MURSKA SOBOTA, 16. JANUARJA 1964 Leto XVI. — Štev. 2 Cena 20 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«. NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČA-SOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD -- NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON 21-163 SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V SOBOTI O OSNUTKU STATUTA: Pomemben prispevek k javni razpravi Konec preteklega tedna sta oba zbora soboške občinske skupščine posvetila edino točko dnevnega reda seje razpravi o osnutku občinskega statuta. Po izčrpni razpravi, za katero so bili značilni številni konstruktivni predlogi odbornikov in pristojnih republiških ter zveznih poslancev, so ocenili pripravljeno gradivo osnutka v osnovi za primerno za javno razpravo. S tem se je dejansko začela javna razprava, v kateri bodo občani do sredine februarja pomagali s svojimi pripombami in predlogi občinski komisiji, da bo lahko dokončno oblikovala vsestransko utemeljeno in za nadaljnji razvoj te velike komune temeljito listino. Med osnovnimi ugotovitvami odbornikov, ki so ocenili nekatera poglavja statuta oziroma posamezna določila za premalo popolna in konkretna, se velja ustaviti pri poglavju, ki obravnava samoupravljanje v gospodarstvu. To poglavje, ki naj bi nakazovalo odnose na relaciji komuna — gospodarske organizacije, je po splošni oceni odbornikov premalo precizno zlasti v določilih, ki odrejajo družbeno politično vlogo komune do nalog gospodarskih organizacij, ki se v medsebojnih odnosih vse češče srečujejo s splošnimi koristmi celotne občinske skupnosti. Ne da bi statut krnil načelo samostojnega odločanja kolektivov delovnih enot, lahko to poglavje vsebuje dovolj precizna stališča in konkretna določila, kako usklajevati razvoj gospodarskih organizacij, zlasti njihove programe o pomembnih ekonomskih ukrepih, kot izpopolnjevanje ali večanje zmogljivosti, medse- bojno povezovanje, združevanje itd. Le tako se bo moči, menijo nekateri odborniki, izogniti škodljivi dvotirnosti, slabemu izkoriščanju kapacitet, samovoljnim ukrepom nekaterih' gospodarskih enot ki spravljajo v odvisnost ali podrejeno vlogo druge delovne organizacije in podobno. Pri tem pa bo treba zlasti * bolj precizirati vlogo svetov občinske skupščine, zakaj letem gre na njihovih področjih čvrstejša in v statutu določena funkcija usmerjanja. Nadvse pomemben prispevek pričakujejo sestavljalci statuta od javne razprave za dokončno oblikovanje krajevnih skupnosti, ki naj bi jih bilo po predlogu v osnutku statuta 36, namesto dosedanjih 39 na področju občine. Nekateri odborniki so bili celo mnenaja, da bi naj razprave občanov potekale tako, da bi se v osnutku izognili teritorialnemu nakazovanju oziroma določanju teh skupnosti. Vsekakor pa bo sedanji predlog dobra osnova za najširšo razpravo občanov, ki pa se po dosedanjih izkušnjah vse preveč zapirajo v ozke meje svojih vasi. Niso redki primeri, da celo nekatera manjša naselja ali vasi, kjer krajevne skupnosti ne bi imele niti osnovnih funkcionalnih pogojev za obstoj, težijo k osamosvojitvi. V večini primerov gre zgolj za lokalistične predsodke in lokalna nasprotja, ki bi jih prav v sedanjih razpravah s pomočjo Socialistične zveze, kot nosilca teh razprav, ugladili in sej z razsodnimi stališči odločili za najboljše rešitve. Ker marsikje pogojujejo teritorialno razdelitev krajevnih skupnosti kmetijske zadruge, s svojimi območji, bodo lahko v te razprave koristno posegle tudi kmetijske organizacije. Športni dnevi v zimskem času so zelo priljubljeni med dijaki. To velja tudi za dijake soboške ESŠ (na sliki) SEJA IZVRŠNEGA ODBORA ObO SZDL LENDAVA Seminarji za člane KO SZDL Člani izvršnega odbora občinskega odbora SZDL so v torek analizirali delo krajevnih organizacij SZDL. Ugotovili so, da so bile v preteklem letu najuspešnejše tiste organizacije, ki so imele dobro vodstvo. Tam, kjer so bili delavni vsi člani odbora KO SZDL, so doseženi uspehi mnogo večji kot tam, kjer to ni slučaj. Nedelavnost odborov KO SZDL je v preteklem letu delno vplivala tudi na porast članstva. Na območjih, kjer so bile krajevne organizacije SZDL skupaj s svojimi vodstvi de lavne, je bil zabeležen porast članov SZDL, drugod pa je število članstva celo padlo. Člani izvršnega odbora so sprejeli tudi sklep o organizaciji seminarjev za člane odborov KO SZDL, ki bo v tem mesecu v 9 krajevnih centrih. Na sestanku so se tudi dogovorili o pripravah in nalogah, ki jih imajo organizacije SZDL v zvezi s pred-stoječimi razpravami o družbenem planu komune za leto 1964. V nedeljo se bodo pričeli v soboški občini GasiIski občni zbori OBČINSKI ZBORI GASILSKIH DRUŠTEV V LJUTOMERSKI OBČINI Pred kratkim so se pričeli v ljutomerski občini tudi občni zbori gasilskih društev. Od 42 društev je opravilo občne zbore doslej že 12 društev. Na vseh občnih zborih razpravljajo o mladini ter o finančnih pogojih za delovanje društev. V Logarovcih so razpravljali tudi o nakupu motorne brizgalne, v Boleh-nečicih pa o dograditvi gasilskega doma. Tudi v soboški občini se bodo pričeli prihodnjo nedeljo občni zbori gasilskih društev. Na območju občine je 117 društev, ki štejejo okrog 4000 članov. Občni zbori naj bi bili končani do konca februarja. Gasilci bodo na občnih zborih razpravljali med drugim tudi o novih smernicah gasilske službe, ki jih je nakazal V. kongres Gasilske zveze Slovenije, o 'občinskem statutu ter o pripravah društvenih statutov. Dosedanja aktivnost gasilskih društev je pokazala, da bo tudi v prihodnje potrebno vključevati v gasilska društva in v vodstva društev mlade ljudi, prav tako pa naj bi gasilci tudi v bodoče zainteresirali širši krog občanov, predvsem pri reševanju materialne problematike gasilskih društev. V lanskem letu je bilo kupljenih 11 motornih brizgaln. Nekatera društva so pri tem prispevala tudi do pol milijona dinarjev. VODNA SKUPNOST ZA MELIORACIJE PREKMURJA V LETU 1963 Po Ledavi navzgor IZ SOBOŠKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV — V torek je upravni odbor pri Agroservisu razpravljal o ukrepih za novo delitev dela. Razpravljali so tudi o problemih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja delovnih prostorov. — Osrednji delavski svet pri Muri bo v kratkem obravnaval proizvodni plan za leto 1964. Na dnevnem redu bo tudi poročilo o izvedenih letnih inventurah. Poleg omenjenega bodo razpravljali še o nabavi novih strojev. Poleg rednih vzdrževalnih del na posameznih potokih, je vodna skupnost v lanskem letu nadaljevala z regulacijo Ledave od Polane navzgor. Regulirali so okrog 2 km vodnega toka, opravljena dela pa so bila vredna okrog 22 milijonov dinarjev. Poleg tega pa so delali tudi na obmejni Ledavi, kjer na madžarski strani izvajajo regulacijska dela tudi Madžari. Dela, opravljena na naši strani so znašala 6 milijonov 800 tisoč dinarjev. Že omenjena vzdrževalna dela na potokih so znašala okrog 12 milijonov dinarjev, kolikor znaša tudi vodni prispevek, ki ga plačuje v Prekmurju okrog 12.800 kmetovalcev. V lanskem letu pa je opravila vodna, skupnost tudi nekatera druga dela. Tako so urejali kanalizacijo in obratne poti na vseh deloviščih kombinata KIK, predvsem pa v Rakičanu. Vrednost teh del je znašala 35 milijonov dinarjev. Prav tako so urejali tudi cesto Ocinje — Kramarovci, za kar je bilo porabljenih 15 milijonov dinarjev. Celotni finančni plan lansko- letnih del je znašal 100 milijonov dinarjev. Na vodni skupnosti ugotavljajo, da bo letos nekoliko težje glede finančnih sredstev. Že v- lanskem letu bi morali dobiti od vodne skupnosti za porečje Drave in Mure 20 milijonov dinarjev, dobili pa so le 5 milijonov. V glavnem naj bi v letošnjem letu dokončali v lanskem letu pričeta dela, pri regulaciji Ledave pa bi morali priti vsaj do vtoka Bodonskega potoka v Ledavo, to je približno 2,5 km po Ledavi navzgor. OB RAZPRAVAH O STATUTU OBČINE LJUTOMER Zaželeni so konkretni predlogi Socialistična zveza v ljutomerski občini je organizirala razprave o osnutku občinskega statuta. V naslednjem sestavku prinašamo nekatere značilnosti osnutka. Zaželeno je, da bi dale razprave o osnutku čim več konkretnih predlogov, ki naj bi jih statut zajel pri dokončni formulaciji. V razpravi o osnutku občinskega statuta se bo verjetno pokazalo, da posamezne službe niso dovolj obdelane. Slišati je tudi pripombe, da naj statut konkretno določi sredstva za posamezne dejavnosti. Pri tem je treba omeniti, da bodo imele v bodoče svoje statute vse delovne in druge samoupravne organizacije kakor tudi krajev- ne skupnosti. Ti statuti naj bi podrobno prikazali posamezno službo ali podjetje, glede sredstev pa je v osnutku določilo, da se predvsem sredstva iz skupnih dohodkov delijo z vsakoletnim družbenim planom in to na osnovi programov razvoja posameznih dejavnosti v občini. Določila statuta navajajo, da občinski organi nimajo Zimski motiv (foto S. K.) Pred dnevi v Ljutomeru — še občni zbor šoferjev in avtomehanikov. Foto R. Gnezda nobene pravice kršiti samoupravnost posameznih organizacij. Razmerja med občinskimi organi in delovnimi organizacijami prihajajo do izraza samo v zbiranju podatkov, v izdelavi analiz, v dajanju priporočil in predlogov, zbiranju sredstev in njihovem združevanju za potrebe splošno koristnih naložb. Posebno poglavje statuta obravnava tudi vprašanja planiranja in kreditiranja. V osnutku so dane v tem pogledu široke možnosti sodelovanja med posameznimi delovnimi organizacijami in med organi občine. Osnova vsemu naj bi bil perspektivni in vsakoletni družbeni plan, ki pa morata izražati težnje tako delovne organizacije kot širše družbene skupnosti. Statut nadalje določa, da morajo o vsakokratnem družbenem planu razpravljati tudi občani, ki lahko dajejo k družbenim planom svoje pripombe in predloge, s čemer naj bi se krepile oblike samouprave v občini. Posebej obravnava občinski statut tudi službo pravne pomoči. Kljub visokim tarifam se ljudje raje zatekajo v premoženjskih zadevah k advokatom. Sveti pri občinski skupščini so dobili z novo ustavno ureditvijo večjo vlogo in pomen, saj neposredno sodelujejo z občinsko skupščino, kateri dajejo svoje predloge. Predlog statuta določa tudi pristojnosti posameznih svetov. V statutu naj bi bilo uzakonjeno načelo povezovanja svetov z delovnimi in drugimi organizacijami, kar je potrebno predvsem zaradi pravilnega usmerjanja razvoja. Sveti naj bi dajali tudi priporočila in smernice za delo posameznih delovnih organizacij, vendar osnutek statuta ne navaja nobenih sankcij, če posamezna organizacija teh priporočil ne bi upoštevala. V predlogu statuta so podrobno obdelane tudi naloge občinske uprave. Ta naj bi poslovala strokovno in po sodobnih principih. Kot oblike neposrednega samoupravljanja navaja osnutek statuta zbore volivcev, zbore volivcev (Nadaljevanje na 2. strani) OD TEDNA PANAMA Ni se še poleglo komentiranje novoletnih poslanic in ugibanje o tem, kako se bodo razvijali mednarodni politični dogodki letos, ko. je v Panami izbruhnilo. Študentje so z demonstracijami in zahtevo, da se naj izobesi v prekopu panamska državna zastava ponovno začeli boj za uresničitev tistih zahtev, ki jih je Panama že večkrat izjavila. Panama ne zahteva dosti: suverenost nad kanalsko cono, razumno odškodnino od ZDA za uporabo prekopa in enakopravnost panamskih uslužbencev z ameriškimi v Panamski družbi. V demonstracijah je bilo ubitih 60 ljudi, več kot sto pa ranjenih. Takoj so bili tudi prekinjeni diplomatski odnosi z ZDA in začela so se mrzlična posvetovanja. Ne ravno najbolj pametno je v tej situaciji pohitel ameriški zunanji minister Rusk z izjavo, da so v upor vmešani Kubanci s Castrom, ki je trenutno na obisku v Sovjetski zvezi. Obe strani sta sicer trdno ostali pri svojih zahtevah, vendar pa je več momentov, ki kažejo, da se situacija umirja. ZDA je ta upor spet opozoril, da bodo morale začeti z drugačno politiko do držav Latinske Amerike, vključno s Kubo. V ZDA tudi vedo, kakšne so zahteve Panamcev in da uživajo široko podporo Latinske Amerike, ki se tudi bori za podobne cilje. Druga, kar je vznemirilo svet. je bil čez noč izvršen DRŽAVNI UDAR V ZANZIBARU Udar je potekal gladko in organizirano in bivši sultanat je proglašen za republiko, sultan pa je zbežal na svoji jahti. Zanzibar je nekako pred mesecem dni postal samostojen, do takrat pa je cesto menjal kolonialne gospodarje. To ni velika država (meri 2.642 kvadratna kilometra in ima približno 300.000 prebivalcev) toda vrenje je opozorilo, da je celotna Afrika v velikem boju za neodvisnost. V veliki dvorani poslopja Arabske lige v Kairu se je začela konferenca voditeljev 13 neodvisnih arabskih držav. ARABSKI VODITELJI bodo obravnavali zapleteno palestinsko vprašanje in načrt Izraela, da preusmeri tok reke Jordan, kar bi imelo usodne posledice za sosednje države. V zvezi s tem bodo govorili tudi o ukrepih proti Izraelu, vsekakor pa tudi verjetno še drugih vprašanjih. Konferenca se je začela v času zboljševanja medarabskih odnosov. V FRANKFURTU že šesti dan sodijo nacističnim zločincem, ki so obtoženi množičnih umorov v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Prvih šest obtožencev, ki so jih pripeljali pred sodišče, zavrača vse trditve obtožnice. Vsi obtoženci valijo krivdo na Adolfa Hitlerja in starešine v taborišču. PREMIER KUBANSKE VLADE FIDEL CASTRO je 'prišel na obisk v Sovjetsko zvezo. S premierom Hruščovom je že imel več političnih razgovorov, enako pa tudi z dragimi sovjetskimi državniki. V zvezi s sedanjim obiskom omenjajo predvsem kubanske gospodarske težave, zlasti slab pridelek zaradi uragana. Sovjetska zveza bo odstopila Kubi del v Kanadi kupljene pšenice, nudila pa ji bo tudi ostalo gospodarsko pomoč. To je že dragi obisk Fidela Castra v Sovjetski zvezi v letu dni. DO TEDNA Pri statutih še v zaostanku Občinska komisija za statute delovnih organizacij pri Občinski skupščini Murska Sobota je doslej prejela v obravnavo 20 osnutkov statutov delovnih organizacij. Skupno pa je 108 takih organizacij, ki bodo morale imeti svoj statut. Zaostanek je še torej precejšen in to največji pri družbenih službah. Pri obravnavi dosedanjih osnutkov so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, ki so v glavnem skupne vsem osnutkom. Prav tako pa je opaziti, da imajo posamezni statuti nekatera področja zelo dobro obdelana, slabše pa ostala. V nekaterih statutih so premalo obdelane razmejitve med obrati, niso precizneje in tehtno določene njihove pristojnosti. Tudi glede referenduma je polno nejasnosti. Pomanjkljivo je določeno, kdaj je obvezen in kdaj ne. Odnosi med komuno in delovno organizacijo so še vedno trd oreh. Morda bo te odnose laže konkretizirati sedaj, ko je v razpravi tudi osnutek občinskega statuta, ker morajo biti določila vsklajena z njegovimi. Tudi glede poslovne tajnosti in dajanju informacij je polno nejasnosti, ker pravzaprav hi konkretno določeno, kaj je to poslovna tajna. V mnogih delovnih organizacijah imajo precejšnje težave pri določanju pristojnosti pomočnika direktorja, v dosedaj pred- loženih osnutkih pa je tudi popolnoma izpuščeno določilo, kdo naj nadomešča direktorja, če je ta zaradi bolezni za dalj časa odsoten. Mnogo nejasnosti se pojavlja v osnutkih statutov kmetijskih zadrug, ki ista vprašanja zelo raznoliko rešujejo. Osnovni problem je v določanju, kdo je najvišji organ kmetijske zadruge. V nekaterih zadrugah so mnenja, da je to občni zbor, druge zadruge pa zopet ne predvidevajo občnega zbora, ampak samo zadružni svet in upravni odbor. Dejstvo je, da moramo kmetijsko zadrugo pojmovati kot gospodarsko organizacijo, za katero je bistveno samoupravljanje. Na osnovi tega hi težko določiti, da so organi zadruge zadružni svet, upravni odbor in direk- tor zadruge ter organi delovnih enot, občni zbor pa lahko razpravlja o posameznih vprašanjih, daje pobude za rešitve itd. Tudi članstvo je zelo raznoliko tretirano. V nekaterih osnutkih je določeno, da je član vsakdo, ki plača simbolično pristojbino 100 dinarjev, drugi tega pogoja sploh ne postavljajo, temveč določajo, da je član tisti, ki trajno proizvodno sodeluje z zadrugo, njej prodaja določeno količina pridelkov ter vlaga pri zadrugi hranilno vlogo v določeni višini. Tudi o tem so različna mnenja ali je član zadruge lahko samo kmet ali tudi drugi. Za šolske statute pričakujejo, da bodo v glavnem nekako tipizirani. Težnja po prepisovanju se pojavlja pri manjših delovnih organizacijah, zlasti v obrtništvu, kjer pa je tudi največji zastoj pri sestavljanju statutov. Med posebnimi problemi se pojavlja vprašanje ali naj statut obširneje določi pravice in dolžnosti članov delovnega kolektiva iz delovnega razmerja. V dosedanjih osnutkih zavzemajo določila precejšen del, vsekakor pa pomanjkljiv, ker ni mogoče pričakovati, da bo statut lahko podrobno obdelal ta vprašanja. Zato še pojavljajo mnenja, da bi naj statut imel le temeljna določila- o pravicah članov kolektiva, vsa ostala določila glede pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja pa bi naj bila podrobneje določena v pravilniku. Š. B. Prepočasi k 42-urnemu tedniku V ponedeljek je občinska komisija za priprave na prehod na 42-urni tednik v Lendavi na svoji seji obravnavala kako daleč so s pripravami v posameznih delovnih organizacijah. Sestanku so prisostvovali tudi direktorji delovnih organizacij iz lendavske občine. Priprave na prehod na skrajšani delovni teden so se v lendavski občini začele že lansko leto, vendar razen v nekaterih izjemnih primerih, doslej še niso storili mnogo. Najbolj intenzivno tečejo te priprave v Proizvodnji nafte, v Mehaniki in v Tovarni pletenin in dežnikov. V drugih delovnih organizacijah pa so komaj pričeli s proučevanjem številnih vprašanj, ki jih zahtevajo analize pred prehodom na skrajšani delavnik. Vzroke za prejšnjo zamudo pri reševanju tega pomembnega vprašanja je iskati predvsem v pomanjkanju strokovnih kadrov (v skoraj vseh podjetjih), ki bi sistematsko proučevali številne probleme in izdelali analize, ki so potrebne. Tudi nepravilno pojmovanje o vlogi članov delovnega kolektiva v pripravah za skrajšani delovni tednik je vplivalo na to, da so te priprave v precejšnji zamudi. V nekaterih podjetjih so prepustili obširno delo na področju proučevanja sprememb, ki bodo nastale s prehodom na skrajšani delovni čas, le komisijam, člani kolektiva pa se niso v celoti posvetili razčiščevanju zamotanih vprašanj in številnih pro- blemov, ki ob tem nastajajo. Člani komisije so menili, da je v priprave potrebno vključiti celotne delovne kolektive, bolj se morajo v izvrševanju te naloge angažirati tudi sindikalne podružnice; vse činitelje, ki kakor-koli vplivajo na spremembe, ki bodo o prehodu na 42-urni tednik nastale, pa je potrebno reševati kompleksno. V svetu vseh faktorjev pa je potrebno imeti pred očmi tudi rezerve, ki obstajajo v nematerialnih faktorjih v posameznih delovnih organizacijah. Na setanku v ponedeljek so se tako člani komisije, kot direktorji delovnih organizacij, pomenili kako začeti s pripravami na prehod na 42-urni delovni tednik tam kjer doslej še niso storili skoraj nič, in kako nadaljevati v delovnih organizacijah, kjer so priprave že v teku. Bili so mnenja, da se strokovne službe v posameznih podjetjih morajo bolj vključiti v te priprave, da je že sedaj potrebno uvajati določene spremembe in jih tako preizkusiti. Člani občinske komisije bodo obiskali posamezne delovne organizacije, imeli bodo razgovore o poteku priprav in o težavah, s katerimi se srečujejo komisije v podjetjih ter tem nudili tudi vso pomoč. Zopet napetost v neposredni bližini Karibskega področja Zaželeni so konkretni predlogi (Nadaljevanje s 1. strani) delovnih skupnosti, referendum ter zbore stanovalcev. Na zborih volivcev naj bi občani obravnavali vprašanja širšega pomena, prav tako pa se bodo seznanjali volivci na zborih z delom občinske skupščine in njenih organov. Zbori volivcev obravnavajo tudi poročila o delu krajevnih skupnosti in dragih oblik. družbenega upravljanja. Posebno mesto zavzemajo tudi zbori volivcev delovnih skupnosti, na katerih naj bi se volivci, zaposleni v delovnih organizacijah podobno kot volivci na vasi seznanjali z vso tekočo problematiko. Zbori volivcev naj bi v bodoče bolj odgovorno obravnavali tudi delo posameznikov, ki so jih občani izvolili v posamezne organe družbenega upravljanja. Referendum (javno odločanje o neki zadevi) nima v osnutku občinskega statuta konkretnih določil. Odločitev o tem, kdaj naj se o neki zadevi razpravlja na referendumu, naj pripada občinski skupščini, če bo to zahteval poseben zakon, večina volivcev ali občinski odbor SZDL. Posebej je 'obdelano tudi načelo javnosti samoupravnih organov. To poglavje bo potrebno konkretno obdelati tudi v statutih delovnih organizacij in v statutih krajevnih skupnosti. Občinski odbor SZDL kot komisija za pripravo občinskega statuta pričakujeta, da bo javna razprava o predlogu statuta dala tudi več koristnih predlogov za spremembe in dopolnitve posameznih določil statuta. Beležka: Besede v prazno O konferencah in sestankih tudi v našem listu precej pišemo. Novinar se navadno potrudi, da v strnjenem poročilu bralca seznani z najpomembnejšimi vprašanji in sklepi iz številnih in različnih sestankov. Prav zaradi tega v takšem sestavku včasih nehote izpustimo besede in mnenja, ki so jih prisotni izrekli v razpravi. Morda se nam zde takšne misli, brez uvodov in dolgih zaključkov nepomembne, pa si jih zato ne zapomnimo. Mnogokrat je res tako, včasih bi pa morali nekatere misli tudi zapisati. Tako, kot recimo mnenja o dveh perečih vprašanjih, o katerih sta na konferenci mladine soboške občine govorila mladinec in mladinka. Že nekaj let nazaj govorimo o slabih odnosih, v kakršnih živijo učenci v gospodarstvu, kritiziramo delovne pogoje, metode usposabljanja, ravnanje z njimi in premajhno skrb za njihovo strokovno izpopolnjevanje. In od besed še nismo prišli daleč naprej. Se vedno »dežujejo« pripombe o nepravilnih odnosih, ki jih imajo nekateri starejši, kvalificirani delavci ali pa mojstri, do mladih učencev v gospodarstvu. Te in še druge stvari se iz leta v leto izboljšujejo in priznati moramo, največkrat v sklopu celotnih odnosov v delovnih kolektivih, ne pa po zaslugi naših prizadevanj. Podobna stvar pa je očitna tudi, če govorimo o strokovnem usposabljanju učencev v gospodarstvu. Vsi trdimo, da je v podjetjih, kjer imajo po več deset učencev, potrebno organizirati takšen način usposabljanja, da bo le tem nudil možnosti za pridobitev kvalitetnega strokovnega znanja. Trdimo res. toda v mnogih delovnih organizacijah učence učijo prav tako, kakor so jih učili pred petimi in več leti. Neglede na to, da se je sam proizvodni proces v tem podjetju že znatno izboljšal, moderniziral in v prihodnje se bo morda še avtomatiziral. Zakaj tako? Zato ker nimamo izdelanih profilov o kadrih kakršne potrebujemo sedaj, še manj pa o onih, ki jih bomo potrebovali v perspektivi. Delovne organizacije se tudi malo »brigajo« za učenca, ko obiskuje šolo raznih strok, vsaj glede strokovnega znanja in teorije, ki naj bi jo tu pridobil. Vzgojo -učenčev smo marsikje prepustili kvalificiranemu delavcu ali mojstru, ponekod pa celo polkvalificiranemu delavcu. Ne vodimo računa o tem, kakšne strokovne in vzgojne kvalitete ima nekdo, ki nam vzgaja učence, ki bodo čez leto ali dve strokovnjaki v našem podjetju. In še to. Čeprav si prizadevamo, da bi bil sistem nagrajevanja kar najpravičnejši za slehernega proizvajalca, v večini primerov ne stimuliramo onih, ki vzgajajo učence v gospodarstvu za opravljeno in vsekakor najbolj zahtevno in pomembno delo. »Dijakinje in dijaki Šole za zdravstvene delavce v Murski Soboti smo bili v počitnicah na strokovni praksi v soboški bolnišnici. 'Trudili smo se, da bi na praksi pridobili kar največ praktičnega znanja. Vedno smo poskusili opraviti dobro tudi vse naloge, ki so nam jih predstojniki dajali. Pa vendar, ob najboljši volji, se nam je včasih marsikaj tudi ponesrečilo. Krivi smo bili sami ali pa tudi ne. Pravzaprav so bili tudi odnosi kar dobri. Le včasih nas je iznenadilo preveč ostro reagiranje na naše napake, saj se vendar še učimo. Motila pa nas je tudi razlika, ki smo jo opazili med znanjem o določenih opravilih, ki smo si ga pridobili v šoli in konkretnim delom. Pridobljenega znanja mnogokrat nismo mogli preveriti v vsakodnevnem delu. In odstopali smo od »zabi- čanih« načel in pravil, ki smo jih slišali na predavanjih. Zaradi objektivnih in subjektivnih vzrokov. Na praksi smo bili v šolskih počitnicah, torej takrat, ko so mnogi uslužbenci bolnišnice bili na dopustih. Nadomeščali smo jih na delovnih mestih. Če dobro ali slabo, o tem ne moremo soditi sami. Vemo pa le, da smo v tem času imeli precejšnje denarne izdatke za hrano, stanovanje itd. Kot praktikanti iz vseh drugih strokovnih šol, smo tudi mi pričakovali, da nam bo nekdo v obliki skromne nagrade povrnil del stroškov, ki smo jih imeli. Toda pričakovali smo zastonj. Minila je praksa in minile so počitnice. In mi spet obiskujemo Šolo, nekateri tretji, drugi pa zadnji letnik Sole za zdravstvene delavce.« Konferenca mladine soboške občine je že za nami. O teh dveh vprašanjih smo že slišali mnogo besed tudi na predzadnji konferenci, pa jih bomo verjetno še slišali. Pa kljub temu sem jih tokrat zapisal, da bi ne zašle v pozabo, da ne bi bile samo »besede v prazno«. K. Sukič KUZMA MLADINSKI AKTIV je na zadnji konferenci sprejel lep program dela. Med drugim je tudi sklenil, da bo organiziral več tečajev. Toda od konference do danes je priredil le eno čajanko. KULTURNO PROSVETNO DRUŠTVO je sklenilo v tem zimskem času uprizoriti eno dramsko delo. Kljub temu, da smo že sredi zime, pa še dramskega dela nimajo izbranega, še manj pa, da bi ga študirali. Čez noč so zaprli prodajalno kruha Začudeno so potrošniki iz gornjega predela Radgone pred dnevi čakali pred prodajalno kruha v Kerenčičevi ulici. V poznih jutranjih urah je bila še vedno zaprta. Končno so zvedeli: nekdo je sklenil, da ta prodajalna ne bo več odprta. Pred časom je bila v sklopu te prodajalne tudi pekarna, pa so jo zaprli zaradi dotrajanosti. Nihče pa ne more trditi, da je dotrajala tudi prodajalna. Ta še vedno zadošča sanitarno- higienskim predpisom. Po zamisli nekaterih naj še koncentrira potrošniški center na Partizanski ulici. Iz teh razlogov so ukinili pred leti tudi špecerijsko trgovino v gornjem delu mesta, v Jurkovičevi ulici. Tako so sedaj storili čez noč tudi s prodajalno kruha ter jo preselili v Partizansko ulico, kjer so sedaj kar tri prodajalne kruha. Na ukinjeno prodajalno je bila vezanih vsaj četrtina radgonskih potrošnikov, saj je v tem koncu mesta pretežno stanovanjski predel. Potrošniki postavljajo vprašanje, ali bo nova prodajalna v Partizanski ulici rentabilna, saj bo odprta ves dan in bo zaposlovala dve delovni moči. Vsak potrošnik si običajno kupi kruh že v jutranjih urah, tisti pa, ki ga želi kupiti kasneje, ga lahko do- bi tudi v samopostrežni trgovini. Občani — potrošniki prizadetega območja postavljajo vprašanje, ali ne bi o tem lahko predhodno odločali celo na zborih volivcev? Ali ne bi bila dolžnost občinskega odbornika, da prisluhne glasu občanov? Potrošniki so mnenja, da je potrebno omenjeno prodajalno kruha ponovno odpreti. Predlagajo, naj bi bila prodajalna odprta vsak dan vsaj 3 do 4 ure in to v jutranjih urah. Potrošnik iz G. Radgone PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Na zgornjo pripombo so nam na pristojnem mestu pri občinski skupščini v Radgoni odgovorili, da je bila prodajalna zaprta na predlog sanitarne inšpekcije. Res „ljudska” milica Pred kratkim je gostoval v Prekmurju ansambel Antona Birtiča »Beneški fantje«. Nastop je bil napovedan za 18. uro in to v Martjancih, a ob 17. uri se je moral ansambel zaradi okvare na avtomobilu zaustaviti v Tišini. Na cesti ‘je bila zelo nevarna poledica, a v hudem mrazu so ostali na cesti in brez pomoči ter upanja, da bi še tega dne imeli koncert. Vedeli so, da jih bo v Mart-jancih pričakala polna dvorana poslušalcev, a zaman. Ko so se v ansamblu že odločali, da odpovedo nastopa, ki so V zvezi s tem dogodkom smo prejeli od Aleksandra Birtiča pismo, v katerem se v osebnem imenu kakor v imenu članov ansambla zahvaljuje tovarišem s postaje prometne milice za to uslugo ter poudarja, da je ta gesta napravila na vse njih izredno močan vtis. 2 POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1964 ju imeli napovedana za tisti dan, je pripeljal po cesti službeni avto Ljudske milce In se zaustavil pri avtomobilskem »invalidu«. Izstopila sta komandir prometne milice v Murski Soboti tov. Pohovnikar in njegov pomočnik Anton Gotar. Razložili so jima kdo so in da bi na vsak način morali priti na koncert. Tovariša nista dolgo oklevala. Preložili so instrumente v njun službeni avtomobil in še pravočasno prišli na prireditev. MARIBOR Podaljšajmo tekmovanje Pred kratkim, v prvih dneh meseca januarja, je posebna komisija, ki vodi pri okrajnem komiteju ZMS tekmovanje za dvig produktivnosti, obiskala večje število mladinskih aktivov v delovnih organizacijah v okraju in ugotovila, da so doslej doseženi rezultati le delno zadovoljivi. Tudi v pomurskih občinah je le malo mladinskih aktivov, ki so k tekmovanju pristopili že lansko leto takoj po razpisu, zato pa so uspehi minimalni. Večji del mladinskih vodstev tekmovanja za dvig produktivnosti ni vzel dovolj resno, pa tudi občinska mladinska vodstva so tej akciji posvetila le malo skrbi. Zato imamo v posameznih pomurskih občinah le redke delovne organizacije, kjer so mladinke in mladinci pristopili načrtno k dviganju storilnosti. Krivdo ne nosijo sami, saj bi jim pri tem morala v večji meri pomagati tudi vodstva podjetij, strokovnjaki itd. Ker v tem obdobju niso bili doseženi zadovoljivi rezultati, je okrajni komite ZMS podaljšal trajanje akcije od maja do 29. novembra letos. S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS MURSKA SOBOTA Analiza letnih konferenc Občinski komite Zveze komunistov Slovenije v Murski Soboti je na seji v soboto razpravljal o konferencah osnovnih organizacij, ki so bile v mesecu decembru. Tako v poročilu kakor v razpravi je bilo poudarjeno, da so bile konference zelo skrbno pripravljene. Kot pozitivno so omenili, da osnovne organizacije niso mehanično prevzele pobud občinskega komiteja glede problemov, o katerih bi naj razpravljale na svojih konferencah. To je opaziti zlasti po temeljnih razpravah o aktualnih problemih iz dela osnovnih organizacij kakor tudi problemov delovnih skupnosti, v katerih delujejo. Poročila na konferencah so sicer obširno nakazovala problematiko in tudi negativne-pojave s stališča odgovornosti in dejavnosti komunistov in osnovnih organizacij, ob tem pa je bilo čutiti, da so pomanjkljiva prav glede poročanja o reagiranju komunistov na te pojave in kaj je storila osnovna organizacija, da bi jih odpravila. Velika pozornost pa je bila na konferencah posvečena odnosu komunistov do raznih družbeno-političnih vprašanj, poudarjajoč pri tem, da je en del komunistov na te probleme, kljub temu, da jih ugotavljajo, ne reagira in do njih ne zavzema nobenih stališč. Na konferencah so komunisti tudi ugotovili, da morajo v bodoče osnovne organizacije še bolj enotno nastopiti, zato pa tudi čimprej v samih organizacijah doseči potrebno enotnost. V dosedanji usmerjenosti je bilo opaziti, da se osnovne organizacije glede problematike omejujejo samo na delokrog gospodarske organizacije, ne posvečajo pa pozornosti problemom, ki se pojavljajo izven teh okvirov. Nekoliko slabše so komunisti na konferencah obravnavali probleme, ki se pojavljajo pri delu samoupravnih organov. Poročila so sicer obširno govorila o delu teh organov in nakazovala nekatere ukrepe, da bi se delo izboljšalo, razprava pa se je tega manj dotikala. Kljub temu, da je bil čas za pripravo konferenc zelo kratek, so bile razprave zelo vsestranske. V industriji so komunisti veliko pozornost posvečali skrajšanju delovnega časa, statutom, nagrajevanju in tudi nadalnjemu raz- širjanju proizvodnje. V kmetijstvu pa so se najbolj dotikali problemov socializacije vasi ter odnosom med kmetijskimi zadrugami in obrati KIK »Pomurka«. Terenske organizacije so pa predvsem razpravljale o organizacijskih vprašanjih in vsebini dela terenskih organizacij. Na splošno je bila razprava o teh problemih zelo temeljita in v nekaterih osnovnih organizacijah so letne konference predstavljale pravo prelomnico v dosedanjem delu. Š. B. NOVE KNJIGE IN REVIJE — NOVE KNJIGE IN REVIJE — Krepak korak naprej IZŠLA JE DRUGA ŠTEVILKA »SVETLE POTI« Vsaka literarna stvaritev nas menda zanima predvsem zato, ker hočemo ugotoviti, koliko odziva je našlo v njej življenje družbe, v kateri je nastala. Kakšen je tedaj skupen imenovalec, poglavitna poteza, nove »Svetle poti«, tega kolektivnega dela, ki ga je izdal Klub mladih literatov Pomurja? V svojo pesem »Večer na asfaltu« prinaša Evald Flisar motiv »samotnega človeka na asfaltu,« v tistem znanem tonu, na kakršnega naletimo skoraj povsod v današnji poeziji, na evropskih ali ameriških tleh. Gre za človeka, ki se izgublja v modernem svetu, pa zato išče poti. iz te dezintegracije. Zdi se, da imamo opraviti z individuumom (ali pa generacijo?), ki je sicer še doživel počasni ritem podeželja, pa ga je čas neusmiljeno potegnil v svoj vrtinec in ga prisilil, da se mu prilagodi ali pa ostane le »razvratni iskalec solza«. Ta vtis se toliko bolj okrepi ob črtici »Poletje«, ki jo je napisala Beatrice Baboš. Podobni utrip me- sta, podobno doživljanje na prehodu med nerazburljivo deželo in vznemirjajočim mestom. Videti je, da se mladi ljudje, ki jih srečujemo v pesmih in v prozi te revijice, poskušajo znajti v okolju, ki tudi samo doživlja neke vrste revolucijo. V črtici »Dancing« Cvete Vlajeve lahko opazimo, da se mladi človek že zaveda, kaj zahteva od njega čas, in da poskuša najti odgovor na Številna vprašanja okrog svoje eksistence. Lahko da smo na napačni sledi, lahko da je vse to le proza in poezija z ljubezensko tematiko. V tem primeru je vso iskanje neke globlje vsebine in vsa filozofija prenapeta in odveč. Če človek ocenjuje vrsto prispevkov iz tega zornega kota, če si torej razlaga, da imamo opravka več ali manj le s čustvovanji mladega človeka, ki močno doživlja, pa tega ne more enakovredno izraziti z besedo, tedaj se da prav ta »Večer na asfaltu«. v katerem smo doslej čutili drugačen podtekst, najbrž spraviti v isto kategorijo. Enako bi veljalo tudi za »Pesem o snežnih poljanah« istega avtorja, pa še, za »Poletje« že omenjene avtorice in za obe pesmi Vilija Kovača (»Obtožba«, »Razmišljanje«). V teh zadnjih vsakršna družbena ali moralna problematika resnično izgine, da se toliko bolj lahko razmahne intimnost in refleksija. In zdaj naletimo na pesem »Doma«, ki jo je napisal Tone Per- šak. »Vrag vzemi sivi, umazani trak!« od tem kategoričnem klicu se mora bralec vendarle spet vrniti na svoje prvotno stališče, namreč, da se objavljeni prispevki ne ukvarjajo toliko z ljubeznijo kot pa z dilemo razdvojenega človeka, s problemom na relaciji mesto — vas. Na kateri strani stojita Flisar in Baboševa, je po tej Peršakovi pesmi, ob tem drugem podu, toliko laze ugotoviti. Zgodaj hoditi spat, to ni moderno, beremo v »Dancingu«. Takih svetovljanskih naziranj je se več v tej črtici, ki nam predstavlja mlado, še plaho dekle, ne seznanjeno z modernim življenjem mesta in z zapeljivostmi kozmopolitizma. Hotela bi zbežati, ko se znajde v zakajeni hotelski kavarni. Njena družba govori vsakdanje o nekem daljnem Saint-Germainu de Preš, naroča vino, česar ona sploh ne pije... Počuti se »kot človek v kletki, okoli katere tekajo divje zveri«. In kakor »neumna deželanka z nepotrebnimi kompleksi« se zdi sama sebi. Že v prvi številki »Svetle poti« srečujemo duhove internazionalizma in kozmopolitiz-ma. V tej številki se to še stopnjuje. Neizogibno je sklepati, da je današnjemu mlademu človeku moderni svet povsem blizu; neizogibno je, opazovati in ocenjevati ga po tem, kako se znajde, kako se bori proti »invaziji« negativnega in išče svoj obraz. Prav v tem smislu začenja Cveta Vlajeva svojo črtico. Stvar zagrabi zanimivo, res problemsko, zato pa je razočaranje ob nadaljnem branju toliko večje. Po številnih buteljkah, konverzaciji z lahkimi ženskami, napitnicah Slovanom in Slovencem, pride zaključek: »Morda je to najbolje: prepustiti se za hip hrupu, glasbi, ritmu, vinu, cigaretam, čustvom in ne misliti na nič.« Človeku je žal, da je tako obetajoče načela problem, nato pa se zadovoljila z opisom veseljaškega srečanja v baru in kompromisno zaključila zgodbo. Toda kljub vsemu zasluži Cveta Vlajeva priznanje, da se je lotila zahtevne naloge. Prav ob njenem tekstu je očitno, da »Svetla pot« že kaže prve značilnosti, ki jih ima najmlajša generacija pri nas: ukvarja se — uspešno ali neuspešno — s problemi modeme družbe, ki se po njej začenjajo vse močneje pretakati sokovi intemacionalizma. Revijica skoraj že lahko prinaša gradivo za kako študijo o psihologiji otrok atomskega veka. Najbrž bi bilo pretirano in preuranjeno, če bi pri teh mladih avtorjih iskali dodeljenih življenjskih konceptov. Toda tega značilnega odnosa do sodobnega življenja ni mogoče prezreti. Sicer pa se ob tej »rdeči niti« nove »Svetle poti« niso razporedili vsi, ki objavljajo v reviji. »Življenje« in »Elegija« Majde Hitijeve ali pa pesem »Snežinke padajo« Nika Sepešija, to vse so pravzaprav le impresije; »Mucek« Milene Gaborjeve bi si zaslužil dobro mesto na straneh kakega otroškega ,lista; »Sončni dnevi«, črtica, ki jo' je napisal Jože Öri, je malce preveč deklarativen zapis o nekem ljubezenskem srečanju na morju. V celoti, je nova »Svetla pot« zelo zanimiva, žal pa avtorjem manjka sposobnosti, da se izpovedo jasneje in siloviteje. Flisar na primer je včasih že zato neprepričljiv, ker ne štedi dovolj z besedami v pesmih (čeprav v svoji humoreski »Kako osvojite vrhove Parnasa« sam svetuje redkobesednost), motiv solza ali samote se ne pojavlja le v že omenjenih njegovih pesmih, najti ga je tudi v njegovih »Sanjah« in v »Velikem upanju.« Beatrice Baboševa bi svoji črtici storila veliko uslugo, če bi črtala uvodne tri stavke: zakaj poročati, ko pa neposredno dogajanj e mnogo bolj prepriča? Podobnih očitkov bi bilo še več. Kakor se da brez oklevanja reči, da je literarni del v drugi številki »Svetle poti« dokaj boljši od onega v prejšnji številki (malce sta k temu prispevali tudi pesmi Adyja Endreja, ki ju je z občutkom prevedla Beatrice Baboš), tedaj velja to še bolj za rubriko »Kulturno ogledalo«. Prinaša dobri poročili (o festivalu komorne (Nadaljevanj e na 4. strani) Zimski motiv Foto H. Hajdinjak LJUTOMER : Zaživelo je delo v aktivih ZMS Takoj po občinski mladinski konferenci, posebno pa še v tem mesecu je zaživelo delo v mladinskih aktivih v ljutomerski občini. Občinski komite in komisije, ki so bile formirane pri njem, so že v lanskem letu sprejele akcijske delovne programe, ki jih v tem času realizirajo. Predavanja v mladinski politični šoli gredo h kraju. Udeležba je ves čas zadovoljiva. Občinski komite ZMS v teh dneh pripravlja skupaj z delavsko univerzo vse potrebno za začetek šol za življenje. Te šole bodo začele ob koncu tega meseca delovati v Bučkovcih, v Križevcih pri Ljutomeru in v Logarovcih. Po dosedanjih prijavah bo šole za življenje v teh treh krajih obiskovalo okrog 100 mladink in mladincev. V aktivih na vasi je v tem zimskem času posebno zaživela kulturno-prosvetna dejavnost. Mnogi aktivi ZMS so že pripravili kulturno-zabavne prireditve, drugi jih šele pripravljajo ali pa študirajo dramska dela, s katerimi bodo nastopili v domači in v okoliških vaseh. Mladinke in PROMETNA VZGOJA NA ŠOLI V PUCONCIH Na osnovni šoli v Puconcih so v tem šolskem letu na široko organizirali prometno vzgojo. Imeli so 7 krožkov za bronasto značko, šest za srebrno in dve skupini za zlato. Učenci prvih dveh so v decembru opravili izpite. Za bronasto je uspešna opravilo izpit 100 učencev, a za srebrno značko 83. S tem pa akcija ni končana. Do konca šolskega leta bodo zajeli vse, tudi najmlajše. Tudi pri tehničnem pouku so učenci izdelovali prometne znake, modele motorjev, organizirali pa so tudi tekmovanje v poznavanju prometnih predpisov. mladinci v delovnih organizacijah so največ svojih sil usmerili na trenutno najbolj pomembna dogajanja v podjetjih. Pripravljajo se na razprave o osnutkih statutov v delovnih organizacijah in o družbenem planu teh za leto 1964. V naslednjih dneh bodo v »Tehnostroju,« »Indopolu« in v obratu MTT imeli proizvodne konference, na katerih bodo obravnavali ta vprašanja. Občinski komite ZMS je že lani razpisal med posameznimi šolami tekmovanje za boljši učni uspeh. V tekmovanju sodelujejo vse šole v občini. Ob koncu tekmovanja, to je ob zaključku šolskega leta, bodo najboljšim šolam podelili knjižne nagrade v vrednosti 30 tisoč dinarjev. Kako je s kulturo pri Gradu? O kulturni aktivnosti v Pomurju se zadnje čase precej pogovarjamo, še več pa se najbrž pritožujemo. Da tu niti pozimi, ko je pri nas še največ časa za dejavnosti lake vrste, ne storimo vsega, kar bi se na tem področju dalo storiti, je v glavnem resnica. In kako je pri Gradu na Goričkem? Tista prva leta po vojni so bile naše dvorane zmeraj polne, še prepolne, pravijo domačini. In če bi se pogovarjali o tem, kako je danes, recimo s predsednico Kulturno prosvetnega društva, tovarišico Anico Kondričevo, bi najbrž ne izostal odgovor: »Srečni smo, če je vsaj polovica dvorane zasedena!« Če ljudje torej niti na gledališke predstave, ki so jih zmeraj privlačevale, ne zahajajo s preveliko navdušenostjo, potem si bo tudi lahko predstavljati, koliko težav se pojavi, kako hitro je treba človeka, ki bi bil pripravljen žrtvovati kaj časa za ta ali oni namen. Pri Gradu zdajle pripravljajo igro »Sveti plamen« angleškega avtorja Somerseta Maugha-ma; celi tedni so minili, preden so našli dovolj ljudi, ki bi hoteli naštudirati vloge. Kadar se nekje na vasi odločijo, da bodo pripravili kako prireditev, se vse zatakne že ob osnovnem: ob sodelavcih. Pri Gradu so to težavo sicer že prebro- dili, kar omogoča, da začno z vajami, toda skrbi s tem za gotovo še ni konec. Recimo, gre za dvorano. Saj, dvorana je velika in prostorna, toda treba je veliko kuriti v njej, preden se toliko ogreje, da gledalci potem nimajo kritičnih pripomb. Kajti te je bilo slišati že večkrat. Toda vprašanje, s katerim se zdaj ukvarja društvo, je mnogo resnejše od tega. Dvorana je last kmetijske za- druge, ki pa jo je doslej brezplačno dajala v najem kulturnoprosvetnemu društvu. Zdaj pa je prišlo do predloga, da dvorano popolnoma prevzame društvo. In kdo bo plačeval večje stroške, ki jih bo od časa do časa zahtevalo vzdrževanje? Ob tej dilemi je odločitev težka, kajti društvo razpolaga z vse preskromnimi finančnimi sredstvi, saj je lani na primer dobilo le 50 tisoč din kot dotacijo od Zveze Svobod in prosvetnih društev. Sicer je res, da si je vsaj tolikšno vsoto pridobilo še društvo samo, vendar pa je šel ves ta denar za stroške okrog prireditev v minuli sezoni. Da bodo letos ali v naslednjih letih prejemki društva kaj večji, je pa seveda veliko vprašanje. Zato kulturniki pri Gradu čakajo, da pri de rešitev z druge strani. Po novem bodo krajevne skupnosti prevzele dvorane na svojih območjih in v tem primeru se bo zadevadala po vsem videzu laže urediti. Igra, ki jo mislijo uprizoriti v predpustnem času, m edina prireditev, za katero se je odločilo društvo na svojem občnem zboru. Otrokom so za Dedka Mraza pripravili lutkovno igro, tov. Janko Kondrič, ki je oskrbel prejšnjo, pa bo pripravil še eno, s katero bo morda tudi gostoval v sosednjih krajih. (Nadaljevanje na 4. strani) TUDI V SOBOŠKI OBČINI: Šole za življenje Zanimanje za šole za življenje je med mladino iz leta v leto večje. Že v lanskem letu so občinski komiteji ZMS v Pomurju organizirali več takšnih šol. Obisk v šolah za življenje je bil najboljši predvsem v večjih centrih, saj so te šole obiskovali mladinci in mladinke iz več vasi. Lanske izkušnje in zanimanje mladih za predavanja iz programa šol za življenje so tudi letos vzpodbudile občinska mladinska vodstva k organizaciji teh šol. Šole za življenje že delujejo v lendav- POPRAVEK V novoletni številki je prišlo v sestavku: Tudi to je Pomurje 1963, do neljube pomote. Pravilno je naslednje število posojilojemalcev posameznih podružnicah komunalne banke: M. Sobota 6200, Lendava 2900, Radgona 1800 in Ljutomer 2000. ski lin radgonski občini, v prihodnjih dneh pa bodo s predavanji začeli tudi v soboški občini. Občinski komite ZMS v Murski Soboti bo v sodelovanju z Delavsko univerzo in Centrom za zdravstveno vzgojo organiziral šole za življenje v Bogojini, v Pe-trovcih, v tovarni »Mura« in v »Pomurskem tisku«. V petih oddelkih teh šol bo predavanja poslušalo okrog 200 mladink in mladincev. Kasneje bo šola za življenje še v šolskem centru za blagovni promet in v šoli učencev v gospodarstvu. Program predavanj obsega zanimive teme, o katerih bodo predavali izkušeni zdravstveni in družbeno-politični delavci. Prodajal sem kulturo To sem delal že večkrat. Namreč: prodajal sem kulturo. Kar naprej me drži in sem zelo navajen tega posla. In kar je najhujše: niti malo mi ni nerodno. Tokrat sem jo prodajal kg po 750 dinarjev; je cenejša od teletine pa tudi od govedine brez kosti. Kajti šest knjig Prešernove družbe tehta 1,20 kg; kar uverite se, če ne verjamete. Da! Stopil sem v blok. »Ah, zopet nadlegujete, vi!« me je sprejela neprijazna tovarišica, »sploh pa, zakaj ne nehate s tem vašim norim poslom. Saj boste kmalu ob ves ugled. Prosim vas, kateri resni človek se peča s to rečjo!« Preden je zaloputnila vrata pred menoj, je še dodala: »Razmišljajte o mojih besedah. Ne bodo vam v škodo! Zdravo!« In sem odšel. Zopet sem potrkal, vstopil v pisarno in tako dalje. Vsi uslužbenci so me pogledali začudeno, potem pa sklonili glave in se delali, kot da imajo delo. Tam ob oknu je po govorečem molku spregovoril eden od ta glavnih. »Ph, vaše. knjige! Kdaj naj jih beremo? Saj se iz dela ne vidimo! Vi prosvetni človek, ki devet mesecev ničesar ne delate, potem pa imate tri mesece počitnic, da, vi lahko pasete dolg čas ob knjigah. Toda mi smo delavni ljudje! Da ne boste rekli, da nismo tudi kulturni, dajte eno to vašo reč. Jo bo že pla- čal sindikat.« Potem je bil kup knjig za eno reč res manjši. Za seboj pa sem slišal veseli: hahaha... In Sem potem ves žalosten prodajal žalostno kulturno kramo dalje in zavidal belemu snegu, ki ga nihče ne moti pri njegovem ležanju in ne ve za kulturne tegobe mojega ubogega srca. V gostilni sem naletel na veselega fanta. Široko je krilil z rokami in žarel v zdrava lica. »Hej,« mi je zaklical, ko me je zagledal, »imaš zopet kulturne popadke. Ubogi fant! Pa tako bistro izgledaš! Hej Micka, nalij staremu fantu tri deci, da ne bo gledal tako žalostno! Pa daj še meni,« to je rekel meni, »eno porcijo te tvoje kulture!« Potem je fant res kupil eno porcijo le moje kulture in jo začel velikodušno deliti med vesele svate, ki so jo zopet ponujali drug drugemu, dokler ni zašla zopet v mojo malho. Pri tem je bilo nič koliko veselih besed, da sem kljub žalosti postal dobre volje. Denar za prodano kulturo sem odnesel Micki, ki pa nam je prinesla na mizo le malo vina, kajti vino ni kultura in je treba zanj mnogo denarja. Na cesti se je skoraj zaletela vame tovarišica Marica. Krepko in brhko dekle! »To- variš kulturnik, vam je ostalo še kaj knjig? Moji zidarji in tesarji in mizarji so napravili kar celo revolucijo za temi Prešernovimi zbirkami. Premalo sem jih naročila. Kar sem z vašo malho in še kaj prinesite!« Potem je odhitela z mojo kulturo po cesti in izginila za bližnjim vogalom. Pa sem si mislil: kam bi le s to ubogo kulturo, če ne bi bilo teh vrlih zidarjev in tesarjev in mizarjev in te vrle Marice, ki ve, da ima človek poleg trebuha (in fičota) tudi glavo. Le kam bi šel tovariš Prešeren s svojimi knjigami, če ne bi bilo teh možakarjev, ki jim na rokah cvetejo žulji, če ne bi bilo teh malih ljudi z velikim srcem! Tako je moj kup kulture splahnel do kraja. Pa vendar sem sklenil: nič več ne bom prodajal kulture, moj _ ugled je že tako na psu. Toda dobro vem, da bom ob letu zopet kolovratil po pisarnah, oštarijah in trgovinah s to našo milo kulturo, ki jo premnogi tako malo cenijo. EMGE POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1964 GRADNJA HOTELA Z RESTAVRACIJO V MURSKI SOBOTI Svet za turizem in gostinstvo pri okrajni gospodarski zbornici Maribor je na zadnji seji ugotavljal med drugim, da je gradnja novega hotela v Murski Soboti (predračunska vrednost 233 milijonov dinarjev) v »sedanjem položaju neutemeljena« in to iz več razlogov, med drugim zaradi 'le 39-odstotne zasedbe hotela Zvezda in gradnje nove terapije s hotelom v Slatina Radencih. Talko beremo v poročilu s te seje v »Večeru« z dne 8. januarja 1964. To stališče sveta, ki je popolnoma drugačno v primerjavi z dosedanjimi mnenji tega organa o gradnji hotela v Murski Soboti, nas je zelo presenetilo. Znano je, da je bil elaborat sestavljen že februarja lani in da so o njem razpravljali ne samo enkrat vsi pristojni organi, pa tudi ta svet za turizem in gostinstvo in da je na osnovi njihovih mnenj in priporočil bil tudi poslan na natečaj. Sredstva so bila načelno odobrena in sicer tako, da bi polovico prispevala zveza, četrtino republika, četrtino pa investitor in občinska skupščina. V teh dneh je bilo predvideno podpisovanje pogodb o najemu kredita in ravno tik pred tem je začel svet za turizem in gostinstvo zavzemati drugačna stališča in kot vse kaže tudi odklonil gradnjo kot neumestno. To je seveda presenetljiva sprememba in smo se zato obrnili na zavod za urbanizem in ekonomiko z željo, da nam pojasnijo, če je gradnja tega objekta res neutemeljena. Na naša vprašanja je odgovarjal direktor zavoda Boris Goljevšček. Že uvodoma je dejal, da je tako stališče sveta za turizem in gostinstvo pri okrajni gospodarski zbornici ne samo presenetljivo in čudno, temveč popolnoma neutemeljeno ter v nasprotju z njegovim dosedanjim stališčem, kajti sredstva za ta objekt so bila odobrena tudi na osnovi njegovega priporočila. Da bi podkrepil svoje trditve, je navedel vrsto podatkov, ki ne kažejo samo, da je gradnja tega hotela z restavracijo potrebna, temveč nujna, ker drugače ne bo mogoče izvesti reorganizacije gostinstva. Med tem, ko se je število prebivalcev Murske Sobote v primerjavi s predvojnim (leto 1941) podvojilo, se je v hotelih povečalo število ležišč za 18, število sedežev v kavarnah zmanjšalo za 80, v restavracijah pa za 330, le v bufetih se je povečalo za 80, toda pred vojno je bila v mestu brezalkoholna, restavracija s 120 sedeži, sedaj take sploh nimamo, prav tako pa tudi ne obrata za družbeno prehrano. Sedanji gostinski lokali razen enega so dotrajali in bi nekatere bilo potrebno zapreti že zaradi higienskih predpisov. Po letu 1956 se je v Murski Soboti začel intenzivnejši gospodarski razvoj, predvsem industrije, kar se odraža potem v naglem porastu prebivalstva in v delovnih migracijah. V mesto prihaja dnevno 2963 delavcev in uslužbencev ter 500 dijakov. Samo z lokalnimi avtobusnimi progami (odšteti prevozi v Maribor in nazaj, prav tako za Ljubljano, Zagreb in drugam) je prišlo 1962. leta 425.911 potnikov. To število pa se je lani gotovo močno povečalo ker na teh progah vozi tudi več avtobusov. Iz tega torej lahko zaključimo, da je mesto zelo živahno in da ob tolikšni migraciji prebivalstva potrebuje tudi razvito gostinsko mrežo. Toda v gostinstvu smo začeli vlagati pred šestimi leti, a to neznatna sredstva. Od 1957. do 1960. leta le 27 milijonov dinarjev, nekaj šele 1962. leta, ko sta bila v družbenem sektorju zgrajena dva obrata. Toda stari obrati so zastareli. Porušiti je potrebno gostišče »Grozd«, tudi hotel »Central« s kavarno in restavracijo je popolnoma zastarel, prav tako pa so pogrebne razne adaptacije in obnove tudi ostali obrati. Ob takšnem stanju gostinstvo nima nobene perspektive in druge rešitve, kot izgradnja novega hotela z restavracijo, enostavno ni. Premajhne in tudi zastarele zmogljivosti gostinstva so pa velika ovira za razvoj turizma. Število prehodov iz Avstrije se je od 6300 v letu 1960 povečalo v letu 1962 na 81.417. Poleg Slatine Radenec je Murska Sobota najbolj privlačna za goste iz sosed- nje države. Posebno pomemben pa je tudi lovni turizem. Turist biro ima sklenjen aranžman, po katerem Do do avgusta do sredine decembra letos prišlo toliko italijanskih lovcev, kolikor bo prostih hotelskih kapacitet. Ti lovci pa želijo, da bi se jim rezerviral prostor tudi za družine, da bi tako preživeli tukaj tudi svoj dopust. Sedaj je vsaka skupina bila povprečno 3 dni, če bi lahko pripeljali tudi družine, pa bi verjetno ostali 7 dni. Poleg lova vzbuja veliko zanimanje termalno kopališče v Moravcih. Ob tujem je živahen tudi domači turizem. Samo lani so morali hoteli odkloniti 10 skupin, v vsaki 30 ljudi, M. Sobota je postala tudi s svojimi športnimi objekti zelo priljubljena nogometnim ekipam in to zveznim, ki se rade pripravljajo na prvenstvo že več let pri nas. Na kratko bi lahko iz vsega tega zaključili, da je hotel s sodobno restavracijo več kot potreben. Kar se tiče izkoriščenosti zmogljivosti, so te izkoriščene mnogo bolje, kot je to povprečno v republiki in v Jugoslaviji. Terapija v Slatina Radencih pa je namenjena izključno za zdrav- stvo. Zato so razlogi, ki so jih navajali člani proti gradnji hotela v Murski Soboti popolnoma neutemeljeni, čudni in brez upoštevanja stvarnih pogojev in potreb. Če ne bi gradili hotela z restavracijo, bi zmanjšali zmogljivosti gostinstva, ga še dalje pustili v takem stanju in mu tudi zavrli nadalnji razvoj. Hotelu z restavracijo pa je tudi zagotovljena rentabilnost. Š.B. Trenutno največje gradbišče v Murski Soboti — dva stanovanjska bloka in kanalizacija — nasproti gasilskega doma, seveda, oboje sedaj počiva pod snegom. LETNE KONFERENCE ZKS V LJUTOMERSKI OBČINI Pripraviti konkretne predloge dela Letne konference ZKS v ljutomerski občini so potekale uspešno. To so pokazale živahne razprave na večini konferenc, poleg tega pa je treba ugotoviti, da se je udeležilo konferenc veliko število nečlanov, ki so v svojih razpravah prav tako dali vrsto konstruktivnih predlogov. Na konferencah je bilo ugotovljeno, da so skoraj povsod. dobro in precej kritično obdelovali v poročilih kakor tudi v razpravi vprašanja, ki zadevajo delo komunistov v Socialistični zvezi in v Zvezi mladine, manj pa so bila obravnavana kadrovska in idej- no vzgojna vprašanja. Prav tako so konference pokazale, da je bil študij v mnogih osnovnih organizacijah preveč enostranski, zato bi bilo potrebno preiti na kolektivni študij. V mnogih osnovnih organizacijah so ugotovili, da je bila skrb za kadre še vedno pomanjkljiva. Letošnje konference ZKS v ljutomerski občini so dale več predlogov za izboljšanje dela v SZDL in mladinskih organizacijah. Povsod so na konferencah sprejeli tudi vrsto sklepov, ponekod pa so na osnovi teh že izdelali delovne programe, dočim jih bodo izdelali tudi v ostalih osnovnih organizacijah ZKS. Ko je občinski komite pred nekaj dnevi analiziral letne konference ZKS je bilo tako v analizi, kot tudi v razpravi poudarjeno, da je treba vztrajati pri realizaciji sprejetih sklepov in delovnih programov. V zvezi z ugotovitvami letnih konferenc je komite razpravljal tudi o idejno vzgojnem delu, ki naj bi ga izpolnjevali z večernimi, političnimi šolami in seminarji, o preobremenjenosti z delom pri posameznih komunistih, ka- kor tudi o ugotovitvi, da se je potrebno v bodoče v večji meri posluževati razširjenih sestankov in razprav. Na te razgovore naj bi vabili tudi nečlane. Analiza letnih konferenc je tudi pokazala, da so bile vaške organizacije ZKS v preteklem obdobju mnogo bolj aktivne kot terenski organizaciji v Ljutomeru. To delo zaradi neugodnega sestava članov v mestnih organizacijah, kjer so vključeni samo uslužbenci občinske skupščine, Ljudske milice in sodišča. Verjetno se bo letos stanje nekoliko izboljšalo, saj sta obe terenski organizaciji v Ljutomeru sprejeli konkretne delovne programe. V kratkem bo občinski komite sklical posvetovanje z novoizvoljenimi sekretarji osnovnih organizacij ZKS. Na seji komiteja so obravnavali poleg analize o izvedenih konferencah osnovnih organizacij tudi problematiko pri delu mladine. Tu so predvsem važni naslednji problemi: idejna vzgoja mladine, stanovanjska problematika, vzgoja mladih kadrov ter sodelovanje med mladino in SZDL kakor tudi s pristojnimi organi v delovnih organizacijah. Za letošnji praznik kulture v G. Radgoni Na letošnji kulturni praznik slovenskega naroda se v G. Radgoni skrbno pripravljajo. Poleg Prešernovih pesmi bodo radgonski recitatorji recitirali tudi dela ostalih pomembnih literarnih ustvarjalcev in sicer pesmi Jenka, Levstika, Gregorčiča, Cankarja, Župančiča in drugih, na katere se ob tej priložnosti bolj redko spomnimo. Nastopili bodo tudi učenci radgonske glasbene šole, ženski pevski zbor radgonske osnovne šole in mladinski zbor. SEJA ObK ZMS MURSKA SOBOTA: Danes popoldne se bodo sestali v Murski Soboti novoizvoljeni člani občinskega komiteja ZMS. Na sestanku bodo izvolili novi sekretariat ObK ZMS in razpravljali bodo o predlogu sklepov konference mladine soboške občine, ki je bila koncem decembra lani. Člani občinskega komiteja bodo na današnji seji obravnavali tudi sestavo novih komisij in akcijske programe komisij za prvo tromesečje tega leta. Občinski komite bo tokrat sprejel tudi okvirni delovni program za prvo polletje letošnjega leta in razpravljal o pripravah na plenum, ki bo razpravljal o družbenem planu komune. Ta plenum bo že v naslednjem tednu. Kanalizacija v M. Soboti — čez dvorišča in hiše Tudi v Ljutomeru: Priprave na 20 - letnico ONZ Letos 15. maja bo poteklo dvajset let od ustanovitve organov za notranje zadeve. Glede na to se je pred nekaj dnevi sestal tudi v Ljutomeru občinski odbor za pripravo proslave. Sprejeli so obširen program. Organizirali bodo športna tekmovanja v odbojki, streljanju in šahu, v okviru Ljudske univerze bodo priredili več predavanj o delu organov notranje uprave. Ta predavanja naj bi bila za odrasle kakor tudi za šolsko mladino. V pripravah na proslavo obletnice naj bi veljala tudi posebna skrb za izpopolnjevanje opreme organov notranje uprave. Posebna komisija bo pregledala tudi vsa motorna vozila pri kmetijskih gospodarskih organizacijah. Ljutomer V NEDELJO PLENUM ZMS Občinski komite ZMS v Ljutomeru je sklical za nedeljo plenum, na katerem bodo razpravljali o problemih mladine v proizvodnji ter o predlogu družbenega plana občine. Na sliki — z nedavnega občnega zbora Ljudske tehnike v ljutomerskem Tehnostroju (Foto R. Gnezda) V LJUTOMERSKI OBČINI Obširna problematika socialnega varstva Občinska skupščina v Ljutomeru je na nedavni seji obširno razpravljala tudi o problematiki socialnega varstva. V poročilu sveta za socialno varstvo je bilo ob obilici problemov in predlogov rečeno, da so predvsem materialni pogoji varstva v zadnjih letih najbolj aktualni. To se kaže na mnogih primerih. Tako je prejemalo v lanskem letu le 65 odst. učencev v šolah tople malice, na počitniško letovanje pa je bilo po- slanih lani 85 otrok manj kot prejšnje leto. Zaradi pomanjkanja sredstev ni uspelo urediti tudi varstveno vzgojnih ustanov na Cvenu in v Veržeju. Trenutno je od 1781 predšolskih otrok v občini deležnih otroškega varstva le 175 otrok. Skupščina je obravnavala tudi socialne probleme, ki so posledica alkoholizma. Posebej je bilo poudarjeno, da so oskrbovanci, ki so v skrbništvu pri posameznih družinah, prekomerno izkoriščani in ne uživajo nobene socialne zaščite. To velja le za starejše osebe, dočim so mladi ljudje dobro oskrbovani. Na skupščini je bilo govora tudi o Domu onemoglih v Lokavcih, ki da je preveč odmaknjen od Ljutomera, sama zgradba pa ni zadovoljivo oskrbovana. Rečeno je bilo, da bosta svet za socialno •skrbstvo in svet za kmetijstvo pripravila do aprila predloge, kako ukrepati glede preživninskega varstva kmetovalcev. Ta predlog naj bi vseboval tudi nekatere olajšave pri davčnih obveznostih za starejše kmetovalce. Kako je s kulturo pri Gradu ? (Nadaljevanje s 3. strani) Dramatika ni edina dejavnost kulturno prosvetnega društva pri Gradu. Nekaj časa so precej razpravljali o ureditvi klubskih prostorov in organizaciji klubske dejavnosti. Zdaj pa so že prišli do ugotovitve, da (je za to premalo objektivnih pogojev. Vaška skupnost sicer ima na razpolago televizor, tudi glede prostorov ne bi bilo hudo. toda problem je v tem, da si niso na jasnem glede vsebine klubskega dela. Ali bi naj enostavno gledali televizijski program? To počno že zdaj/. Samo za to nek klubski okvir ni potreben. Podobno je vprašanje, če bo sploh tolikšen obisk, da bi se splačalo pripravljati kak program. Na vasi je že precej zasebnih televizorjev; kdor se zanima za televizijo, ima torej možnost, da sedi ob lastnem televizorju ali pa pri svojih sosedih. In pri tem smo trčili ob že znani problem udeležbe. Nekoč po vojni so bile kulturne prireditve redek dogodek, edino kulturno, razvedrilo. Ni čuda, če je bil obisk zmeraj tako velik. Danes je skoraj v vsaki hiši radijski aparat. Ob njem najde marsikdo — po svojih predstavah — zabave in razvedrila dovolj. Na dramsko prireditev ali pa v klubsko sobo bi ga bilo tedaj le težko dobiti. Izjema bi bila, če bi, seveda, nastopili Beneški fantje ali kak podoben ansambel. Nedavno so namreč gostovali Beneški fantje prti. Gradu in dvorana je bila nabito polna . . . Prti. tem sl kajpak lahko postavimo tako vprašanje: kaj si naši ljudje želijo? Kakšnih prireditev, kakšnega razvedrila? Po moje zahteva to vprašanje celo študijo in globljo analizo sprememb, ki jih je na podeželje prineslo naglo se razvijajoče sodobno življenje. Vse družbene oblike kulturne dejavnosti le počasi sledijo temu močnemu premiku naprej. Zdaj, ko razpravljamo o statutih občine, ko razpravljamo o delu posameznih komisij pri občinski skupščini, se moramo toliko odločneje zavedala, da je treba kulturnemu razvoju v Pomurju posvetiti prav tolikšno pozornost kot gradnji mostov in asfaltiranju cest. To je nujno, če velja, da naš človek potrebuje tako modeme kulturne koncepte kot modeme mostove in ceste. Pri Gradu je, bil nekoč kino, danes ga ni več. Zdaj še aparature ne morejo prodati. Kajti o tem, da bi znova uvedli kinopredstave, ne razmišlja več nihče. Kvečjemu za klubsko delo in pa v povezavi z Ljudsko univerzo ali kako podobno ustanovo bi to morda še prišlo v poštev. Grad kaže vso to problematiko prav tako kot sleherni drugi kraj. v Pomurju. Nekateri bi morda trdili, da »bi se dalo več napraviti, kot pa se je«. Da torej ni tako, »kot bi lahko balo«, je »krivo« prosvetno društvo ali morda kar celo njegov odbor. Toda društvo obstoja zato, da bi’ sodelovali ne le vsi njegovi člani, ki jih je pri Gradu prek sto, ampak sploh vsa krajevna skupnost. Zakaj kako pa si sicer predstavljamo naše najširše samoupravljanje, če ne kot najširše odločanje in najširšo odgovornost? Drago Grah NOVE KNJIGE IN REVIJE — NOVE KNJIGE IN REVIJE -- NOVE KNJIGE IN REVIJE — (Nadaljevanje s 3. strani) glasbe v Radencih piše L. Vöröš, o filmsko-vzgojni dejavnosti v Pomurju pa S. Grah). Prispevek Mihe Verliča govori o 'klubskem delu v Pomurju, Janko Liška pa rezumira kulturno aktivnost v Pomurju v minulem letu. In Evald Flisar polemično odgovarja na Mejakovo »reprezentativno kritiko«. Temarjeve pesniške zbirke »Sejalec«. Revijico zaključuje — že na notranji strani zadnje platnice — nova rubrika: »Prepovedano pismo«, vendar pa je objavljeno prepove- dano pismo premalo jasno, da bi bralec lahko popolnoma spoznal, kaj si uredništvo pod to rubriko zamišlja. Tokratno pismo pošilja mladi Satir svojemu očetu Satiru. Išče »Svetla pot« ostrih satiričnih ali humorističnih prispevkov? Drago Grah 4 POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1964 ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Pomurska namiznoteniška liga PRESENEČENJE SŠTV V 11. kolu pomurske namiznoteniške lige je pripravila največje presenečenje ekipa SŠTV, ki je nepričakovano premagala Radence. Ostala srečanja so še končala s pričakovanimi rezultati. Tekma med Radgono in Elanom pa je bila preložena. Rezultati 11. kola: Lendava : ESŠ 5:3 Radenci : SŠTV 3:5 Mura : Polet 5:0 D. dom : Rakičan 5:0 Na tabeli vodi Dijaški dom z 22 točkami pred Muro, ki ima 18 točk. Sledijo: Lendava in Radenci po 16, SŠTV 14, Polet 8, Elan in BSŠ po 6, Radgona 4 in Rakičan brez točke. Zimska košarkarska liga OLD BOYS ŽE PRVAK V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v zimski košarkarski ligi je ekipa Old boysa tudi tokrat zanesljivo zmagala nad ekipo Rakičana, ekipa. M. Sobote pa je bila uspešna nad ekipo Puoonec, medtem ko se je srečanje med Radenci in Lendavo končalo brez borbe in odvzemom tekmovalne točke ekipi Lendave. Čeprav je ostalo na sporedu še eno kolo in nekaj preloženih tekem jesenskega dela, je prvak že znan. Ta naslov je pripadel ekipi Old boys, ki ni doživela niti enega poraza. Rezultati predzadnjega kola: M. Sobota : Puconci 47:35 Radenci : Lendava 20:0 Old boys : Rakičan 109:55 Na tabeli vodi Old boys z 12 točkami pred Mursko Soboto in Rakičanom, ki imata po 6 točk. Sledijo: Grafičar 4, Puconci in Radenci po 2 ter Lendava brez točke. Ekipno prvenstvo Slovenije v badmintonu SŠTV : SLAVIJA 2:7 V nedeljo je bilo v Murski Soboti. prvenstveno srečanje I. kola ekipnega prvenstva Slovenije v badmintonu med ekipama Slavije iz Ljubljane in SŠTV iz Murske Sobote. Srečanje se je končalo z zasluženo zmago Slavije z rezultatom 7:2. Za SŠTV sta bila uspešna le Titan proti Sveteku v tekmovanju posameznikov ter TitanLulik proti Keber-Cankar v srečanju parov. Oba izida sta se končala z rezultatom 2:0. S tem pa je ekipa SŠTV izpadla iz nadaljnega tekmovanja za ekipno prvenstvo Slovenije v badmintonu. Občinska namiznoteniška liga DIJAŠKI DOM B BREZ PORAZA V zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v občinski namiznoteniški ligi Murska Sobota je pripravila največje presenečenje ekipa ESŠ-C, ki je najprej premagala v zaostali tekmi prejšnjega kola ESŠ-B, nato pa še ekipo Markišavec ter se tako otresla zadnjega mesta na tabeli. Preseneča tudi zmaga Sloge nad Bogojino, ter zmaga ESŠ-B nad Elanom B. Naj višji naslov je tako po jesenskem delu tekmovanja zasluženo pripadel ekipi Dijaškega doma B, ki je edini ostal neporažen. Rezultati 11. kola: D. dom : Pom. tisk 5:0 Sloga : Bogojina 5:2 ESŠ C : Markišavci 5:0 Elan B : ESŠ B 0:5 SMUČARSKI IZLET V MAČKOVCE TVD Partizan iz Murske Sobote je preteklo nedeljo organiziral smučarski izlet v Mačkovce. Tam so izvedli več tekmovanj v sankanju, smuku in skokih, kot predpriprava za zimsko tekmovalno sezono. ŠPORT NA KUZMI Vodstvo osnovne šole na Kuzmi si v zadnjem času zelo prizadeva, da bi na šoli zaživela tudi športna dejavnost. S tem v zvezi so že začeli urejevati nekatera igrišča, v kratkem pa bodo izvedli več tekmovanj v okviru šole ter organizirali nekaj srečanj s sosednimi šolami. ČLANSKA EKIPA SKŠ RAKIČAN ZOPET TEKMUJE Po sklepu disciplinskega sodišča pri strokovnem odboru za košarko v Murski Soboti je bila članska ekipa SKŠ Rakičan diskvalificirana od nadaljnjega tekmovanja v okviru srednješolske košarkarske lige, igrišče v Rakičanu pa zaprto za dobo enega leta, zaradi neredov, ki so se pripetili na eni zadnjih prvenstvenih tekem v Rakičanu in zaradi predaje dveh tekem brez borbe in odvzem dveh tekmovalnih točk. Na to odločitev DS se je vodstvo SŠD na SKŠ Rakičan pritožilo, nakar je o zadevi ponovno razpravljal IO na razširjeni seji in sklenil, da se glede na dejstvo, da so tekmovalci v glavnem iz zadnjega letnika šole in bodo čez nekaj časa odšli iz Rakičana, prvotno izrečeno kazen omilili tako, da se ekipi SKŠ Rakičan zopet dovoli nastopanje v srednješolski košarkarski ligi, enoletna prepoved igranja na svojem igrišču pa se zniža na 6 mesecev. Toda čeprav je bila kazen za nediscipliniranost ekipe SKŠ Rakičan, ki ni nastopila na dveh tekmah in za nešportno, obnašanje nekaterih vročekrvnežev, ki so napadli sodnika, brisana, kaže' tako početje javno grajati. Vodstvu SŠD na SKŠ Rakičan pa naj bo jasno, da taka dejanja škodljivo vplivajo na dosežene uspehe, ki jih je dosegla košarka v zadnjem času v Pomurju in zavirajo normalen razvoj košarke pri nas. OBČNI ZBOR LENDAVSKIH RIBIČEV Lendavski ribiči so imeli v nedeljo svoj letni občni zbor. Skoraj stoodstotna udeležba in živahna razprava so pokazali, da lendavski ribiči imajo predvsem radi ribolov in da so pripravljeni sodelovati pri izpolnjevanju novih nalog, ki so jih tokrat sprejeli. Preteklo leto je bilo za vse še kar uspešno. Največ truda so posvetili vzgoji krapov v bukovniškem jezeru. Tam gojijo namreč 6 tisoč komadov krapov, ki jih bodo še letos »preselili« v številne potoke in rokave Mure v lendavski občini. Že lansko leto so začeli vzgajati tudi mladi rod ribičev, zato so ustanovil pri društvu pionirsko sekcijo. Letos bodo z delom nadaljevali, pritegnili bodo še več novih članov, za starejše člane društva pa bodo organizirali opravljanje izpitov. Na občnem zboru so lendavski ribiči sklenili, da bodo letos začeli z zemeljskimi deli pri izgradnji manjšega ribnika v Lendavi. Občni zbor SD »Št. Kovač« Beltinci V BELTINCIH BODO GRADILI STRELIŠČE Te dni je bil v Beltincih letni občni zbor strelske družine »Štefan Kovač«. Na njem so kritično ocenili dosedanje delo, ki ni bilo zadovoljivo predvsem zaradi slabega delovanja članov upravnega odbora in pa težav, ki so se porajale zaradi pomanjkanja strelišča. Na občnem zboru so sl izvolili novo vodstvo, od katerega pričakujejo boljše delovanje od dosedanjega, s čimer bi zopet poživili dejavnost strelstva v Beltincih, kjer vlada sicer precejšnje zanimanje. Največjo težavo za uspešno delovanje strelske družine predstavlja pomanjkanje strelišč. Zato so sklenili, da bodo spomladi pristopila h gradnji malokalibrskega strelišča med vasjo Gančani in Beltinci, kjer bodo dobili potreben prostor od KZ Beltinci. Težave imajo tudi s streliščem za zračno puško. Trenutno rešitev so našli na hodniku KG Beltinci, tako da bodo lahko posegli v liga tekmovanja. Strelišče za zračno puško pa nameravajo urediti v prostorih gasilskega doma v Beltincih, ko bo ta dograjen. ŽELITE POSTATI NOGOMETNI SODNIK? Podzveza nogometnih sodnikov v Murski Soboti bo priredila od 14. do 16. februarja 1964 seminar za nogometne sodnike. Po seminarju bodo tudi izpiti. Vsi, ki imajo voljo do tega poklica na zelenem polju, se naj prijavijo. Posebno je zaželjeno, da bi se prijavili vsi igralci, ki več aktivno ne nastopajo na nogometnih igriščih. Prijave sprejemamo do 1. februarja 1964. Pošljite jih na naslov: Podzveza nogometnih sodnikov Murska Sobota, Partizanska 14 ali pa osebno Francu Kološi, frizerju Murska Sobota, Titova cesta. Tukaj lahko dobite tudi vsa nadaljnja navodila. Podzveza nogometnih sodnikov, Murska Sobota RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Zdravstvenem domu Lendava razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. STATISTIČARJA - ANALITIKA — Potrebna srednja šolska izobrazba — gospodarska smer 2. ADMINISTRATORJA pri Splošni ambulanti Črensovci — Potrebna nižja izob- razba in osnovno znanje administrativnih poslov. Nastop službe je mogoč s 1. februarjem 1964. Osebni dohodki so določeni s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov Zdravstvenega doma Lendava. Ponudbe sprejemamo do 25. januarja 1964. Zdravstveni dom Lendava RAZPIS OSNOVNA SOLA KOBILJE razpisuje prosto delovno mesto tajnika šole Pogoj: srednje šolska izobrazba ali večletna praksa v računovodskem poslovanju. Rok za prijavo je 1. februar 1964. ZAHVALA Vsem, ki ste spremljali našo omamo MARIJO KOLOSA, roj. HORVAT ji izrazili spoštovanje in ji karkoli dobrega storili ali želeli v njenem življenju, naša prisrčna zahvala. Kološevi iz M. Sobote Tedenski koledar Petek, 17. januarja — Anton Sobota, 18. januarja — Vera Nedelja, 19. januarja — Marij Ponedeljek, 20. januarja — Boštjan Torek, 21. januarja — Neža Sreda, 22. januarja — Viktor Četrtek, 23. januarja — Rajko Zdravstvena dežurna služba 17. jan. — dr. Gruškovnjak 18. jan. — dr. Gregorčeva 19. jan. — dr. Gregorčeva 20. jan. — dr. Rousova 21. jan. — dr. Gruškovnjak 22. jan — dr. Gregorčeva 23. jan. — dr. Lopert MALI OGLASI KMETIJSKI KOMBINAT Ptuj, obrat Kidričevo sprejme za delo v govedoreji — pri kravah molznicah — dve do tričlansko za delo sposobno družino. Pogoj: večletna praksa v živinoreji. Na razpolago je takoj vseljivo trisobno družinsko stanovanje. Prošnje poslati na naslov: Kmet. kombinat Ptuj, obrat Kidričevo, p. Kidričevo. M-13 HIŠO z gospodarskim poslopjem, z vsemi pritiklinami in vrtom, primerna za gostinsko dejavnost, na prometni točki v Bodoncih, proda Evang. verska občina Bodonci, Prekmurje. Interesenti, ponudbe pošljite do 29. febr. 1964. M-27 DQDATNI ŠTEDILNIK, skoraj nov, prodam. Prešernova 12, M. Sobota. M-28 GRAMOFON s ploščami ugodno prodam. Vprašati v upravi lista. MIZARSKE STROJE in ostale mizarske predmete ugodno prodam. Mladinska 10, M. Sobota, Rudolf Šafran. M-31 ENONADSTROPNO HIŠO v središču Ljutomera, komfortno, dvostanovanjsko, vseljivo po dogovoru, prodam. Informacije: inž. Viktor Kladnik, Josipina Pihlar. M-32 VAJENCA (moškega), ki ima veselje do krojaške stroke, sprejmem v uk. Ludvik Cigut, krojaštvo, Titova ul. M. Sobota. M-42 TELEFONSKI aparat proda Zveza gluhih, Murska Sobota, Trubarjev drevored 4/II-31. M-33 Osnovna šola v Gornji Radgoni proda DOBRO OHRANJENO PEC za centralno kurjavo s pripadajočimi deli. Interesenti naj se oglasijo na Upravitelj-stvu šole. M-34 MAGNETOFON »Filips«, popolnoma nov, ugodno prodam. Marija Kramar, Gaberje 115, p. Lendava. M-26 KINO SLATINA RADENCI — 18. in 19. januarja ameriški barvni kinemaskopski film: »Oko za oko«. 23. januarja francoski film: »Tatovi velikega srca«. VELIKA POLANA — 18. in 19. jan. zapadnonemški film: »Nurnber-ški proces«. VIDEM OB ŠČANICI — 18. in 19. jan. ameriški pustolovski film: »Pustolovščine Toma Sojera«. PREKLIC Podpisana Jože in Mira Filipan iz Kupšinec preklicujeva žalitvene izjave zoper šefa »Kuriva« tov. Friškiča iz Murske Sobote. D-35 »AGROSERVIS« MURSKA SOBOTA sprejme takoj v službo: 1. RAČUNOVODJO 2. ODDELKOVODJO ZA OSEBNI ODDELEK 3. ODDELKOVODJO ZA TOVORNI ODDELEK 4. NABAVNEGA REFERENTA 5. ŠEFA SKLADIŠČA 6. 2 AVTOELEKTRIČARJA Pogoj i: pod 1. ekonomska srednja šola in 10 let prakse na vodilnih mestih v računovodstvu; pod 2. in 3. avtomehanik-mojster s 5-letno prakso; pod 4. dobro poznavanje avtomobilske stroke, vozniško dovoljenje, visokokvalificirani ali kvalificirani delavec z daljšo prakso; pod 5. visokokvalificirani delavec, dobro poznavanje avtomobilske stroke; pod 6. kvalificirani delavec z nekaj prakse. Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. 043 RAZPIS DIMNIKARSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme takoj 3 NEPOROČENE KVALIFICIRANE DIMNIKARJE Ponudbe pošljite na naslov; Dimnikarsko podjetje, Ljubljana, Černetova 17. ŠOLSKI ODBOR OSNOVNE ŠOLE CANKOVA razpisuje delovno mesto TAJNIKA Pogoj: dokončana srednja šola ali večletna praksa. Nostop službe možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite na upraviteljstvo do 25. januarja 1964. 045 GROSISTIČNO TRG. PODJETJE »FERROMOTO« M a r i b or, Ulica talcev št. 5, razpisuje prosto delovno mesto POSLOVODJE za poslovalnico v Murski Soboti Pogoj: visokokvalificirani trgovski delavec po možnosti iz avto tehnične stroke. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe na gornji naslov z točno navedbo vseh dosedanjih zaposlitev. Osebni dohodek določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 0-44 SVET ZA ŠOLSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE M. SOBOTA razpisuje delovno mesto šolskega upravitelja osnovne šole v Gornjih Petrovcih Pogoj: predmetni učitelj ali učitelj, strokovni izpit in daljša praksa. S 50 din kolkovane prijave naj kandidati dostavijo najkasneje 15 dni po objavi tega razpisa Svetu za šolstvo pri Občinski skupščini M. Sobota. RAZPIS državni sekretariat za narodno obrambo — personalna uprava Beograd je razpisala NATEČAJ za sprejem mladih državljanov SFRJ v ustrezne vojaške šole. V letu 1964 so lahko sprejeti v naslednje vojaške šole: 1. pehotne podoficirske šole; 2. artilerijske podoficirske šole; 3. PA artilerijske podoficirske šole; 4. inženirske podoficirske šole; 5. podofiriske šole oklopnih enot; 6. podoficirske šole ABH obrambe; 7. podoficirske šole enot zveze; 8. prometne podoficirske šole; 9. sanitetne podoficirske šole; 10. podoficirske šole za zveze tehniške službe; 11. tehniške podoficirske šole; 12. zrakoplovne mehaničarske podoficirske šole; 13. zrakoplovne podoficirske šole za zvezo; 14. vojaško-pomorske podoficirske šole; 15. mornarsko-tehniške podoficirske šole; 16. šole za vojaške muzičarje in 17. za dijake Gimanzije Državnega sekretariata za narodno obrambo. Prošnje za sprejem v te vojaške šole je potrebno dostaviti do 10. februarja 1964 po organu za narodno obrambo občinske skupščine. Pri organu za narodno obrambo občinske skupščine lahko dobijo interesenti tudi vse potrebne podatke v zvezi z natečajem in šolanjem v navedenih vojaških šolah. Iz personalne uprave DSNO RAZPIS Trgovsko podjetje FERROMOTO Maribor išče za svojo poslovalnico — AVTOIZBIRA v Murski Soboti vajenca Pogoj; ustrezna šolska izobrazba in veselje do dela v specializirani trgovini z avtomobili in avtomobilskimi deli. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in tašče ALOJZIJE H4UZER iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji stali ob strani in jo tolažili ob njeni dolgotrajni bolezni. Toplo se zahvaljujemo medicinskemu in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice v Murski Soboti, posebno pa še ravnatelju dr. Starcu. Prisrčna zahvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, čč. duhovščini in pevskemu zboru — vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje in darovali dragi pokojnici številne prekrasne vence. Murska Sobota in Lendava, 9. januarja 1964 Sin Janez z družino in hčerka z družino Tišler ter ostali sorodniki POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1964 5 POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po pr edplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo inn ne odgovarjamo zanje — Naročniški inn oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev za inoze mstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11 1-368 V mariborskem in celjskem okraju so obiskovali cerkve, kapelice m znamenja ter odnašali nabožne plastike — Prijeli so jih organi TNZ Maribor ter jim preprečili nadaljnje delovanje — Kipe je začel krasti Maks Kosi iz Maribora — Zaradi vnovčevanja se je povezal z avstrijskima zakoncema Heinzem in Martho Gröning, ki sta kipe vozila preko meje — Strokovnjaki so ocenili vrednost ukradenih plastik. V letih 1962 in 1963 je iz nekaterih cerkva in kapelic v mariborskem in celjskem okraju izginilo več nabožnih plastik. Organi Tajništva za notranje zadeve v Mariboru so začeli iskati krivce ter sc končno prijeli Maksa Kosija iz Maribora, ki se je specializiral za tako dejavnost. Preiskava je pokazala, da se je pozneje zaradi lažjega vnovčenja povezal z avstrijskima zakoncema Heinzem in Martho Gröning, ki sta prihajala v Jugoslavijo in ukradene kipe prevažala v Avstrijo. O tej zadevi bo spregovorilo svojo zaključno besedo tudi Okrožno sodišče v Mariboru, pred katerim se bodo obdolženci zagovarjali. V Mariboru se je sestala tudi strokovna komisija izvedencev, v kateri so bili namestnik ravnatelja Zavoda za spomeniško varstvo Maribor Jože Curk, ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor, dr. Sergej Vrišer in višji kustos prof. Bogo Teply. Le-ti so ugotovili, da znaša vrednost ukradenih plastik po centih na domačem trgu nad 2.130.000 din. Ta vrednost pa se na tujem tržišču poveča tudi do 3 do 4 krat ter znaša od 6 do 8 milijonov dinarjev. Največja vrednost in redkost med ukradenimi je vsekakor lesena plastika PIETA, ki so jo storilci vzeli iz niše na zunanji strani hiše v Globečah št. 7 pri Frankolovem. Tukaj gre za poznogotsko de lo iz druge četrtine 16. stoletja. Strokovnjaki so ocenili, da bi delo lahko izviralo iz leta okrog 1530 do 1540. Vrednost te lesene plastike znaša pri nas okrog 500.000 din, medtem ko veljajo podobne plastike v tujini od 2 do 4 milijone dinarjev. Posebno vred- NA CESTI KUZMA-GRAD se je precej razširilo sankanje, ob katerem imajo veliko veselje zlasti šolski otroci. Toda zaradi tega je na precejšnji vzpetini postalo tako sklizko, da po njej ni mogoče z živino in vozmi. Vsekakor bi morali krajevni činitelji na to paziti in preprečiti tako početje. nost predstavljata tudi ukradeni plastiki sv. Roka in sv. Sebastijana iz stranskega oltarja v cerkvi pri Arehu na Pohorju. Obe sta delo mariborskega baročnega kiparja Krištofa Reissa in izvirata iz prve polovice 18. stoletja. S to krajo je občutno okrnjen interier te cerkve, ki je izrazit kulturni spomenik. Vrednost obeh ukradenih plastik pri Arehu so ocenili na skupaj 1 milijon dinarjev. Prav tako so izvedenci ugotovili, da je ukradena lesena plastika Marije iz kapele v Orehovi vasi iz sredine 19. stoletja. To je ljudsko rezbarsko delo, vendar umetniško- dovolj kakovostno. Vrednost te plastike so ocenili na 150.000 dinarjev. Vse doslej navedene plastike sodijo v seznam zaščitenih spomenikov in sploh ne bi prišle v poštev za izvoz. V primeru izvoza teh nabožnih plastik bi bilo potrebno posebno dovoljenje ustreznih organov. Prav tako je bilo u- kradenih še več plastik iz raznih drugih cerkva in kapelic na področju okrajev Maribor in Celje. Domačini v posameznih krajih so ugibali o tem, kdo bi lahko bil storilec, ki mu je toliko stalo do nabožnih kipov. V nekaterih krajih so ta dejanja, ki sp tuja naši družbeni stvarnosti, pripisovali komunistom. Dosedanja preiskava je pokazala, da so naši kulturni spomeniki glede na lastništvo preslabo zaščiteni. Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru ima premalo finančnih sredstev kadrov in tehničnih možnosti, da bi lahko pospešil dela pri registraciji kulturnih spomenikov. Zakon o spomeniškem varstvu pa pravi, da so zaščiteni pri nas vsi premični in nepremični objekti, ki kakorkoli dokumentirajo našo zgodovino preteklosti ne glede na to ali jih je Zavod za spomeniško varstvo že evidentiral ali ne. —kar Drobne zanimivosti UBOGI STARŠI Za starše šolskih otrok so v San Francisku odprli poseben brezplačen tečaj za izpopolnjevanje. Tečaj bo trajal sedem tednov. Na njem se bodo starši učili, kako naj najbolje pomagajo otrokom pri reševanju njihovih domačih šolskih nalog. DRAGA BESEDA V poljskem mestu Klejce, ki ima 63.000 prebivalcev, je občinska skupščina sklenila, da se psovanje na javnem mestu kaznuje a 14.000 dinarji. V TANKU NA POROKO Seveda, kje drugje, kot v Zah. Nemčiji. Tako nenavadno prevozno sredstvo za poročni dan si je privoščil narednik nemške vojske. Namesto z avtomobilom ali peš je prišel k poroki z nevesto v tanku. NAPAČNI ŽEBELJ Francelj bi rad zabil žebelj v zid. Pri tem pa je bil tako neroden, da je tiščal k zidu žebljevo glavo, s kladivom pa je zabijal po konici. »Hudiča, spet so me v trgovini okrog prinesli,« se je jezil. »Ne, ne,« ga je poučil Janez. »Žebelj je že pravi, le za biti bi' ga moral na nasprotno steno.« Kmetovalec Stevo Zlokapa, v bližini Siska, zbira plodove nenavadnih oblik, kot je tudi ta na sliki, v rokah dečka — eden najlepših Hz njegove zbirke — repa labud. VIDEM OB ŠČAVNICI Preteklo nedeljo je organiziral krajevni odbor SZDL pri Vidmu razpravo o predlogu odloka za preživninsko varstvo kmečkih prebivalcev. Po tem odloku naj bi kmetovalec, ki je star 65 let in ki bi dal zemljo kmetijski zadrugi, dobival mesečno preživnino. Višina te bi bila odvisna od velikosti zemljišča, povprečno pa bi se gibala o krog 11 tisoč dinarjev mesečno. BOGOJINČANI GOSTOVALI V GANČANIH V nedeljo je vaški aktiv ZMS Bogojina gostoval v Gančanih z dramo Ksavra Meška PRI HRASTOVIH, Z uprizoritvijo te drame, so se oddolžili pisatelju, ki je v nedeljo umrl. Gledalci, ki jih je bilo precej, so z veseljem zapuščali dvorano Prosvetnega društva, saj so videli resno kmečko dramo, katero so mladi igralci odigrali zelo lepo. T. C. AKTIVNOST AMD BELTINCI V Beltincih že vrsto let deluje AMD, katerega glavna naloga je, usposabljanje šoferjev-amaterjev. To društvo je bilo posebno aktivno v preteklem letu, saj je organiziralo, več tečajev A in B kategorije ter tečajev za mopedista in usposobilo nad 100 šoferjev-amaterjev. Društvo si je nabavilo tudi osebni avtomobil in ima stalnega inštruktorja, tako da lahko tečaje vršijo neprenehoma. Tudi sedaj traja v Beltincih tečaj za šoferje in so te dni končali s teoretskim delom. V prihodnje nameravajo organizirati še več tečajev, posebno za mopediste. OBČNI ZBOR RK Pri Vidmu je bil v nedeljo občni zbor organizacije Rdečega križa. Na obmčoju te organizacije so v lanskem letu organizirali tudi krvodajalsko akcijo, v kateri se je odzvalo 150 krvodajalcev. Na občnem zboru so sklenili, da bodo organizirali oddajo krvi tudi v letošnjem letu, prav tako pa bo organizacija sodelovala pri vseh akcijah s področja socialnega varstva in skrbstva. Zimski motiv — sankališče in zasnežena gora, vse na kupu gramoza in zemlje, seveda za otroke. Iz SKŠ Rakičan Pred dnevi je izšla na rakičan-ski Srednji kmetijski šoli peta številka glasila »V senci topolov«. Glasilo bi moralo iziti že pred 29. novembrom, vendar je zaradi nekaterih težav izšlo šele za dan JLA. Na 22. straneh glasilo prinaša poročila šolskih organizacij, z uvodnim člankom Jureta Danča »V luči 22. decembra«, več leposlovnih prispevkov in sestavkov za razvedrilo, glasilo pa je opremljeno tudi s številnimi ilustracijami. O delu organizacij na šoli in njihovih bodočih nalogah piše Jože Siherle, da naj bi bila izvenšolska dejavnost mladih na šoli tesno povezana med seboj, kajti le na tak način je možen uspeh sleherne organizacije. S kadrovskimi spremembami, ki so nastale v organizaciji, so se metode dela v nekaterih pogledih menjale, toda vsebina in oblika dela je ostala ista. V začetku so naleteli na nekatere težave glede koordinacije članstva v komiteju, katerega so pomladili. S pomočjo starejših so sedaj že uspešno premagali prve težave, posvetiti pa se bodo morali še tekoči problematiki, kajti le na tak način bo njihovo delo aktualno. V stalni rubriki »Utripi ljubezni« so objavljeni štirje prozni sestavki mladih, medtem ko je med ostalimi leposlovnimi prispevki več dobro napisanih pesmi, kot npr.: Gruškovnjakovi Prodajalka kostanja in Cigansko slovo, Ko dejanja govore in drego. Športnim dogodkom na šoli ln otvoritvi novega stadiona so posvečene tri strani, objavljen pa je tudi podlistek v nadaljevanju pod naslovom »Srečanje«. NESREČE IN NEZGODE TRČILA STA Na cesti II. reda v Lendavi v Kranjčevi ulici sta 7. januarja pri srečavanju trčila tovornjak MB 27-65, vozil ga je Ignac Gjerek iz Maribora Slivniška 16, in traktor, ki ga je upravljal Štefan Poredoš iz Čentibe. Do trčenja je prišlo zaradi tega, ker traktorist ni upošteval ozkega in spolzkega cestišča. Tovornjak je zaneslo v desno in je zadel v obcestni kamen. Materialna škoda znaša okrog 50 tisoč dinarjev. PRISTAL JE V OBCESTNEM JARKU 7. januarja ob 13.55 uri se je pripetila prometna nesreča na cesti Dokležovje — Veržej. Avtobus MB 35-78 je pri srečavanju z osebnim avtomobilom zapeljal preveč na desno. Zaradi zamrznjenega in nepluženega snega, šofer avtobusa Matevž Hajšeg ni mogel več zravnati krmila in pristal je v obcestnem jarku. Človeških žrtev ni bilo. DELAVEC POD PRIKOLICO Na cesti IV. reda v Žepovcih se je 7. jan. pripetila nesreča. Traktorist Ferdo Ščap je vozil na traktorskem priklopniku gramoz. Zaradi spolzke ceste traktor ni mogel izpeljati iz gramozne jame. Delavci, med njimi je bil tudi Jože Košir, so poskušali prikolico in traktor poriniti iz jame. Prikolica se je nenadoma nagnila in pokopala Koširja, ki je dobil težje telesne poškodbe. ZARADI POLEDICE — TRČILA 10. januarja sta na cesti v Tišini zaradi poledice trčila avtobus in osebni avtomobil. Voznik osebnega avtomobila, Martin Kreslin iz Pomeča v Slovenskih goricah, je s svojim vozom zadel v prednji levi del avtobusa. Telesnih poškodb ni bilo. DELOVNA MLADINA V VERŽEJU Mladina v Veržeju kaže veliko zanimanje za kulturno udejstvovanje. Pred nedavnim je vaški aktiv ZMS pripravil skupaj s Prosvetnim društvom Nušičevo komedijo v 3 dejanjih »DOKTOR«. Ker je pa med prebivalstvom še veliko zanimanje za uprizorjeno komedijo, so igralci sklenili, da bodo komedijo »Doktor« ponovili prihodnjo nedeljo. Vodstvo aktiva je pred nedavnim predlagalo, da bi priredili Pokaži, kaj znaš, kjer bi posamezni mladinci ali pa tudi skupine prikazale odraslim kaj jih najbolj zanima in zakaj. Skratka, med mladinkami in mladinci v Veržeju je veliko zanimanje ne samo na kulturnem, temveč tudi na športnem področju T. C. GORNJA' RADGONA Skupaj z občinskim odborom RK in ljudsko uriverzo, organizira občinski komite ZMS na področju občine za mladino 6 šol za življenje. V KUHARSKI TEČAJ V NEGOVI Te dni je bil v Negovi končan kuharski tečaj, za katerega pobudo je dal KO SZDL Negova. Tečaj je obiskovalo 20 žena in deklet, ki so si pridobila osnovne veščine kuhanja in pripravljanja jedi, poleg tega pa tudi obdelale temo nega dojenčka in šivanje. Tečaj je trajal 24 delavnih dni, vodila pa ga je tov. Barbara Šilc, ki je že imela več tovrstnih tečajev. Tečaj je dobro uspel. Apačah in Stogovcih sta šoli že pričeli z delom, ostale 4, to je v Gornji Radgoni, Radencih (gostinski šolski center), Vidmu ob Ščavnici ter Negovi pa bodo pričeli te dni. Trajale bodo do konca februarja, oziroma do sredine marca. V 40 šolskih urah, bodo porabili polovico časa za splošno vzgojo, ostalih 20 ur pa za zdravstveno vzgojo mladine. Za šole vlada pri mladini Veliko zanimanje. V Apačah se je že prvi dan prijavilo 60 mladincev. Predvidevajo, da bo v vseh navedenih šolah okrog 250 udeležencev. Predavajo zdravstveni, prosvetni in družbeno politični delavci s področja občine. Ika BRATONCI DOBIJO TRGOVINO Trgovsko podjetje »Ravenka« iz Beltinec, ki si zelo prizadeva zadovoljiti potrošnike na svojem področju, bo v kratkem odprla trgovina tudi v Bratoncih, v prostorih, novega vaškega doma. Bratončani so namreč že celih, 7 let brez trgovine in se poslužujejo trgovin v Beltincih, kar pa je zelo neprimerno posebno v poletnem času, ko je veliko dela. Zato se odločitve trgovskega podjetja »Ravenka«, ki si že urejuje prostor za trgovino prav gotovo vaščani zelo veselijo. Po predvidevanjih nameravajo odpreti trgovino v Bratoncih že v začetku prihodnjega meseca. LJUTOMERSKA KRONIKA Na območju ljutomerskega matičnega urada so zabeležili v lanskem letu 38 rojstev, 48 smrtnih primerov in 58 porok. Na območju matičnega urada v Cezanjevcih je bilo 10 rojstev, 14 smrtnih primerov in 8 porok. Na Razkrižju je bilo vsega po 17: rojstev, porok in smrtnih primerov. V Križevcih je bilo rojenih 33, poročenih 37 parov, umrlo pa je 48 ljudi. V Veržeju so zabeležili 7 rojstev, 3 poroke in 6 smrtnih primerov v Bučkovcih pa 29 rojstev, 15 porok in 24 smrtnih primerov. Treba je omeniti, da se nanašajo podatki za rojstva samo za rojstva na domu. Popravek: V prejšnji številki smo pomotoma objavili, da je rodila Marija Horvat iz Petanjec deklico. Rodila je dečka. KOVČEK Ne bi vam vedel točno povedati, na kateri postaji je vstopila kmečka ženica v motorni vlak, ki že navsezgodaj odpelje iz Murske Sobote proti Ljubljani. Naenkrat se je znašla ob meni in zanesljivo bi rinila s svojim starim kovčkom dalje, če je ne bi ustavil. Stokaje je odlagala težko breme in boječe prisedla. Ker so mi razgovori s preprostimi kmečkimi ljudmi nadvse ljubi, sva se kmalu zapletla v prijetno kramljanje. O vremenu, o hudi zimi in ubogih potnikih, ki prezebajo v nezakurjenih železniških čakalnicah sva se pogovarjala in še o marsičem, kot je to že navada med sopotniki na dolgi vožnji. Ko je prišla ženica povsem do sape, se ni pozabila pohvaliti s svojima sinovoma in hčerko, ki so pooženjeni v mestih, kjer so se dobro znašli. Pravkar da gre k sinu v Ljubljano. Pred dnevi so klali doma prašiča in sedaj jih s starim, s katerim živita povsem osamljena na domačiji, ob- iskujeta kar po vrsti z dobrotami, ki si jih mladi ob enolični hrani v mestu tako zelo želijo, je dejala in pristavila: — Ej, ko bi mladi vedeli, kako se pehava s starim na gruntu, da za silo obdelava zemljo, rediva živino in plačujeva davke! — No, gotovo vam. pomagajo ti vaši mladi ljudje z denarjem in poleti zanesljivo pridejo pomagat na polje, sem pobaral ženico. — Kaj bi to, saj še njim ni dovolj, kar zaslužijo; poleti pa se navadno odpravijo na dopust k morju ali v planine. Samo hčerka pride poleti tu in tam domov, pa se nikoli ne more učakati slovesa, češ, da ji je dolg čas doma in da nima, kot sama pravi, nobenega razvedrila. Hitro mine čas, če se ljudje pogovarjajo o zanimivih zadevah. Tudi na vlaku. Bliže ko smo bili Ljubljani, bolj je naraščala nestrpnost stare ženice. Ni se mogla učakati srečanja s svojim sinom. Celo leto se nista videla, sedaj pa jo gotovo že Čaka na peronu. Zdelo se mi je, da se celo sam veselim dogodka, ki mu bom priča, ko si bosta mati in sin padla v objem. Ko se je vlak ustavil na konč- ni postaji, sem prijel star in ogu-njen kovček ter klecal z težkim bremenom za starko, ki je rinila k izhodu. — Glejte, moj Jožek me čaka! mi je veselo pomežiknila, ko je spoznala svojega sina med čakajočimi. Ko je ženica izstopila in sem motovilil za njo po stopnicah, sta si že stala mati in sin nasproti. Eleganten mlad moški s sivo polhovko na glavi je očitno zardeval od sramu, ko mu je stara ženica v gneči mladih čedno oblečenih ljudi ponujala roko. — Kje imate prtljago? je tedaj hladno vprašal mladi mož. --Glej, ta gospod je bil tako prijazen, da je prinesel težak kovček iz vlaka namesto mene, je s prizvokom razočaranja dejala ženica in se mi hitela zahvaljevati. — Ali zares ne zmorete boljšega kovčka, da nosite to scefrano prtljago v Ljubljano! Onemel sem ob besedah mladega moža, njenega Jožeka. Se vedno sta si stala nasproti in med njima kovček, ob katerem je zardeval mladi mož ih hi vedel, ali naj se loti »sramotnega« predmeta ali ne. Napravil sem nekaj korakov in se ozrl. Srečal sem utrujen in razočaran pogled stare žene. Pohitela je za mano in mi' ponudila roko, rekoč: — Hvala vam, gospod; nikoli ne bom pozabila vaše prijaznosti. Pa kovček ste mi pomagali prenesti iz. vlaka, moj stari kovček, ki je od samega prenašanja že povsem scefran. 6 POMURSKI VESTNIK, 16. jan. 1964