Sistem SLOnar: povedne oznake slovenskih narečnih različkov (od narečne skupine do idiolekta)
Cobiss: 1.01

Peter Weiss - Karmen Kenda-Jež	^
m
CLh
Pri dialektološkem delu na slovenskem jezikovnem ozemlju se zaradi gospo-	^
darnosti za zemljepisno določanje razširjenosti posameznih jezikovnih pojavov uporabljajo pretežno priložnostne krajšave ali oznake raziskovalnih točk ali območij. Še najbolj ustaljeno, vendar manj povedno je številčno označevanje krajev v Slovenskem lingvističnem atlasu (2011-). Sistem SLOnar (iz slovenska narečja) omogoča enotno označevanje zemljepisnih podatkov v	q
slovenski dialektologiji. S kombinacijo kratic se da v njem enoumno označiti narečno skupino, narečje, podnarečje in raziskovalno točko (z državo, v kateri se nahaja obravnavani kraj) vse do posameznega govorca ali informatorja. Ključne besede: slovenščina, narečja, krajevni govori, imena narečij, označevanje krajevnih govorov
Z

The SLOnar System: Informative Labels for Slovenian Dialect Varieties	^
(From Dialect Group to Idiolect)	M
Dialectology work on Slovenian linguistic territory primarily uses ad hoc abbreviations or labels for research points or areas when defining the geographical range of individual linguistic features for efficiency. The numeric marking of places in the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas, 2011-) is the most established, but less communicative. The SLOnar system (standing for slovenska narečja 'Slovenian dialects') makes possible the uniform designation of geographical data in Slovenian dialectology. By combining individual abbreviations in it, one can unambiguously designate the dialect group, dialect, subdialect, and research point (and the country where the place studied is located) all the way down to the individual speaker or informant. Keywords: Slovenian, dialects, local dialects, names of dialects, designating local dialects
1 Namen
1.1 SLOnar (iz slovenska narečja) je sistem za enoumno in jasno označevanje slovenskih narečnih govorov (in govorcev) s kraticami. Prav pride v narečnih opisih, gradivskih zbirkah, razpravah, obsežnejših narečnih slovarjih, naslovih, seznamih, kazalih, indeksih in drugih predstavitvah narečnega gradiva, torej predvsem povsod tam, kjer obravnavamo več kot eno narečno skupino ali več kot en govor, pa tudi pri pedagoškem delu. Če se je v zadnjem desetletju v zvezi s Slovenskim lingvističnim
atlasom (SLA) celo v naslovih razprav uveljavilo nujno potrebno razlikovanje med številko vprašanja in raziskovalne točke (na način SLA V001 in SLA T314), se lahko N v položajih, v katerih je številka točke za SLA premalo povedna, pri veliki večini 1 slovenskih krajev pa je tako ali tako ni, uporabi povedna oznaka iz sistema SLOnar. ^ Omogoča gospodaren, nazoren in zato prijaznejši način označevanja narečnih raO zličkov, ki se govorijo v posameznih krajih obravnavanih narečnih prostorov (to je S označevanje na prvi ravni ali osnovno označevanje - gl. razdelek 3) in ki jih govo-L rijo posamezniki (možno označevanje na drugi ravni ali razširjeno označevanje - gl.
0	razdelek 4). Tako se da na vse druge kraje razširiti sorazmerno omejeno število ra-v ziskovalnih točk za SLA (gl. SLA 1.2: 30-43; SLA 1.1: 12-14), ki so zdaj označene s
številkami od 1 do trenutno 417.1 Prvotno številčenje (»Ramovševa mreža«, končana pred letom 1952 - Benedik 1999: 106-109) je predvidevalo pred arabsko številko kraja (»staro oštevilčenje« - Benedik 1999: 114, 128) še navedbo narečne skupine z Z rimsko številko na način XI/266 (= Vitanje, kjer XI pomeni »Štajersko« - Benedik A 1999: 109). V SLA ima ta govor, ki spada v južnopohorsko narečje, to pa med narečja P štajerske narečne skupine, »veljavno« (Benedik 1999: 114, 128) številko 352 (kot raz-
1	iskovalna točka je v SLA označen s T352), ki sama zase ne pove kdo ve koliko.
S
^	1.2 Kratična oznaka npr. za točko Vitanje v sistemu SLOnar vsebuje veliko več
1	podatkov (gl. preglednici 1 in 2) in je lahko pojasnjevalno dopolnilo številčne oznake
2	iz SLA:
O
z
0
ŠjVit (= SLA T352 Vitanje):
Š - štajerska narečna skupina: narečna skupina je vedno predstavljena z veliko črko; j - južnopohorsko narečje: narečje je vedno predstavljeno z malo črko;
Vit - Vitanje: kraj je vedno zastopan s tričrkovno oznako + [I|, [A], [M], [H*| za govore zunaj Slovenije, tj. v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem in Hrvaškem (pri teh na Hrvaškem z relativizacijo, razloženo v opombi 2), ali [S| za govore v Sloveniji, gledano s stališča zunaj Slovenije (prim. 5.1), ali pa vedno in dosledno tudi z oznako za državo.
1.3 V osnovi gre za prilagojene in prilagodljive kratice posameznih narečnih skupin, narečij in govorov, saj se jih da za konkretne potrebe krajšati z opuščanjem odvečnih podatkov ali širiti z novimi potrebnimi (prim. 5.1). V SLOnarju so razpo -rejene v vejnati strukturi, kjer je na eni strani pojem slovenska narečja (ta ni označen, ker je izhodiščen in zato samoumeven), na drugi pa govor posameznega kraja (na prvi ravni) oz. posameznika (na drugi ravni). Pojem slovenski govor je večinoma enoumen, kdaj pa lahko relativen: na jezikovno mešanih robovih slovenskega etničnega ozemlja na stiku z romanskim, nemškim in madžarskim jezikom lahko to pomeni zapis idiolektov zadnjih slovenskih govorcev ali celo popis iz slovenskih narečij prevzetih prvin v govoru neslovenskojezičnih posameznikov, v sorazmerno
Podatek Jožice Škofic, ki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani vodi projekt Slovenski lingvistični atlas, 9. 10. 2014.
širokem pasu slovensko-hrvaškega narečnega kontinuuma pa možno jezikovnoraz-	^
vojno in/ali j ezikovnosistemsko opredelitev različka.2	^
SLOnar je orodje, ki lajša pregled nad slovenskimi narečji in govori, s	®
tem pa tudi razpravljanje o njih. Razširitev s podatki o posameznih govorcih pa	^ omogoča sprotno preverjanje vrednosti uporabljenega gradiva (glede na starost, spol, mobilnost in druge podatke, ki jih je o informantu zbral raziskovalec).
1.4 Osnova za razvrščanje zemljepisnih enot v narečne skupine, narečja in pod-narečja so bili podatki na narečni karti Tineta Logarja in Jakoba Riglerja oz. na ^ njeni popravljeni različici v SLA 1.1: 11. Med zadnjimi upoštevanimi dopolnitvami ^ je razprava Mateja Šeklija o narečni opredelitvi točk SLA na Hrvaškem na podlagi odsotnosti »definicijskih lastnosti kajkavščine« (Šekli 2013: sedem govorov ^ - MrBan[H*|, ŠsHuS[H*|, ŠbDub[H*|, DkČab[H*|, DkRav[H*|, RGo[H*|, PiBre[H*| - je razvojno uvrstil v ^ ustrezna narečja in narečne skupine). Za zdaj so bile torej pri izhodiščni strukturi sistema SLOnar upoštevane samo tiste dialektološke razprave, ki so se izrecno lotevale vprašanja mednarečnih meja oz. ustreznejše razvrstitve govorov v višje enote. Že samo pripisovanje oznak in uvrščanje govorov posameznih krajev v SLOnar na podlagi trenutno veljavne narečne karte pa je opozorilo na vrsto odprtih vprašanj, ki jih bo treba rešiti bodisi z natančnejšo opredelitvijo klasifikacijskih meril (prim. Rigler 1963a: zlasti 43, 47-48, 62; Šekli 2009) bodisi z dodatnimi raziskavami na O terenu. Tako npr. govora krajev T072 Zatolmin in
T073 Čiginj po Logar-Riglerjevi karti (1983) spadata v obsoško narečje, v Logarjevih Slovenskih narečjih pa sta pred- ^ stavljena kot del tolminskega narečja (T073: Logar 1975: 42, 99; 1993: 51-52, 122; N T072: Logar 1993: 50). Iz omenjenih del je očitna tudi možna razlika med ploskovnim W in točkovnim načinom opredeljevanja posameznega govora: govor Vnanjih Goric ^ (T229) po Logar-Riglerjevi karti spada v dolenjsko narečje, v Slovenskih narečjih pa je opredeljen kot dolenjsko-gorenjski (Logar 1993: 36) oz. dolenjsko-gorenjsko--rovtarski govor (Logar 1993: 112). Podobno še T101 Sovodnje - Savogna d'Isonzo, T102 Miren, T103 Renče (kraško narečje : briško-kraški govori) in
T040 Šentanel
(podjunsko narečje : podjunsko-mežiški govor). Skratka, ker »narečja [...] večinoma sploh nimajo svojih mej jasno določenih drugje kot na dialektoloških kartah« (Rigler 1975: 27), bi morala vsaka sprememba uveljavljene oznake temeljiti na ustrezni študiji, ki bi bodisi dokazovala (ne)ustreznost dosedanje razvrstitve bodisi opisala prehodnost oz. mešanost govora. Za sam sistem SLOnar je pri tem pomembno vprašanje, kako označiti točke s prehodnih in mešanih narečnih območij. Podrobnejšega
Npr. Šekli (2013: 3): »V [...] prispevku je pridevnik slovenski uporabljan v genetolingvistič-nem pomenu 'ki je del slovenskega diasistema oz. slovenskega jezika, tj., ki izkazuje sploš-noslovenske (in morebitne nesplošnoslovenske) jezikovne inovacije'.« Ker se govorci teh govorov (navadno) narodnostno opredeljujejo za Hrvate, v hrvaški in srbski dialektologiji pa je v nasprotju s slovensko pri klasifikaciji narečij kot prednostno uporabljeno sociolin-gvistično merilo razvrščanja na podlagi narodnostne (in verske) opredelitve samih govorcev (prim. Lisac 2003: 9: »U ovoj knjizi obradeni su štokavski i torlački idiomi, kojima govore Hrvati«; Ivic 2009: 7: »[S]rpskima možemo smatrati one dijalekte kojima govore Srbi, odnosno populacije koje svoj govor nazivaju srpskim«), so v sistemu SLOnar raziskovalne točke na Hrvaškem vedno dodatno označene z zvezdico ([H*|; prim. 1.4).
Z
popisa teh območij za celotno slovensko jezikovno ozemlje namreč še nimamo. Za zdaj so z oznako za mešane govore (x) opremljeni mešani kočevski govori (Xx) in N slovenskogoriško-prekmurski govor Žetincev (MxŽet; = Sicheldorf, Radgonski kot, 1 SLA T414; prim. Zorko 1989 in gradivo za SLA, ki ga je popisala Mojca Horvat). ^ Prehodne govore bi lahko po enakem načelu (raba črk iz neslovenskega dela abe-O cede) označevali s črko y. Posebno pozornost bo treba nameniti dokončni uvrstitvi S govorov, ki so bili za SLA zapisani v zadnjem obdobju, po letu 2000, ob pripravi L prvih zvezkov SLA. Gradivsko jih večinoma lahko uvrstimo med t. i. delne zapise
0	(Benedik 1999: 104), kar pomeni, da obseg zbranega gradiva še ne omogoča fonolo-v gizacije zapisa oz. dokončnega opisa sistemskih lastnosti govora. Načrtnejše raziskave so bile opravljene le za področje dolenjskega kostelskega narečja (Dk). Januška Gostenčnik je v svoji doktorski disertaciji (Gostenčnik 2013) izdelala fonološke opise za T279 Babno Polje (BPo), T410 Čabar (Čab[H*|), T411 Ravnice (Rav[H*|), T281
Z Osilnica (Osi), T416 Vas (Vas), T283 Banja Loka (BLo) in T412 Ravna Gora (rGo[H*|) A ter nakazala predlog za morebitno nadaljnjo členitev tega narečja (2013: 264-265). P Podobno je že danes mogoče na podlagi dosedanje literature predvideti morebitne
1	premike, npr. T010 Marija na Zilji - Maria Gail (Lausegger 1989; Pronk 2009: ix, S 6); T049 Pernice (Zorko 2009: 48-64) itd.
^	Novejši popravki in premiki narečnih mej so večinoma rezultat novih ali
1 podrobnejših terenskih raziskav. Članki Jakoba Riglerja (1963a; 1975) in Mateja
0	Šeklija (2009; 2013) pa usmerjajo predvsem k ponovnemu tehtanju (enotnih?) razvr-
•	ščevalnih meril in stopnje njihovega upoštevanja v dosedanjih klasifikacijah, kar je
1	naloga, ki bi morala povezati dialektologe s teh raziskovalnih področij.
•	Navedene povedne oznake in drugi podatki v preglednici SLOnar so torej 1 odprti za nadaljnje dialektološke izsledke (prim. 8.2), saj se jih ravno v tem sistemu
da ustrezno dokumentirati ter hkrati jasno in gospodarno označevati.
2 Označevanje narečnih skupin in narečij (ter podnarečij)
2.1 Narečne skupine in narečja (o teh dveh pojmih gl. Greenberg 2002: 25) so v sistemu SLOnar označeni z začetnicami. Štirje odstopi od tega načela (v od vsega približno 50 enotah) so nujni, za razumevanje pa niso usodni in se jih da hitro naučiti in usvojiti. Načelo pravičnosti seveda govori za to, da bi bili nesistemsko preimenovani obe narečni skupini z začetnico P (panonska in primorska) in nekaj narečij v istih narečnih skupinah z isto začetnico. Vendar se zdi polovičnost še vedno boljša kot dosleden in popoln beg od kakršne koli povezave z imenom narečne skupine ali narečja.
2.1.1	Črka P je bila dodeljena primorski narečni skupini, saj je panonsko lažje miselno izenačiti z Muro, zato je za panonsko narečno skupino izbrana oznaka M.
2.1.2	V panonski narečni skupini se srečata prekmursko in prleško narečje - ker bi pri zadnjem ob onaglasitvi zapisali naglasno znamenje nad črko r, je prleško narečje označeno z r (in prekmursko s p). - Notranjsko in nadiško narečje se z enako začetnico srečata v primorski narečni skupini - zadnje lahko povežemo s Špetrom, zato za nadiško narečje oznaka š (in za notranjsko n). - V štajerski
narečni skupini pride do prekrivanja pri srednjesavinjskem in srednještajerskem narečju, zato je zadnje označeno s š (in srednjesavinjsko s s). Prav tako v tej na- ^t rečni skupini je bilo treba zaradi preobremenjenosti črke k razločiti kozjaško in Ji^ kozjansko-bizeljsko narečje - zadnje zato dobiva oznako b (kozjaško pa k).	^^
2.1.3 Podatek o podnarečju je lahko pripisan takoj za krajšavo narečja v obliki #r (Pi#r = rižansko podnarečje primorskega istrskega narečja) (prim. 5.1 ter preglednici ^ 1 in 2).
m
3 Označevanje krajev
CLh
3.1	Tričrkovne oznake krajev, tudi tistih, ki jih ni v SLA, so tvorjene po tehle ^ načelih.
M
3.1.1	Vzamemo prve tri črke enobesednega imena (pri Igu je zaradi sledenja tričr-kovnemu načelu zapis Igq): Mar = Markovci. Pri (možnem) sovpadu tako tvorjenih okrajšav se odločimo za razlikovanje, npr. Šej = Šentjur in Šer = Šentrupert.
3.1.2	Pri večbesednih krajevnih imenih, ki so pisana z vsaj dvema velikima začetnicama, vzamemo prvi dve črki iz jedrne besede in prvo črko iz pridevnika na levi strani ali pridevka na desni, predlog pa zanemarimo: SKr = Spodnje Kraše,
ŠmD =
Šmartno ob Dreti. Možni trk med pridevnikoma Srednji in Spodnji ipd. (npr. pred O Jarše) lahko preprečimo z odstopom od tega pravila: SrJ = Srednje Jarše in SpJ = ii£ Spodnje Jarše: prijaznost naj bo pred lesenimi in železnimi pravili, saj zato so po- ^ vedne oznake slovenskih govorov sploh predlagane.
3.1.3	Pri večbesednih imenih, ki so v kakem delu pisana z malo začetnico, vzamemo W prvi dve črki iz prvega dela, ki je pisan z veliko, in z veliko pripišemo prvo črko sestavine, tudi če je sicer pisana z malo začetnico, predlog in morebitni preostanek krajevnega imena pa zanemarimo: NoM = Novo mesto, StT = Stari trg pri Ložu ali Stari trg ob Kolpi, ŽiV = Žitara vas, OpS = Opatje selo, UrS = Uršna sela.
3.1.4	Pri tričrkovni oznaki kraja, ki ga uvedemo na novo, je treba paziti le na to, da je drugačna od že izbranih v konkretnem narečju, nikakor pa ne sme motiti enaka krajevna oznaka v drugem narečju, ker do neprijetnih srečevanj oznak sploh ne sme priti: če bi, takoj dobita razširitev z oznako narečja in narečne skupine (npr. KrPod[A| = Podravlje - Föderlach v rožanskem narečju in KpPod[A| = Podgora - Unternberg v podjunskem narečju, oboje v koroški narečni skupini v Avstriji).
3.2	Dober način označevanja govorov posameznih vasi je predstavil že Jakob Rigler v knjigi Južnonotranjski govori (Rigler 1963: 8), kjer je na omejenem raziskovanem območju med Snežnikom in Slavnikom krajem z upoštevanim gradivom (raziskovalnim točkam) za knjigo pripisal kratice s po dvema črkama, ki sta se pojavili v imenu, in sicer začetno in še eno, praviloma soglasnik: Ar = Artviže, Čl = Čelje, Čp = Čepno, DK = Dolnja Košana, Dl = Dolenje itd. (prim. tule razdelke 3.1-3.1.4). -Dvočrkovne so tudi kratice krajev v Slovarju govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami Petra Weissa (1998: 21). - Slovar srbskih govorov Vojvodine 1-10 (RSGV 1-2) ima zapisane oznake posameznih krajev (vseh je blizu 236) na način Be = Berkasovo, Knk = Klenak, SB = Stari Banovci, Z = Zrenjanin, v prvem

zvezku (RSGV 1: 24-27) še ločeno po skupinah, ki jih predstavljajo pokrajine Srem, W Bačka in Banat ter kraji na Madžarskem in v Romuniji, od drugega zvezka (RSGV 2: N 12-14) naprej pa so kraticam in razvezavam krajev v enem samem seznamu pripisane 1 ustrezne pokrajine. (To je bilo uvedeno v slovar in ohranjeno do zadnjega, desetega zvezka na pobudo zapisanega v slovenski oceni tega slovarja - prim. Weiss 2001: O 456.) Način označevanja raziskovalnih točk, kakršen je predstavljen tule v sistemu S SLOnar, bi ob nekaj več porabljenega prostora predvsem tujcem omogočal veliko L boljšo orientacijo v vojvodinskem slovarju in tudi prostoru.
Prim. še nekatere podobne načine: - Karničar 1990: 9, kjer so posamezni kraji (v nemško pisani knjigi) navedeni na način [B] = Untervellach/Spodnja Bela, [K] = Trögern/Korte in [Š] = Schaida/ Šajda ipd.;
Z - Greenberg 2002: 201-205, kjer so krajevna in vodna imena na kartah okrajšana A na način Bd = Bled, St = Sotla;
p - Filipi - Giudici 2012: 38-39 (ki je tule le vzorčni primer za več atlasov Gorana 1 Filipija in sodelavcev), kjer so kraji v Istri in okolici označeni na način NV/Vn = S Nova vas/Villanova, Bu = Buje/Buie, R/F = Rijeka/Fiume, ML/LP = Mali Lošinj/ K Lussinpiccolo ipd. - O označevanju krajev in njegovi razširitvi z označevanjem 1 posameznih govorcev v cerkljanskem slovarju (Kenda-Jež 2002) prim. 4.2.
0
1 4 Označevanje posameznih govorcev
4
1 4.1 Z razširitvijo podatka o kraju zapisa (torej na prvi ravni) lahko nedvoumno, na kratko in kar se da jasno označimo in razberemo (na drugi ravni) celo posameznega informatorja, katerega podatki so poljubno, bolj ali manj okrajšano zapisani za vezajem, v konkretnem primeru recimo za govorko Antonijo Levar iz Spodnjih Kraš, rojeno leta 1908:
ŠzSKr-AL (z dodano rojstno letnico ŠzSKr-AL1908). Iz razširjene oznake DkDel-JG ali DkDel-JG1908 lahko razberemo, da gre za dolenjsko narečno skupino, kostelsko narečje, govor vasi Delač, podatek pa je prispeval Jože Gregorič (rojen leta 1908, če se odločimo za (razlikovalno) navajanje rojstnih letnic). Medtem ko so v SLOnarju osnovne povedne oznake vsaj točk v SLA predpisane ali pa se bodo kot take šele vzpostavile, je oznaka informatorja seveda lahko poljubna, čeprav bi bilo dobro izhajati iz kombinacije začetnic imena in priimka, ki sta potem pri naslednjih, ki bi bili enaki že vzpostavljenim, lahko razširjeni. Tako bi govorec Anton Levar, roj. 1904, iz Spodnjih Kraš lahko dobil ob obstoječi oznaki ŠzSKr-AL za Antonijo Levar oznako ŠzSKr-AnL ali pa z dodano rojstno
letnico ŠzSKr-AL1904. V dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se hranijo zvočni zapisi (posnetki) iz točke T236 Nova vas (na Blokah), ki jih je leta 2013 prispeval Franc Škrabec, rojen leta 1931. Razširjena oznaka tega informatorja je zato lahko DdNoV-FŠ1931(2013), lahko pa tudi samo DdNoV-FŠ, če je iz spremljevalnih podatkov razvidno tisto, kar je zdaj izraženo z letnicama. Letnice v oznaki je smiselno zapisovati le razlikovalno in kadar je potrebno, ne pa kar nasploh in vedno. Natančnejši datum se lahko zapiše v standardni obliki
LLLL-MM-DD. Seveda pa so načeloma ob drugačni ureditvi spremnih podatkov letnice rojstva ali zvočnega zapisa zapisane v posebnih razdelkih in morda pre- ^t glednicah v knjigi, razpravi ipd., v bližini razvezave krajšav.
4»
O
4.2 Karmen Kenda-Jež je v osrednjecerkljanskem slovarju (A-K) v svoji doktorski disertaciji Cerkljansko narečje: teoretični model dialektološkega raziskovanja ^ na zgledu besedišča in glasoslovja (Kenda-Jež 2002) jasno in enoumno označila ^ ponazarjalne primere posameznih govorcev: v kratici je uporabila kombinacijo polkrepke pisave za raziskovalno točko ter manjših navadnih velikih črk za infor-mante, npr. C-GP (= Cerkno - Gabrijel Peternelj) in manjših navadnih malih črk za informatorje, npr. L-mv (= Lazec - Marica Vučko) (Kenda-Jež 2002: 172-174; o razliki med pojmoma informant in informator gl. Prunč 1980: 38).	^
5 Primeri različno izdatnega označevanja

5.1 Kdor potrebuje oznake le iz ene narečne skupine ali iz enega narečja ali iz enega podnarečja (prim. Riglerjev primer, naveden v 3.2), lahko prvo (veliko) črko, ki nakazuje narečno skupino, ali prvi dve črki (veliko in malo), torej oznako narečne skupine in narečja, iz celote izpusti, tako da ostane le pri uveljavljenih in O na novo uvedenih tričrkovnih oznakah krajev. Prav tako je mogoče opustiti poda- ii£ tke o državi čisto na koncu, če so vse raziskovalne točke v isti državi, ali z italijanskega raziskovalnega stališča ukiniti podatek o Italiji in uvesti ustreznega za N Slovenijo (tako da bi imeli npr. točko iz Italije z oznako PšMat in točko iz Slovenije W z oznako PšLiv[S|), sploh pa - in to je pomembno - podatke o podnarečju v obliki #r ^ (Pi#r = rižansko podnarečje primorskega istrskega narečja). Pri tem se uporabnik (pisec, sestavljalec seznama, raziskovalec ... ) ravna glede na globino, potrebe in načela pri označevanju. - Tule zapisano izhodišče je maksimalno, vendar pa so krajevni govor in drugi podatki ob njem lahko predstavljeni različno izdatno:
Pi#rBol[I| = primorska narečna skupina, istrsko narečje, rižansko podnarečje, Bolju-
nec - Bagnoli della Rossandra, Italija (stolpec Go#pOzn v preglednici 2) PiBol[I| = brez podatka o podnarečju (stolpec GoOzn) Pi#rBol = brez podatka o državi PiBol = brez podatkov o državi in podnarečju i#rBol = brez podatkov o narečni skupini in državi iBol = brez podatkov o narečni skupini, podnarečju in državi Bol = oznaka krajevnega govora, brez podatkov o narečni skupini, narečju, podna-
rečju in državi Pi = primorsko istrsko narečje
Pi#r = rižansko podnarečje primorskega istrskega narečja
DkČab[H*|+Rav[H*|+RGo[H*| = dolenjsko kostelsko narečje, v njem pa govori Čabra, Ravnic in Ravne Gore, ki so vsi na Hrvaškem (prim. tule op. 2) DkČab+Rav+RGo = dolenjsko kostelsko narečje, v njem pa govori Čabra, Ravnic in
Ravne Gore, če je podatek o tem, da gre za govore na Hrvaškem, odveč, ker je jasno razviden iz kake dodatne sestavine opisa N Šz:sZd = govori spodnje Zadrečke doline v okviru štajerskega zgornjesavinjskega narečja
^ Šz#sSol[S| = za [S| ipd. prim. 1.2
0
^	Za podatek o govoru s podnarečjem in državo vred tipa Šz#sSol[S| je potrebnih
^ torej največ 10 znakov, za popoln podatek na prvi ravni tipa ŠzBoč pa 5. O
V 5.2 Tako so lahko enakovredno navedene tudi vse druge točke, recimo tiste, v N katerih so bili podatki za SLA sicer zapisani in so ohranjeni v arhivu dialektološke
1	sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani (to so tako imenovane stare točke ali točke v stari mreži, v tukajšnji preglednici v stolpcu
N Stara mreža, ki niso vse prišle v poštev za končno izdajo SLA), in vse nove, v katerih je bilo zapisano slovarsko gradivo in podatki za druga dialektološka dela, tako P ponovno izdana stara kot prihodnja.
^ 5.3 Pri golem opisu posameznih narečnih skupin, narečij in podnarečij je ^ možno označevanje nebesnih strani, katerih krajšave so navedene v oklepajih pred 1 določnico: (v)Š 'vzhodna štajerska narečna skupina = vzhodna štajerska narečja',
0	(jv)Šz 'jugovzhodni del (= jugovzhod) zgornjesavinjskega narečja štajerske narečne • skupine'; Šz#(j)s itd. Tako še (s).. 'severni -a -o', (v).. 'vzhodni -a -o', (z).. 'zahodni -a
1	-o', (jv).. 'jugovzhodni -a -o', (z).. 'jugozahodni -a -o', (sv).. 'severovzhodni -a -o', 4 (sz).. 'severozahodni -a -o'.
1
5.4 Kdaj seveda pridejo v poštev priložnostne oznake, recimo v okviru kake narečne skupine ali kakega narečja za istovrstne narečne pojave v več krajih hkrati (kjer med njihove tričrkovne oznake zapišemo stične pluse +: ŠzKok+PPo+SKr+ŠmD -prva oznaka je petmestna, torej narečne skupine, narečja in kraja, druge so trimestne, torej oznake krajev) ali za zemljepisna področja, ki niso krajevna imena, za stičnim dvopičjem, kar naj bo prav tako zapisano z nizom treh črk: Šz:Zad (kjer zadnje tri črke pomenijo 'Zadrečka dolina') ali pa Šz:sZd (tu zadnje tri črke pomenijo 'spodnja Zadrečka dolina'). Izkoristiti se da možnosti opisa za recimo okolico določenega kraja - krajšava je zapisana v oklepajih za določnico ŠzMoz(ok), konkretno okolico Mozirja v zgornjesavinjskem narečju štajerske narečne skupine, ali za navedeni niz krajev, če si sledijo v zamišljeni črti (ob cesti, reki ...) na način ŠzBoč.. Dob (v istem narečju kraji od vključno Bočne do vključno Dobletine v spodnji Za-drečki dolini, kdaj imenovani tudi med Gornjim Gradom in Nazarjami). Marsikaj se da, kake možnosti pa seveda ostajajo neizkoriščene in jih bo treba še iznajti.
6 Razvezave povednih oznak pri glasnem branju
6.1 Oznako KoObiA se da z leve na desno (od večjega k manjšemu) pri branju ra-zvezati kot »koroško (= koroška narečna skupina,) obirsko narečje, govor vasi Obir

v Avstriji« ali z desne na levo (od manjšega k večjemu) »govor vasi Obir koroškega obirskega narečja v Avstriji« ipd., Šz#sSol pa kot »štajersko (= štajerska narečna skupina,) zgornjesavinjsko narečje, solčavsko podnarečje, govor vasi Solčava« ali »govor vasi Solčava solčavskega podnarečja štajerskega zgornjesavinjskega narečja (= zgornjesavinjskega narečja štajerske narečne skupine)«.	^
Tavtološke podvojitve pri izgovorjenih razvezavah bi bile moteče, zato lahko ^ Dd »dolenjsko narečje« ali »ožje dolenjsko narečje« ali v Greenbergovem smislu »dolenjsko v ožjem smislu« in Gg »gorenjsko narečje« ali »gorenjsko v ožjem smislu« c^ (Greenberg 2002: 33) izjemoma krajšamo (iz nerodnega »dolenjsko dolenjsko narečje« ipd.). Seveda pa je lahko natančneje izraženo »dolenjska narečna skupina, dolenjsko narečje (ali dolenjsko narečje dolenjske narečne skupine)« ipd.) (npr. kot vzporednica ali v nasprotju s korektnim Dk »dolenjsko kostelsko narečje« in Gs »go- N renjsko selško narečje« ipd.).
hH
Z
7 Tehnikalije	>
O
7.1 Povedne oznake je priporočljivo pisati v posebni pisavi, ki naj bo ožja (re- j cimo 66 odstotkov dejanske) in polkrepka, da morebitni predolgi nizi pri postavitvi ^ besedila ne bi povzročali težav, npr.: Pi#rBol[I|. - Če jih hočemo dodatno označiti, q prednje pišemo nezoženi znak i, ki ima v unikodnem sistemu npr. v pisavi ZRCola ^ (dosegljiva je na povezavi http://tinyurl.com/ZRCola) kodo 2B73: iPi#rBol[I|.
7.2	Mala črka L in velika črka i brez serifov lahko povzročata zmedo, zato so za enoumno branje oznak priporočljive serifne pisave (v pisavi ZRCola ali times mali L in veliki i: l, I), ne brezserifne (npr. v pisavi arial: l, I, kar se ne razlikuje veliko od pokončne črte |), ki so za pisanje narečnih besedil tako ali tako neprimerne.
7.3	V vsakokratni objavi je povedne oznake dobro predstaviti, pa najsi so tukajšnje le ponovljene ali pa prilagojene oz. razširjene z novimi.
8 Dodajanje novih povednih oznak nahajališč govorov
8.1	V preglednico vnesemo povedno oznako nahajališča govora (Greenberg 2002: 202) tako, da je poleg celice z imenom kraja v stolpcu > narečna skupina izpolnjena vsaj celica v stolpcu s povedno oznako, najsi bo na način Go#pOzn ali Go-Ozn. Nove vrstice čisto na koncu preglednice je mogoče dobiti s klikom na katero od praznih vrstic z desno miškino tipko in izbiro Vstavi > Vstavi vrstice spodaj (ali zgoraj). Potem ko bodo nove vrstice poslane na elektronski naslov Peter.Weiss@ guest.arnes.si ali karmenkendajez@gmail.com, bodo uvrščene na ustrezno mesto in dane v uporabo drugim na spletni povezavi http://tinyurl.com/SLOnar.
8.2	Nova dialektološka spoznanja bodo povzročila premike (dosedanjih) na-
H

rečnih mej in torej tudi prestavitev posameznih govorov v druge skupine. V takih W primerih se izoblikuje in na ustrezno mesto v preglednici uvrsti nova oznaka, ki je Z s staro povezana s kazalko.
1	Prav tako je mogoče upoštevati različna razvrščevalna načela in njihovo hie-
b's rarhijo. Pri Marcu Greenbergu predlagana »narečja heterogenega izvora« (Greenberg O 2002: 31) bi lahko bila prestavljena iz enot Dk, Dj in Ds v enote Qk, Qj in Qs, medtem s ko bi krajevne oznake ostajale iste. Tu se ponovno vidi, da je sistem SLOnar sicer L tehnični pripomoček, ki pa lahko pripomore k enoumnemu označevanju in torej k lažji obravnavi in lažjemu razumevanju ozemeljskih različkov slovenskega jezika ter k njihovi praktični in teoretični delitvi na narečja, podnarečja, govore, idiolekte ter na morebitne ostanke slovenskega narečnega v tujejezičnem okolju.


z Viri in literatura A
Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC (ZRC SAZU), 1999. s Filipi - Buršic Giudici 2012 = Goran Filipi - Barbara Buršic Giudici, Istromletački lingvistički atlas (ImLA) = Atlante Linguistico Istroveneto (ALIv) = Istrobe-neški lingvistični atlas (IbLA), Zagreb: Dominovic - Pula: Mediteran - Sve-2	učilište Jurja Dobrile, 2012 (Lingvistički atlasi 1).
• FO = Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih
0	govora obuhvacenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur. Pavle Ivic, 4 Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981 (Posebna
1	izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9).
Gostenčnik 2013 = Januška Gostenčnik, Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja: doktorska disertacija, Ljubljana: [J. Gostenčnik], 2013. (Tipkopis.)
Greenberg 2002 = Marc L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, Maribor: Aristej, 2002.
Ivic 2009 = Pavle Ivic, Srpski dijalekti i njihova klasifikacija, prir. Slobodan Reme-tic, Sremski Karlovci - Novi Sad: Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovica, 2009 (Elementi 81).
Karničar 1990 = Ludwig Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten: die Mundart von Ebriach/Obirsko, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990 (Philosophisch-Historische Klasse, Sitzungsberichte 551).
Kenda-Jež 2002 = Karmen Kenda-Jež, Cerkljansko narečje: teoretični model di-alektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovja: doktorska disertacija, Ljubljana: [K. Kenda-Jež], 2002. (Tipkopis.) (http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-5JJVA2QQ ), dostop 7. 10. 2011.
Kenda-Jež 2007 = Karmen Kenda-Jež, Shranli smo jih v bančah: slovarski prispevek k poznavanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale, Ukve: S. K. S. Planika Kanalska dolina - Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2007.
Lausegger 1989 = Herta [Maurer-]Lausegger, Značilnosti slovenskega govora pri ^ Mariji na Zilji, v: Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logar- ^ ju ob sedemdesetletnici, ur. Franc Jakopin, Ljubljana: SAZU, 1989, 137-148.
Lisac 2003 = Josip Lisac, Hrvatska dialektologija 1: hrvatski dijalekti i govori ^ štokavskog narječja i hrvatski govori torlačkog narječja, Zagreb: Golden marketing - Tehnička knjiga, 2003.
Logar 1975 = Tine Logar, Slovenska narečja; besedila, Ljubljana: Mladinska ^ knjiga, 11975 (Kondor 154).	^
Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja; besedila, Ljubljana: Mladinska ^ knjiga, 21993 (Cicero).
Logar - Rigler 1983 = Karta slovenskih narečij, priredila Tine Logar in Jakob Ri-
gler na osnovi Ramovševe dialektološke karte slovenskega jezika, novej- ^ ših raziskav in gradiva Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, Ljubljana: ^ DDU Univerzum, 1983. (Stenski zemljevid.)
Pronk 2009 = Tijmen Pronk, The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtail, Austria, Amsterdam - New York: Rodopi, 2009 (Studies in Slavic and General Linguistic 36).
Prunč 1980 = Erich Prunč, Forschungskonzept zur Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten, v: Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzliches und Allgemeines, O ur. Stanislaus Hafner - Erich Prunč, Graz: Institut für Slawistik der Uni- ii£ versität Graz, 1980 (Slowenistische Forschungsberichte 1), 37-55.	^
Rigler 1963 = Jakob Rigler, Južnonotranjski govori: akcent in glasoslovje go- N vorov med Snežnikom in Slavnikom, Ljubljana: SAZU, 1963 (Razred za W filološke in literarne vede, Dela 13).	^
Rigler 1963a = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vo-kalizmu, Slavistična revija 14 (1963), št. 1-4, 25-78.
Rigler 1975 = Jakob Rigler, Iz zgodovine klasificiranja slovenskih dialektov, Slavistična revija 23 (1975), št. 1, 27-40.
RSGV 1 = Rečnik srpskih govora Vojvodine 1: A-B [v cirilici], ur. Dragoljub Petrovič, Novi Sad: Matica srpska: Odeljenje za književnost i jezik - IK Tiski cvet, 2000 (Leksikografska izdanja III: Dijalekatski rečnici 2/1).
RSGV 2 = Rečnik srpskih govora Vojvodine 2: V-D [v cirilici], ur. Dragoljub Petrovič, Novi Sad: Matica srpska: Odeljenje za književnost i jezik - IK Tiski cvet, 2002 (Leksikografska izdanja III: Dijalekatski rečnici 2/2).
SLA 1.1 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
SLA 1.2 = Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi).
Šekli 2009 = Matej Šekli, Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 26: metode in zvrsti), 291-318.
K O
S
L
0
V
z
1
Z A
P
Šekli 2013 = Matej Šekli, Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja, Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies 9 (2013), 3-53.
Weiss 1997 = Peter Weiss, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: poskusni zvezek (A-H), Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1997 (Slovarji).
Weiss 2001 = Prvi zvezek Slovarja srbskih govorov Vojvodine, Jezikoslovni zapiski 7 (2001), št. 1-2, 455-462.
Zorko 1989 = Zinka Zorko, Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu, Slavistična revija 37, št. 1-3, 241-251.
Zorko 2009 = Zinka Zorko, Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, Maribor: Filozofska fakulteta - Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2009 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 64).
I Preglednica 1: Narečne skupine, narečja in podnarečja
K
0
0
Narečna skupina narečje#
podnarečje
D
dolenjska narečna skupina z belokranjskima narečjema
Dd dolenjsko narečje
Dd#v	vzhodnodolenjsko podnarečje
Dj južnobelokranjsko narečje Dk kostelsko narečje Ds severnobelokranjsko narečje
gorenjska narečna skupina
Gg gorenjsko narečje
Gg#v	vzhodnogorenjsko podnarečje
Gs selško narečje
koroška narečna skupina
Km mežiško narečje
Ko obirsko narečje
Kp podjunsko narečje
Kr rožansko narečje
Ks severnopohorsko-remšniško narečje
Kz ziljsko narečje
Kz#k	kranjskogorsko podnarečje
M
panonska narečna skupina (M kot Mura)
Mh haloško narečje Mp prekmursko narečje
G
K
Peter Weiss - Karmen Kenda-Jež, Sistem SLOnar: povedne oznake slovenskih narečnih različkov Mr prleško narečje (r kot prleško)
Ms slovenskogoriško narečje	^t
Mx mešani govor v panonski narečni skupini	Ji^
4»
O
primorska narečna skupina
Pb briško narečje	^
Pč čiško narečje	^
Pi istrsko narečje	^
Pi#r	rižansko podnarečje	^
Pi#š	šavrinsko podnarečje	^
Pk kraško narečje
Pk#b	banjško podnarečje
Pn notranjsko narečje
Po obsoško narečje
Pr rezijansko narečje
Pš nadiško narečje (š kot špetrsko)
Pt tersko narečje	®
hJ
rovtarska narečna skupina	^
Rc cerkljansko narečje	O
Rč črnovrško narečje	iA
Rh horjulsko narečje	^
Rp poljansko narečje
Rš škofjeloško narečje	W
Rt tolminsko narečje	^
Rt#b	baško podnarečje
štajerska narečna skupina
Šj južnopohorsko narečje
Šb kozjansko-bizeljsko narečje (b kot bizeljsko)
Šk kozjaško narečje
Šp posavsko narečje
Sp#l	laško podnarečje
Sp#s	sevniško-krško podnarečje
Šp#z	zagorsko-trboveljsko podnarečje
Šs srednjesavinjsko narečje
ŠŠ srednještajersko narečje (š kot srednještajersko)
Šz zgornjesavinjsko narečje
Šz#s	solčavsko podnarečje
Xx	mešani kočevski govori
P
R
K O
S
L O
V Z
Preglednica 2: SLOnar
Razvrščanje podatkov v stolpcih. Kjer koli v preglednici v elektronski obliki (http://tinyurl. com/SLOnar) kliknete z levo miškino tipko in v wordu izberete razvrščanje (Osnovno > Odstavek), potem pa se odločite, katere podatke bi radi razvrstili. Imena krajev dobite razvrščena po abecedi tako, da izberete »Razvrsti po« > narečna skupina, potrjena pa naj bo tudi izbira »Moj seznam ima naslovno vrstico«. Odločite se lahko tudi za zaporedje po točkah iz SLA (SLA) ali Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA), po povednih oznakah z upoštevanimi podnarečji (Go#pOzn) ali brez njih (GoOzn), po točkah iz stare mreže (Stara mreža), po državah (D) ali po tonemskosti ipd. (T), prvotno zaporedje pa vzpostavite z razvrstitvijo številk v stolpcu 000. - Tukaj objavljena razvrstitev sledi razvrstitvi po narečjih, podnarečjih in govorih (kar se ne sklada vedno s točkami) v SLA.
N A
P
1
S
K
0
0
Go#pOzn = povedna oznaka s podatkom o podnarečju; GoOzn = povedna oznaka brez podatka o podnarečju; D = država; T = tonemskost: T = tonemski govor; N = netonemski govor; M = govor z metatoniranim tonemskim naglasom; D = govor z drugotnim tonemskim naglasom (SLA 1.1: 14, kar je prispevek Mateja Šeklija); SLA = točka v Slovenskem lingvističnem atlasu, navedena na način T101; Stara mreža = številka v stari mreži za SLA (gl. Benedik 1999: 118sl.); Slovanski lingvistični atlas = točka v mreži za Slovanski lingvistični atlas (OLA) - prim. FO: 11; 000 = privzeto (začetno) zaporedje
o	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
Ü a					>> narečje	ža ž	lingvistični	
o r^ ct a ^ a o * «s					>>> podnarečje / kraj	a tara St	atlas	
K	K				> koroška narečna skupina			001
Kz	Kz				>> ziljsko narečje			002
KzBrd[A|	KzBrd[A|	A	T	T001	Brdo pri Šmohorju -Egg bei Hermagor	1		003
KzBor[A|	KzBor[A|	A	T	T002	Borlje - Förolach	2		004
KzBla[A|	KzBla[A|	A	T	T003	Blače - Vorderberg	4		005
KzBiZ[A|	KzBiZ[A|	A	T	T004	Bistrica na Zilji -Feistritz an der Gail	5		006
KzUkv[I|	KzUkv[I|	I	T	T005	Ukve - Ugovizza	6		007
KzPod[A|	KzPod[A|	A	T	T006	Podklošter -Arnoldstein	7		008
KzRiV[A|	KzRiV[A|	A	T	T007	Rikarja vas -Riegersdorf	8		009
KzRat	KzRat	S	T	T008	Rateče	177		010
KzPot[A|	KzPot[A|	A	T		Potoče		OLA T146	011
r?	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000	4»
Ü Ö « N '					>> narečje >>> podnarečje / kraj	a ž e a r (S	lingvistični atlas		O
* «s									NN
Kz#k	Kz#k				>>> kranjskogorsko podnarečje			012	
Kz#kKGo	KzKGo	S	T	T009	Kranjska Gora	177b		013	HH
Kr	Kr				>> rožansko narečje			014	
KrMaZ[A|	KrMaZ[A|	A	T	T010	Marija na Zilji -Maria Gail	18		015	
KrLoč[A|	KrLoč[A|	A	T	T011	Loče - Latschach	11		016	
KrPod[A|	KrPod[A|	A	T	T012	Podravlje - Föderlach	12a		017	NN
KrKos[A|	KrKos[A|	A	T	T013	Kostanje - Köstenberg	19		018	Z
KrTeh[A|	KrTeh[A|	A	T	T014	Teholica -Techelsberg	17		019	> O
KrBre[A|	KrBre[A|	A	T	T015	Breznica - Frießnitz	20	OLA T147	020	HJ
KrSve[A|	KrSve[A|	A	T	T016	Sveče - Suetschach	24		021	c^
KrHod[A|	KrHod[A|	A	T	T017	Hodiše - Keutschach	22		022	O
KrČah[A|	KrČah[A|	A	T	T018	Čahorče -	23a		023	
					Tschachoritsch				
KrSPl[A|	KrSPl[A|	A	T	T019	Slovenji Plajberk -	25		024	NN N
					Windisch Bleiberg				
KrZab[A|	KrZab[A|	A	T	T020	Zabrda - Saberda			025	H
KrŽih[A|	KrŽih[A|	A	T		Žihpolje - Maria Rain	28		026	
KrŽre[A|	KrŽre[A|	A	T	T021	Žrelec - Ebenthal	29a		027	
KrPok[A|	KrPok[A|	A	T	T022	Pokrče - Poggersdorf	31		028	
KrRad[A|	KrRad[A|	A	T	T023	Radiše - Radsberg	29		029	
KrSel[A|	KrSel[A|	A	T	T024	Sele - Zell Pfarre	27		030	
KrKam[A|	KrKam[A|	A	T	T025	Kamen - Stein im Jauntal			031	
KrMoh[A|	KrMoh[A|	A	T		Mohliče - Möchling	36		032	
KrTin[A|	KrTin[A|	A	T	T026	Tinje - Tainach	30		033	
KrŠko[A|	KrŠko[A|	A	T	T027	Škocijan - St. Kanzian am Klopeiner See	35a		034	
KrŽiV[A|	KrŽiV[A|	A	T	T028	Žitara vas -Sittersdorf	37		035	
Ko	Ko				>> obirsko narečje			036	
KoObi[A|	KoObi[A|	A	T	T029	Obirsko - Ebriach	38a		037	
KoBel[A|	KoBel[A|	A	T	T030	Bela - Vellach	38		038	
KoLep[A|	KoLep[A|	A	T	T031	Lepena - Leppen	38b		039	
Kp	Kp				>> podjunsko narečje			040	
KpDje[A|	KpDje[A|	A	T	T032	Djekše - Diex	32		041	
KpKne[A|	KpKne[A|	A	T	T033	Kneža - Grafenbach	32a	OLA T148	042	
K O
S
L
0
V
z
1
Z A
P
I
S
K
0
0
	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
G a					>> narečje	a ž	lingvistični	
					>>> podnarečje / kraj	e	atlas	
ft o * «s						a r ta St		
KpGre[A|	KpGre[A|	A	T	T034	Grebinj - Griffen	33		043
KpPod[A|	KpPod[A|	A	T	T035	Podgora - Unternberg			044
KpRud[A|	KpRud[A|	A	T		Ruda - Ruden	34		045
KpRin[A|	KpRin[A|	A	T	T036	Rinkole - Rinkolach	40		046
KpGlo[A|	KpGlo[A|	A	T	T037	Globasnica -Globasnitz	39		047
KpViV[A|	KpViV[A|	A	T	T038	Vidra vas -Wiederndorf	41		048
KpBel[A|	KpBel[A|	A	N	T039	Belšak - Weißenstein	41a		049
KpSen	KpSen	S	N	T040	Šentanel	43a		050
KpLib	KpLib	S	N	T041	Libeliče	42		051
Km	Km				>> mežiško narečje			052
KmKop	KmKop	S	N	T042	Koprivna	45a		053
KmCrK	KmCrK	S	N	T043	Črna na Koroškem	45		054
KmRaK	KmRaK	S	N	T044	Ravne na Koroškem	46		055
KmDoD	KmDoD	S	N	T045	Dobrova pri Dravogradu	48a		056
KmPam	KmPam	S	N	T046	Pameče	268		057
KmBrd	KmBrd	S	N	T047	Brda	267a		058
KmStr	KmStr	S	N	T048	Straže (Mislinja)	267		059
Ks	Ks				>> severnopohorsko-remšniško narečje			060
KsPer	KsPer	S	N	T049	Pernice	291		061
KsSPP	KsSPP	S	N	T050	Sveti Primož na Pohorju	269		062
KsVuz	KsVuz	S	N	T051	Vuzenica	269b		063
KsRaD	KsRaD	S	N	T052	Radlje ob Dravi	269a		064
KsRiP	KsRiP	S	N	T053	Ribnica na Pohorju	270a		065
KsLoP	KsLoP	S	N	T054	Lovrenc na Pohorju	270		066
KsZKa	KsZKa	S	N	T055	Zgornja Kapla	292a		067
KsRad[A|	KsRad[A|	A	N	T415	Radvanje - Rothwein			068
P	P				> primorska narečna			069
					skupina			
Pr	Pr				>> rezijansko narečje			070
PrBil[I|	PrBil[I|	I	N	T056	Bila - San Giorgio di Resia	49		071
PrNji[I|	PrNji[I|	I	N	T057	Njiva - Gniva	51a		072
PrOso[I|	PrOso[I|	I	N	T058	Osojani - Oseacco	51		073
PrSol[I|	PrSol[I|	I	N	T059	Solbica - Stolvizza	50	OLA T001	074
r?	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000	
Ü Ö « N '					>> narečje >>> podnarečje / kraj	a >N e a r ta	lingvistični atlas		O
* «s						St			NN
Pt	Pt				>> tersko narečje			075	
PtBre[I|	PtBre[I|	I	T	T060	Breg - Pers			076	m
PtFej[I|	PtFej[I|	I	T		Fejplan - Flaipano	60		077	HH
PtBar[I|	PtBar[I|	I	T	T061	Bardo - Lusevera	54		078	
PtViš[I|	PtViš[I|	I	T	T062	Viškorša -Monteaperta	53		079	
PtCer[I|	PtCer[I|	I	T	T063	Černjeja - Cergneu	56		080	
PtBre	PtBre	S	T	T064	Breginj	52a		081	NN
PtRob	PtRob	S	T	T065	Robidišče	58a		082	Z
Po	Po				>> obsoško narečje			083	>
PoLoM	PoLoM	S	T	T066	Log pod Mangartom	69		084	O
PoTre	PoTre	S	T	T067	Trenta	70		085	hJ
PoBov	PoBov	S	T	T068	Bovec	71		086	m
PoKre	PoKre	S	T	T069	Kred	75		087	o
PoKob	PoKob	S	T	T070	Kobarid	73		088	hH
PoDre	PoDre	S	T	T071	Drežnica	74		089	
PoZat	PoZat	S	T	T072	Zatolmin	76b		090	s
PoČig	PoČig	S	T	T073	Čiginj	76a		091	H
Pš	Pš				>> nadiško narečje (»špetrsko«)			092	
PšMar[I|	PšMar[I|	I	T	T074	Marsin - Mersino	59		093	
PšMat[I|	PšMat[I|	I	T	T075	Matajur -Montemaggiore	60		094	
PšLiv	PšLiv	S	T	T076	Livek	73a		095	
PšDre[I|	PšDre[I|	I	T	T077	Dreka - Drenchia	64		096	
PšPod[I|	PšPod[I|	I	T	T078	Podbonesec - Pulfero	58		097	
PšJer[I|	PšJer[I|	I	T	T079	Jeronišče - Jeronizza	62		098	
PšŠpe[I|	PšŠpe[I|	I	T	T080	Speter [Speter Slovenov] - San Pietro al Natisone	63		099	
PšOšn[I|	PšOšn[I|	I	T	T081	Ošnije - Osgnetto	65	OLA T002	100	
Pb	Pb				>> briško narečje			101	
PbMir[I|	PbMir[I|	I	N	T082	Mirnik - Mernico	111		102	
PbBrK	PbBrK	S	N	T083	Brdice pri Kožbani	68		103	
PbMed	PbMed	S	N	T084	Medana	109		104	
PbKoz	PbKoz	S	N	T085	Kozana	109a		105	
PbKoj	PbKoj	S	D	T086	Kojsko	108		106	
PbŠte[I|	PbŠte[I|	I	N	T087	Steverjan - San Floriano del Collio	107		107	
PbOsl[I|	PbOsl[I|	I	N	T088	Oslavje - Oslavia	112		108	
	o	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
E	Ü a					>> narečje	a	lingvistični	
Z I K	« N '					>>> podnarečje / kraj	ž e a r a	atlas	
O	* «s						St		
S	PbSma	PbSma	S	D		Šmartno		OLA T004	109
L	Pk	Pk				>> kraško narečje			110
O	PkLok	PkLok	S	N	T095	Lokve	90		111
V z	PkGrg	PkGrg	S	N	T096	Grgar	92		112
	PkSol	PkSol	S	N	T097	Solkan	94		113
	PkTrn	PkTrn	S	N	T098	Trnovo	91		114
	PkSem	PkSem	S	N	T099	Šempas	95		115
Z	PkSeG	PkSeG	S	N	T100	Šempeter pri Gorici	105		116
A	PkSov[I|	PkSov[I|	I	N	T101	Sovodnje - Savogna	105a		117
P						d'Isonzo			
	PkMir	PkMir	S	N	T102	Miren	104		118
S	PkRen	PkRen	S	N	T103	Renče	104a		119
K I	PkBra	PkBra	S	N	T104	Branik	99		120
	PkDob[I|	PkDob[I|	I	N	T105	Doberdob - Doberdo	103a		121
2 O						del Lago			
	PkOpS	PkOpS	S	N	T106	Opatje selo	103		122
2	PkKom	PkKom	S	N	T107	Komen	102	OLA T005	123
1	PkSma	PkSma	S	N	T108	Šmarje	98		124
•	PkSta	PkSta	S	N	T109	Štanjel	100		125
	PkKop	PkKop	S	N	T110	Kopriva	100a		126
	PkMav[I|	PkMav[I|	I	N	T111	Mavhinje - Malchina	116		127
	PkKri[I|	PkKri[I|	I	N	T112	Križ - Santa Croce	116a	OLA T003	128
	PkPro[I|	PkPro[I|	I	N	T113	Prosek - Prosecco	115		129
	Pk#b	Pk#b				>>> banjško podnarečje			130
	Pk#bRoč	PkRoč	S	N	T089	Ročinj	67		131
	Pk#bAvč	PkAvč	S	N	T090	Avče	79		132
	Pk#bKan	PkKan	S	N	T091	Kanal	88		133
	Pk#bKaK	PkKaK	S	N	T092	Kal nad Kanalom	87		134
	Pk#bDes	PkDes	S	N	T093	Deskle	93		135
	Pk#bPod	PkPod	S	N	T094	Podlešče (Banjšice)	87a		136
	Pi	Pi				>> istrsko narečje			137
	Pi#r	Pi#r				>>> rižansko podnarečje			138
	Pi#rBol[I|	PiBol[I|	I	N	T114	Boljunec - Bagnoli della Rosandra	118a		139
	Pi#rPla	PiPla	S	N	T115	Plavje	120c		140
	Pi#rOsp	PiOsp	S	N	T116	Osp	120a		141
	Pi#rPre	PiPre	S	N	T117	Prešnica	128		142
r?	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000	
Ü Ö « N '					>> narečje >>> podnarečje / kraj	a >N e a r a	lingvistični atlas		O
* «s						St			NN
Pi#rDek	PiDek	S	N	T118	Dekani	120		143	
Pi#rKub	PiKub	S	N	T119	Kubed	121		144	m
Pi#rPod	PiPod	S	N	T120	Podgorje	129		145	HH
Pi#š	Pi#š				>>> šavrinsko podnarečje			146	
Pi#šKor	PiKor	S	N	T121	Korte	123a		147	
Pi#šKrk	PiKrk	S	N	T122	Krkavče	126		148	
Pi#šPom	PiPom	S	N	T123	Pomjan	123	OLA T011	149	NN
Pi#šLop	PiLop	S	N	T124	Lopar	124		150	Z
Pi#šTre	PiTre	S	N	T125	Trebeše	125		151	>
Pi#šSoč	PiSoč	S	N	T126	Sočerga	122		152	O
Pi#šRak	PiRak	S	N	T127	Rakitovec	127		153	hJ
Pi#šBre[H*|	PiBre[H*|	H	N	T413	Brest			154	m
Pn	Pn				>> notranjsko			155	o
					narečje				
PnSkr	PnSkr	S	N	T128	Skrilje	96		156	
PnAjd	PnAjd	S	N	T129	Ajdovščina	97		157	H
PnGab	PnGab	S	N	T130	Gaberje	98a		158	
PnVip	PnVip	S	N	T131	Vipava	145		159	
PnŠtj	PnŠtj	S	N	T132	Štjak	101		160	
PnPod	PnPod	S	N	T133	Podnanos	146		161	
PnDut	PnDut	S	N	T134	Dutovlje	113		162	
PnSež	PnSež	S	N	T135	Sežana	114		163	
PnOpč[I|	PnOpč[I|	I	N	T136	Opčine - Opicina	115a		164	
PnKol[I|	PnKol[I|	I	N	T137	Kolonkovec (Trst) -Coloncovez (Trieste)	117a		165	
PnDra[I|	PnDra[I|	I	N	T138	Draga - Draga Sant'Elia	130a		166	
PnHrp	PnHrp	S	N	T139	Hrpelje	119		167	
PnBuk	PnBuk	S	N	T140	Bukovje	144a		168	
PnPla	PnPla	S	N	T141	Planina	147		169	
PnRaz	PnRaz	S	N	T142	Razdrto	142a		170	
PnSen	PnSen	S	N	T143	Senožeče	142		171	
PnMaV	PnMaV	S	N	T144	Matenja vas	143a		172	
PnSIa	PnSla	S	N	T145	Slavina	143		173	
PnKle	PnKle	S	N	T146	Klenik	140b		174	
PnKne	PnKne	S	N	T147	Knežak	140		175	
PnDKo	PnDKo	S	N	T148	Dolnja Košana	139		176	
PnBar	PnBar	S	N	T149	Barka	131a		177	
PnTat	PnTat	S	N	T150	Tatre	131		178	
K
0
S
L O
V
Z
1
Z A
P
1
S
K
0
0
	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
O Ö					>> narečje	a >N e	lingvistični	
					>>> podnarečje / kraj		atlas	
& o * «s						a r ta St		
PnPre	PnPre	S	N	T151	Pregarje	132		179
PnHru	PnHru	S	N	T152	Hrušica	133a	OLA T012	180
PnSab	PnSab	S	N	T154	Sabonje	134		181
PnIBi	PnIBi	S	N	T155	Trnovo (Ilirska Bistrica)	136, 138		182
PnJel	PnJel	S	N	T156	Jelšane	137a		183
PnPod	PnPod	S	N	T157	Podgraje	137		184
Pč	Pč				>> čiško narečje			185
PnPod	PnPod	S	N	T153	Podgrad	133		186
R	R				> rovtarska narečna skupina			187
Rt	Rt				>> tolminsko narečje			188
RtMoS	RtMoS	S	N	T161	Most na Soči	78		189
RtGrB	RtGrB	S	N	T162	Grahovo ob Bači	80		190
RtČep	RtČep	S	N	T163	Čepovan	89		191
Rt#b	Rt#b				>>> baško podnarečje			192
Rt#bRut	RtRut	S	N	T158	Rut	77		193
Rt#bPod	RtPod	S	N	T159	Podbrdo	82a		194
Rt#bPor	RtPor	S	N	T160	Porezen	82b		195
Rc	Rc				>> cerkljansko narečje			196
RcGTr	RcGTr	S	N	T164	Gorenja Trebuša	85		197
RcSeb	RcŠeb	S	N	T165	Šebrelje	83		198
RcCer	RcCer	S	N	T166	Cerkno	81	OLA T006	199
RcSKa	RcSKa	S	N	T167	Srednja Kanomlja	84b		200
RcLan	RcLan	S	N	T168	Laniše	84a		201
RcIdr	RcIdr	S	N	T169	Idrija	155		202
Rč	Rč				>> črnovrško narečje			203
RčČVr	RčČVr	S	N	T170	Črni Vrh	153		204
RčGod	RčGod	S	N	T171	Godovič	154		205
RčHot	RčHot	S	N	T172	Hotedršica	152		206
Rh	Rh				>> horjulsko narečje			207
RhLog	RhLog	S	T	T173	Logatec	151		208
RhVrh	RhVrh	S	T	T174	Vrhnika	160		209
RhMLi	RhMLi	S	T	T175	Mala Ligojna	160a		210
RhHor	RhHor	S	T	T176	Horjul	158	OLA T008	211
RhPGr	RhPGr	S	T	T177	Polhov Gradec	161		212
	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
O Ö					>> narečje	a	lingvistični	
					>>> podnarečje / kraj	e	atlas	
& o * «s						r		
Rp	Rp				>> poljansko narečje			213
RpDob	RpDob	S	M	T178	Dobračeva (Žiri)	156a		214
RpLuč	RpLuč	S	M	T179	Lučine	160b		215
RpLes	RpLes	S	T	T180	Leskovica	164b		216
RpGoV	RpGoV	S	M	T181	Gorenja vas	164		217
RpPoS	RpPoŠ	S	M	T181	Poljane nad Škofjo Loko			218
RpBuV	RpBuV	S	M	T182	Bukov Vrh	164a/1		219
RpJav	RpJav	S	T	T183	Javorje	165		220
RpGab	RpGab	S	T	T184	Gabrk	172a		221
Rš	Rš				>> škofjeloško narečje			222
RšPun	RšPun	S	N	T185	Pungert	173b		223
RšŽab	RšŽab	S	N	T186	Žabnica	173a		224
RšZBi	RšZBi	S	N	T187	Zgornje Bitnje	174		225
G	G				> gorenjska narečna			226
					skupina			
Gs	Gs				>> selško narečje			227
GsZSo	GsZSo	S	N	T188	Zgornja Sorica	168		228
GsZLo	GsZLo	S	N	T189	Zali Log	167		229
GsPod	GsPod	S	N	T190	Podlonk	169		230
GsŽel	GsŽel	S	T	T191	Železniki	166		231
GsDra	GsDra	S	T	T192	Dražgoše	171		232
GsSel	GsSel	S	T	T193	Selca	170		233
GsPra	GsPra	S	T	T194	Praprotno	172		234
Gg	Gg				>> gorenjsko narečje			235
GgDov	GgDov	S	T	T195	Dovje	177c		236
GgSrV	GgSrV	S	T	T196	Srednja vas v Bohinju	179	OLA T007	237
GgBoB	GgBoB	S	T	T197	Bohinjska Bela	180b		238
GgZGo	GgZGo	S	T	T198	Zgornje Gorje	180d		239
GgSJa	GgSJa	S	T	T199	Slovenski Javornik	178		240
GgBre	GgBre	S	T	T200	Breg	180č		241
GgRad	GgRad	S	T	T201	Radovljica	181a		242
GgKro	GgKro	S	T	T202	Kropa	183		243
GgLju	GgLju	S	T	T203	Ljubno	183a		244
GgLoS	GgLoS	S	T	T204	Lom pod Storžičem	182a		245
GgZJe	GgZJe	S	T	T205	Zgornje Jezersko	185		246
GgBaš	GgBaš	S	T	T206	Bašelj	184		247
GgKok	GgKok	S	T	T207	Kokra	184a		248

m
HH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
K
O
S L O
V
Z
1
Z
A
P
1
S
K
0
0
	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
G a					>> narečje	a ž	lingvistični	
					>>> podnarečje / kraj	e	atlas	
ft o * «s						r ta St		
GgStr	GgStr	S	T	T208	Stražišče (Kranj)	176		249
GgPri	GgPri	S	T	T209	Primskovo (Kranj)	187a		250
GgSen	GgSen	S	T	T210	Šenčur	188a		251
GgCeG	GgCeG	S	T	T211	Cerklje na Gorenjskem	186		252
GgVal	GgVal	S	T	T212	Valburga	190	OLA T009	253
GgSSe	GgSSe	S	T	T213	Spodnja Senica	175		254
GgPre	GgPre	S	T		Preska			255
GgDob	GgDob	S	T	T214	Dobrova	162		256
GgZGa	GgZGa	S	T	T215	Zgornje Gameljne	190a		257
GgCrK	GgCrK	S	T	T216	Črna pri Kamniku	192a		258
GgTun	GgTun	S	T	T217	Tunjice	192b		259
GgSrJ	GgSrJ	S	T	T218	Srednje Jarše	191		260
Gg#v	Gg#v				>>> vzhodnogorenjsko podnarečje			261
Gg#vDol	GgDol	S	N	T219	Dolsko	191a		262
Gg#vSte	GgSte	S	N	T220	Stebljevek	194		263
Gg#vOkr	GgOkr	S	N	T221	Okrog pri Motniku	195a		264
Gg#vObr	GgObr	S	N	T222	Obrše	193		265
Gg#vKra	GgKra	S	N	T223	Krašnja	196		266
Gg#vMor	GgMor	S	N	T224	Moravče	199		267
Gg#vVač	GgVač	S	N	T225	Vače	200		268
Gg#vCem	GgCem	S	N	T226	Čemšenik	198		269
Gg#vIzl	GgIzl	S	N	T227	Izlake	201		270
D	D				> dolenjska narečna			271
					skupina			
Dd	Dd				>> dolenjsko narečje			272
DdPle	DdPle	S	T	T228	Plešivica	159		273
DdVnG	DdVnG	S	T	T229	Vnanje Gorice	159a		274
DdBor	DdBor	S	T	T230	Borovnica	209		275
DdRkt	DdRkt	S	T	T231	Rakitna	210		276
DdRkk	DdRkk	S	N	T232	Rakek	148		277
DdBeg	DdBeg	S	T	T233	Begunje pri Cerknici	211		278
DdCer	DdCer	S	T	T234	Cerknica	149		279
DdLip	DdLip	S	T	T235	Lipsenj	149a		280
DdNoV	DdNoV	S	T	T236	Nova vas	212		281
DdStT	DdStT	S	T	T237	Stari trg pri Ložu	150		282
DdVrL	DdVrL	S	T	T238	Vrhnika pri Ložu	150a		283
o	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000	
G a « N '					>> narečje >>> podnarečje / kraj	a ž e a r a	lingvistični atlas		O
* «s						St			NN
DdIgq	DdIgq	S	T	T239	Ig	207		284	
DdGro	DdGro	S	T	T240	Grosuplje	220		285	m
DdVRa	DdVRa	S	T	T241	Velika Račna	220b		286	HH
DdRaš	DdRaš	S	T	T242	Rašica	213		287	
DdPod	DdPod	S	T	T243	Podgorica	213a		288	^
DdSGr	DdSGr	S	T	T244	Sveti Gregor	214		289	
DdSod	DdSod	S	T	T245	Sodražica	215		290	
DdKoV	DdKoV	S	T	T246	Kolenča vas	219a		291	hH
DdRib	DdRib	S	T	T247	Ribnica	216	OLA T014	292	Z
DdDoV	DdDoV	S	T	T248	Dolenja vas	217		293	>
DdRud	DdRud	S	T	T249	Rudnik (Ljubljana)	204a		294	o
DdStu	DdStu	S	T	T250	Studenec (Ljubljana)	204		295	hJ
DdJan	DdJan	S	T	T251	Janče	205		296	m
DdŠmL	DdŠmL	S	T	T252	Šmartno pri Litiji	242		297	o
DdGBr	DdGBr	S	T	T253	Gorenje Brezovo	221a		298	
DdSti	DdSti	S	T	T254	Stična	221		299	NN
DdMul	DdMul	S	T	T255	Muljava	222		300	N
DdZag	DdZag	S	T	T256	Zagradec	223		301	H
DdAmb	DdAmb	S	T	T257	Ambrus	219		302	
Ddžuž	DdŽuž	S	T	T258	Žužemberk	224		303	
DdMLi	DdMLi	S	T	T259	Malo Lipje	224a		304	
DdMaD	DdMaD	S	T	T260	Mačkovec pri Dvoru	225		305	
DdVaV	DdVaV	S	T	T269	Vavta vas	228b		306	
DdPod	DdPod	S	T	T270	Podhosta	228c		307	
DdUrS	DdUrS	S	T	T271	Uršna sela	230		308	
Dd#v	Dd#v				>>> vzhodnodolenjsko podnarečje			309	
Dd#vTih	DdTih	S	T	T261	Tihaboj	231		310	
Dd#vŠen	DdŠen	S	T	T262	Šentrupert	232a		311	
Dd#vMir	DdMir	S	T	T263	Mirna	232		312	
Dd#vTre	DdTre	S	T	T264	Trebnje	227		313	
Dd#vGVr	DdGVr	S	T	T265	Gorenji Vrh pri Dobrniču	226a		314	
Dd#vDob	DdDob	S	T	T266	Dobrnič	226		315	
Dd#vMok	DdMok	S	T	T267	Mokronog	233		316	
Dd#vBrM	DdBrM	S	T	T268	Brezovica pri Mirni	232b		317	
Dd#vKoV	DdKoV	S	T	T272	Koroška vas	229		318	
Dd#vNoM	DdNoM	S	T	T273	Novo mesto	228		319	
K
O
S
L O
V
z
I
Z
A
P
I
S
K
0
0
GoOzn D T SLA > narečna skupina >> narečje >>> podnarečje / kraj
Slovanski
lingvistični
atlas
Dd#vSmV	DdSmV	S	T	T274	Smolenja vas	228a		320
Dd#vGab	DdGab	S	T	T275	Gabrje	235		321
Dd#vZav	DdZav	S	T	T276	Zavinek	234		322
Dd#vSeS	DdSeS	S	T	T277	Sela pri Šentjerneju	236		323
Dd#vBuč	DdBuč	S	T		Bučka		OLA T016	324
Dk	Dk				>> kostelsko narečje			325
DkBPo	DkBPo	S	N	T279	Babno Polje	255a	OLA T013	326
DkNKo	DkNKo	S	N	T417	Novi Kot			327
DkDra	DkDra	S	N	T280	Draga	218		328
DkOsi	DkOsi	S	N	T281	Osilnica	255		329
DkDel	DkDel	S	N	T282	Delač	254		330
DkBLo	DkBLo	S	N	T283	Banja Loka	254a		331
DkVas	DkVas	S	N	T416	Vas			332
DkCab[H*|	DkCab[H*|	H	N	T410	Čabar			333
DkRav[H*|	DkRav[H*|	H	N	T411	Ravnice			334
DkRGo[H*|	DkRGo[H*|	H	N	T412	Ravna Gora			335
Dj	Dj				>> južnobelokranjsko narečje			336
DjSBi	DjSBi	S	N	T284	Spodnja Bilpa	253b		337
DjPre	DjPre	S	T	T285	Predgrad	253a		338
DjStT	DjStT	S	T	T286	Stari trg ob Kolpi	253		339
DjDob	DjDob	S	T	T287	Dobliče	251		340
DjDrV	DjDrV	S	T	T288	Dragovanja vas	250a		341
DjDra	DjDra	S	T	T289	Dragatuš	250	OLA T015	342
DjVin	DjVin	S	T	T290	Vinica	249		343
DjPre	DjPre	S	N	T291	Preloka	248		344
DjAdl	DjAdl	S	N	T292	Adlešiči	247		345
Ds	Ds				>> severnobelokranjsko narečje			346
DsVaV	DsVaV	S	N	T293	Vavpča vas	245		347
DsPod	DsPod	S	N	T294	Podzemelj	246a		348
DsGrP	DsGrP	S	N	T295	Grm pri Podzemlju	246b		349
DsMet	DsMet	S	N	T296	Metlika	246		350
000
	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
G a					>> narečje	a	lingvistični	
					>>> podnarečje / kraj	e	atlas	
ft o * «s						a r ta St		
Š	Š				> štajerska narečna skupina			351
Šp	Šp				>> posavsko narečje			352
Šp#z	Šp#z				>>> zagorsko- trboveljsko podnarečje			353
Šp#zPlV	ŠpPlV	S	N	T297	Planinska vas	202c		354
Šp#zDob	ŠpDob	S	N	T298	Dobovec	241a		355
Šp#zTur	ŠpTur	S	N	T300	Turje	202b		356
Šp#k	Šp#k				>>> sevniško-krško podnarečje			357
DdKoK	DdKoK	S	N	T278	Kostanjevica na Krki	237		358
Šp#kSvi	ŠpSvi	S	N	T299	Svibno	241		359
Šp#kRad	ŠpRad	S	N	T301	Radeče	240		360
Šp#kSev	ŠpSev	S	N	T304	Sevnica	243		361
Šp#kLož	ŠpLož	S	N	T305	Ložice (Gorenji Leskovec)	243a		362
Šp#kLeK	ŠpLeK	S	N	T306	Leskovec pri Krškem	239		363
Šp#kDob	ŠpDob	S	N	T307	Dobeno	238a		364
Šp#kVDo	ŠpVDo	S	N	T308	Velika Dolina	238		365
Šp#l	Šp#l				>>> laško podnarečje			366
Šp#lLok	ŠpLok	S	N	T302	Lokavec	280a		367
Šp#lŽig	ŠpŽig	S	N	T303	Žigon	280		368
Sz	Sz				>> zgornjesavinjsko narečje			369
ŠzLuč	ŠzLuč	S	N	T310	Luče	257b	OLA T010	370
SzLjS	SzLjS	S	N	T311	Ljubno ob Savinji	257		371
SzGGr	SzGGr	S	N	T312	Gornji Grad	256		372
SzMel	SzMel	S	N	T313	Meliše	257a		373
SzSKr	SzSKr	S	N	T314	Spodnje Kraše	256a		374
SzNiz	SzNiz	S	N	T315	Nizka	258a		375
SzMoz	SzMoz	S	N	T316	Mozirje	258		376
ŠZ#S	Šz#s				>>> solčavsko podnarečje			377
Šz#sSol	SzSol	S	N	T309	Solčava	257c		378
Šs	Šs				>> srednjesavinjsko narečje			379
ŠsMot	ŠsMot	S	N	T317	Motnik	195		380
ŠsŠen	ŠsŠen	S	N	T318	Sentgotard	198b		381

m
HH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
E
Z
I
K
O
S
L O
V
z
I
Z
A
P
I
S
K
0
0
	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
G a					>> narečje	a ž	lingvistični	
« z-					>>> podnarečje / kraj	e	atlas	
& o * «s						r ta St		
SsVra	SsVra	S	N	T319	Vransko	261		382
SsGom	SsGom	S	N	T320	Gomilsko	260		383
SsSoš	SsSoš	S	N	T321	Šoštanj	265		384
SsReP	SsReP	S	N	T322	Rečica ob Paki	259		385
SsČrn	SsČrn	S	N	T323	Črnova	265a		386
SsLoZ	SsLoZ	S	N	T324	Ložnica pri Žalcu	259b		387
SsKas	SsKas	S	N	T325	Kasaze	262		388
SsVoj	SsVoj	S	N	T326	Vojnik	263		389
SsHuS[H*|	SsHuS[H*|	H	N	T408	Hum na Sutli			390
Sš	Sš				>> srednještajersko narečje			391
SšSve	SšSve	S	N	T327	Svetina	262a		392
SšPro	SšPro	S	N	T328	Proseniško	274č		393
SšSej	SšSej	S	N	T329	Šentjur	274		394
SšSer	SšSer	S	N	T330	Šentrupert	279		395
SšSic	SšSic	S	N	T331	Slivnica pri Celju	274c		396
SšZus	SšZus	S	N	T332	Žusem (Dobrina)	278/1		397
SšZad	SšZad	S	N	T333	Zadrže	275		398
SšZib	SšZib	S	N	T334	Zibika	275a		399
SšPol	SšPol	S	N	T335	Poljčane	273		400
SšSPo	SšSPo	S	N	T336	Spodnja Polskava	289		401
SšRaV	SšRaV	S	N	T337	Ratanska vas	276		402
SšTla	SšTla	S	N	T338	Tlake	276b		403
SšDoR	SšDoR	S	N	T339	Dobovec pri Rogatcu	276c		404
SšSmJ	SšSmJ	S	N		Šmarje pri Jelšah		OLA T018	405
Sb	Sb				>> kozjansko-bizeljsko narečje			406
SbPod	SbPod	S	N	T340	Podčetrtek	277		407
SbPlS	SbPlS	S	N	T341	Planina pri Sevnici	281		408
SbLop	SbLop	S	N	T342	Lopaca	283a		409
SbPil	SbPil	S	N	T343	Pilštanj	283		410
SbKoz	SbKoz	S	N	T344	Kozje	282		411
SbBiS	SbBiS	S	N	T345	Bistrica ob Sotli	284		412
SbZSu	SbZSu	S	N	T346	Zgornja Sušica	286		413
SbPiš	SbPiš	S	N	T347	Pišece	285		414
SbSro	SbSro	S	N	T348	Sromlje	285a		415
SbKap	SbKap	S	N	T349	Kapele	287		416
SbSen	SbSen	S	N	T350	Šentlenart (Brežice)	244		417
SbMos	SbMos	S	N	T351	Mostec	287b	OLA T017	418
	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
G a					>> narečje	a ž	lingvistični	
					>>> podnarečje / kraj	e	atlas	
ft o * «s						a r ta St		
ŠbDub[H*|	ŠbDub[H*|	H	N	T409	Dubravica			419
Šj	Šj				>> južnopohorsko narečje			420
ŠjVit	ŠjVit	S	N	T352	Vitanje	266		421
ŠjSko	ŠjSko	S	N	T353	Skomarje	266a		422
ŠjŽič	ŠjŽič	S	N	T354	Žiče	272		423
ŠjKeb	ŠjKeb	S	N	T355	Kebelj	289e		424
ŠjZaf	ŠjZaf	S	N	T356	Zafošt (Slovenska Bistrica)	289b		425
ŠjLob	ŠjLob	S	N	T357	Lobnica	271		426
ŠjPiv	ŠjPiv	S	N	T358	Pivola	271a		427
ŠjMiD	ŠjMiD	S	N	T359	Miklavž na Dravskem Polju	289d		428
ŠjSLo	ŠjSLo	S	N		Spodnja Ložnica		OLA T019	429
Šk	Šk				>> kozjaško narečje			430
ŠkLuč[A|	ŠkLuč[A|	A	N	T360	Lučane - Leutschach	292		431
ŠkZSl	ŠkZSl	S	N	T361	Zgornji Slemen	293a		432
ŠkZKu	ŠkZKu	S	N	T362	Zgornja Kungota	293		433
M	M				> panonska narečna skupina (Mura)			434
Ms	Ms				>> slovenskogoriško narečje [nekdaj goričansko narečje]			435
MsŠeS	MsŠeS	S	N	T363	Šentilj v Slovenskih goricah	294		436
MsZVe	MsZVe	S	N	T364	Zgornja Velka	295a		437
MsKre	MsKre	S	N	T365	Kremberk	295		438
MsSVo	MsSVo	S	N	T366	Spodnja Voličina	296		439
MsNeg	MsNeg	S	N	T367	Negova	302		440
MsČre	MsČre	S	N	T368	Črešnjevci	304a		441
Mr	Mr				>> prleško narečje			442
MrBre	MrBre	S	N	T369	Brengova	303b		443
MrSJu	MrSJu	S	N	T370	Sveti Jurij [Videm] ob Ščavnici	303	OLA T020	444
MrVer	MrVer	S	N	T371	Veržej	301č		445
MrKrL	MrKrL	S	N	T372	Križevci pri Ljutomeru	301a		446
MrGaj	MrGaj	S	N	T372	Gajševci			447
MrBuč	MrBuč	S	N	T373	Bučkovci	303a		448

m
HH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
E Z
1
K
O
S L O
V
Z
1
Z
A P
1
S
K
0
0
GoOzn D T SLA > narečna skupina >> narečje >>> podnarečje / kraj
Slovanski
lingvistični
atlas
MrLju	MrLju	S	N	T374	Ljutomer	301		449
MrGib	MrGib	S	N	T375	Gibina	301d		450
MrSTo	MrSTo	S	N	T376	Sveti Tomaž	298a		451
MrMiO	MrMiO	S	N	T377	Miklavž pri Ormožu	300		452
MrJur	MrJur	S	N	T378	Juršinci	297		453
MrPod	MrPod	S	N	T379	Podvinci	290a		454
MrCve	MrCve	S	N	T380	Cvetkovci	299c		455
MrOrm	MrOrm	S	N	T381	Ormož	299		456
MrSrD	MrSrD	S	N	T382	Središče ob Dravi	299b		457
MrPGo	MrPGo	S	N	T383	Ptujska Gora	288		458
MrBanfH*]	MrBanfH*]	H	N	T407	Banfi			459
Mh	Mh				>> haloško narečje			460
MhZet	MhŽet	S	N	T384	Žetale	288a		461
MhPod	MhPod	S	N	T385	Podlehnik	290b		462
MhCir	MhCir	S	N	T386	Cirkulane	290		463
Mp	Mp				>> prekmursko narečje			464
MpCan	MpCan	S	N	T387	Cankova	307		465
MpGor	MpGor	S	N	T388	Gorica	308a		466
MpMar	MpMar	S	N	T389	Martjanci	308		467
MpStr	MpStr	S	N	T390	Strehovci	308b		468
MpBel	MpBel	S	N	T391	Beltinci	306		469
MpGom	MpGom	S	N	T392	Gomilica	305d	OLA T021	470
MpNed	MpNed	S	N	T393	Nedelica	305a		471
MpVPo	MpVPo	S	N	T394	Velika Polana	305č		472
MpGBi	MpGBi	S	N	T395	Gornja Bistrica	305b/1		473
MpHot	MpHot	S	N	T396	Hotiza	305c		474
MpVeč	MpVeč	S	N	T397	Večeslavci	307b		475
MpGra	MpGra	S	N	T398	Grad	307a		476
MpGPe	MpGPe	S	N	T399	Gornji Petrovci	309a		477
MpKri	MpKri	S	N	T400	Križevci	309		478
MpKan	MpKan	S	N	T401	Kančevci	309b		479
MpŠal	MpŠal	S	N	T402	Šalovci	310a		480
MpMar	MpMar	S	N	T403	Markovci	310		481
MpGSefM]	MpGSefM]	M	N	T404	Gornji Senik -Felsöszölnök	311	OLA T149	482
MpSlVfM]	MpSlVfM]	M	N	T405	Slovenska vas -Rabatotfalu	311a		483
000
o	GoOzn	D	T	SLA	> narečna skupina		Slovanski	000
G a					>> narečje	a	lingvistični	
					>>> podnarečje /	e	atlas	
					kraj			
						a r ta		
& o						St		
MpŽen[A|	MpŽen[A|	A	N	T406	Ženavci - Jennersdorf	312		484
								485
MxŽet[A|	MxŽet[A|	A	N	T414	Žetinci - Sicheldorf			486

m
HH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
The SLOnar System: Informative Labels for Slovenian Dialect Varieties (From Dialect Group to Idiolect)
Summary
Individual research points in the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas, 2011-) are marked with numbers in the databases for this atlas and in individual publications. Because these are not particularly communicative and because it is necessary to also mark other points in Slovenian linguistic territory during dialectology work (e.g., in dialect descriptions, collections of material, dialect dictionaries, indexes, etc.), a need has appeared for combining the most communicative and economical abbreviations into sequences. This allows standardized labeling of the dialect group, dialect, subdialect, research point (and the country where the place studied is located), and nonstandardized labelling even down to the individual speaker or informer. Thus, in the SLOnar system (standing for slovenska narečja 'Slovenian dialects'), point T114 from the Slovenian Linguistic Atlas is marked as Pi#rBol[I|, which means P = Littoral dialect group, i = Istrian dialect, #r = Rižana sub-dialect, Bol = Bagnoli della Rossandra/Boljunec, and [I| = Italy. The article presents the ability to adapt the data for various purposes and scopes of labelling. When used for Slovenian dialects, all of this can significantly facilitate work for dialec-tologists and users of the works they produce.