi kmetovalci ne morejo dobiti zadosti žaganje, da bi je rabili za steljo. Le poleg velikih žag je je v izobilju. Slamo pa ima vsak kmetovalec. Slama ima to prednost, da se hitro preminja v gnoj in daje z živalskimi odpadki jako dober gnoj. Slama vsesava tudi tekoči gnoj, kar pospešuje gnilobo, in gnoj v kratkem tako ugodi, da more služiti rastlinam za živež. Poraba slame za steljo je torej dobra navada.
Nasteljati se mora dobro. S steljo varčevati, se pravi slabo gospodariti. Seveda je tudi tukaj neka meja. če se le preveč nastilja, je .živini Iprevroče in se omeh-kuži. Če pride na mrzli zrak, se taka pomehkužena živina rada prehladi in zboli. Vsaka žival ne potrebuje jednake stelje. Mej posamičnimi vrstami živine so razlike, pa tudi mej posamičnimi živalmi iste vrste. Pred vsem se ločijo živali na take, ki samo meso proizvajajo, in na take, ki povrh še delajo. Konj obstoji največ iz mišic in iz kostij, prešič pa iz tolšče. Konju se mora zategadelj bolje nastiljati, kakor prešiču. Nekatere živali spe rade druga poleg druge, tako prešiči, konji pa spe posamično. Jasno je, da živalim, ki na kupu spe, uide manje toplote, kakor tistim, ki posamič spe, in da zatorej potrebujejo manj stelje.
Konjem naj se močno nastilja, ker nimajo dosti tolšče in spe ločeno. Prešičem preveč nastiljati, je škodljivo, če se jim preveč nastelje, jim je prevroče in se radi prehlade, kar utegne biti povod raznim boleznim. Če imajo precej gorek hlev in jih je več skup, jim še nastiljati ni treba. Posamičnim prešičem pa se mora nastiljati, vendar se jim ne sme dajati toliko stelje, da bi se vanjo zarili.
Govedam mora se nastiljati bolje kakor prešičem, manj pa kakor konjem. Goveda prenaša mraz bolje, kakor konj, a spi le posamično.
Ovco varuje pred mrazom volna, a treba jih je pred mrazom skrbno varovati, ker so jako občutne. Bolje pa je, da so pod dobro streho, nego da se jim dobro nastelje. Ovce tudi vkupe natlačeno spe in zatorej stelje ne potrebujejo.
Mlajše živali so močnejše kakor starše, bolje pre-bavljajo, kri se jim hitreje pretaka, z jedno besedo, vse njih življenje je živahnejše in zato proizvajajo tudi več živalske toplote. Zato jim je treba manje nastiljati.
Znano je, da starejši ljudje potrebujejo toplejšo obleko. Ravno tako se starejšim prešičem, govedam, ovcam in konjem mora bolje nastiljati, kakor mlajšim. Bolni živini tudi bolje nastiljaj, kakor zdravi.
Stelja se mora ravnati tudi po vremenu. A prav na to se ljudje malo ozirajo. Prešiči, če imajo priložnost, si sami uravnajo steljo. Ob gorkem vremenu jo od sebe odrivajo, v mrzlem krog sebe zbirajo. Druge živali tega ne store. Vreme se po zimi jako pogostoma preminja, kmetovalci pa navadno zmirom jednako nastiljajo. Jasno je pa, da je pri gorkejšem \remenu treba manje nasti-
Ijati, kakor pri mrzlem. Če je mrzlo, se odenemo s pernico, drugače pa le z navadno lahko odejo. Ravno tako se mora sedaj bolje, sedaj manje nastiljati. Stelja naj se cesto menja, ker hitro segnije in zrak spridi, kar pogo-stoma prouzroča razne bolezni. Umazanost je sovražnica zdravju in je umen živinorejec nikjer ne pusti, zlasti ondu ne, kjer spe živali.
270