I imp DELOVNE SKUf4oSl n ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA Mu 4* L_JANUAR 1971 LETOV. ŠTEVILKA 1 ••••< is' Kolektivu IMP oh novem letu 1 °b koncu vsakega leta se Vsako leto pridobivamo biskujejo in srečujejo znan- nove izkušnje, se pod novimi 1 Prijatelji ter si stiskajo pogoji učimo, hkrati pa pri-oke z dobrimi željami za pravljamo za start v prihod-ovoletna voščila. Obujajo njem letu. Letos smo lahko Po/nine na dogodke, ki so ugotovili, da je na vseh de-doživljali v tekočem letu, lovnih mestih primanjkovalo Pogledujejo svoje uspehe in ustrezne delovne sile, zaslu-^nžajo želje, da bi bilo pri- ga vsega delovnega kolektiva lijoče novo leto uspeš- IMP, ki šteje danes skupaj s ejSe- 352 vajenci 2760 članov, pa , Tudi mi, kolektiv IMP, se f da >e//ub temf P0”"'* ls°ko kto oziramo na pre- ^nju delovne sile opravil ZLZStLZ -*■ TY- \7 mJnCaku- zaciji dela, v še večji učinko- ^tpTTret «*>* P* ^ V mo Hn i l , r vzgoji kadra, v boljši zapo-redu m -6 tUfl kftektiv v sfttvi pOSameznikov in, česar . na - zado,voJ>stvo še posebej ne smemo poza- °clvisr„ 1 \ ?dJefa ]e biti ko stopamo v leto 1971: saniP7n,uSebnl dobodek P°~ pred nami so novi ukrepi, s kesa čin a z"2 sfandard vsa' katerimi naj bi se naše go-8 Clana kolektiva spodarstvo stabiliziralo in ,Joj za dosego teh ciljev umirilo Jatou*>. ver{ftno kt°s v IMP ni bil lahek, toda l?° 1971 zahtevalo od nas »"“Pori vseh članov kolek- določene premike. Ne bomo ,y.a smo tudi tokrat zadovo- se fih ustrašili, temveč sejih jr0. Premagali vse težave, bomo htevali 2 odločno Nrsili v letu 1970 svoj plan vob°-.. Prekoračili plan realiza- Pozivam in vabim vse čla-Cl/e. ne kolektiva, da so pri reali- zaciji vseh teh nalog, ki nas iefo 1970 je bilo ugodno čakajo prihodnje leto, vsi sg ° za naše dejavnosti, do- prisotni, da jih pomaga iz-z % l smo bruto realizacijo v vršiti vsak na svojem delov-uesku 300 milijonov novih nem mestu. Smatram, da ^rjev, v tem pa je vštet bomo ob podpori vseh sa-Ui kompleten izvoz. Znat- moupravljavcev stabilizacij- mezno in skupaj prispevali v letošnjem letu za razcvet IMP, se iskreno zahvaljujem. Želim da bi bilo sodelovanje vseh delavcev IMP v letu 1971, oplojeno z izkušnjami letošnjega leta, še podvojeno. Zahvaljujem se kolektivu, organom samoupravljanja, ODS in CDS, poslovnima odboroma in vsem komisijam za delo v letu 1970, za plodno sodelovanje, z željo za še večjo pobudo in nadaljnjim skupnim poslovanjem v letu 1971. Želim vsem v prihodnjem letu dobro počutje ter voščim srečno in zdravo novo leto 1971. Generalni direktor delovnemu kolektivu imp voščijo srečno novo leto mt Se N povečala tudi storil- ske ukrepe znali uveljaviti v -S}, tako da smo lahko zvi- pravi meri in da bomo eko- ! osebne dohodke in s tem nomsko poslovali izh ‘ k°^ktha standard našega 1 >48 Za trud in prizadevanje, M so ju člani kolektiva posa- . 91 centralni delavski svet odbor za gospodarjenje odbor za programiranje in razvoj 00 ZK sindikalni odbor predsedstvo mladinskega odbora uredniški odbor glasnika V decembru: samo odbor za S V decembru se je sestal na seji samo odbor za gospodarjenje, ki je imel na dnevnem redu razna vprašanja iz tekočega poslovanja podjetja. Predvsem je obravnaval poročilo Aleksandra Remca o izvršeni realizaciji in izvršenem planu prodaje za 11 mesecev tekočega leta. Odbor je poročilo sprejel, podatke pa objavljamo v posebnem članku. Odboru je bil predložen tudi osnutek plana proizvodnje za leto 1971, glede katerega pa je bilo sklenjeno, naj se predloži v obravnavo obratnim delavskim svetom, ki naj nato dajo svoje pripombe in predloge. Prav tako naj obratni delavski sveti do 25. decembra pripravijo stroškovni plan za leto 1971. V okviru 42-umega delovnega tedna je odbor določil dela proste sobote za prve 3 mesece pri- gospodarjenje hodnjega leta, glede prostih sobot v času od aprila do decembra pa je potrebno zbrati podatke od gradbenih podjetij, zato da bodo prosti dnevi sinhronizirani. Odbor je nadalje imenoval potrebno število komisij za izvedbo inveturnega popisa. Članom teh komisij, katerih delo bo trajalo nad 10 ur dnevno, se odobri po din 10 na dan za malico. Situacije za v decemru izvršena dela morajo biti izdane najkasneje do 11. januarja. O terjatvah in obveznostih podjetja je poročal Alojz Kosi. Odbor je vzel poročilo na znanje in priporočil, naj se izterjava forsirano nadaljuje, manjše terjatve, ki Izdelali osnutke samoupravnih sporazumov niso redno plačane, pa je treba čimprej iztožiti. Dela prost dan, kije po planu določen za soboto, 19. decembra, se prenese na 31. december, 30. decembra pa traja delovni čas le od 6.30 do 11.30 ure. Na vlogo vodstva TEN je odbor sklenil, da se Jožetu Pogačarju odobri posojilo za gradnjo stanovanjske hiše, izplačljivo v teku 3 let, in sicer 60.000 din iz centralnih skladov podjetja, ostanek pa iz sredstev TEN. Ce TEN tega zneska ne bi mogel izplačati, se bo višina posojila iz sredstev obrata določila naknadno. Odbor je nadalje spremenil amortizacijsko stopnjo osnovnih sredstev, in sicer: - za telefonske centrale od 10% na 15 % - za računske stroje od 15 % na 20 % - za osebne avtomobile od 25 % na 30 % - za kombije od 25 % na 30% - za tovorne avtomobile od 20 % na 25 % Obračun amortizacije na IBM strojih naj se v bodoče izvrši za vsak posamezen obrat in ne za celotno podjetje kot dbslej. Na pobudo mestnega odbora sindikata gradbenih delavcev Ljubljana smo v našem podjetju izdelali osnutke samoupravnih sporazumov z utemeljitvijo. Sklenili naj bi jih delovni kolektivi montažnih in instalacijskih delovnih organizacij Slovenije. O predloženih osnutkih in utemeljitvah je razpravljalo tudi predsedstvo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in sprejelo sklep, da izdelane osnutke da v javno razpravo, in sicer naslednje: 1. Sporazum o postopkih za samoupravno dogovarjanje in načelih za izvajanje samoupravnih sporazumov 2. Sporazum o osnovnih kriterijih za delitev dohodka. 3. Sporazum o najnižjih obračunskih osnovah za delitev osebnih dohodkov in vrednotenju dela v kalkulacijah 4. Sporazum o osnovnih kriterijih za določitev višine terenskega dodatka 5. Sporazum o zaposlovanju in izobraževanju delavcev v montažnih in instalacijskih delovnih organizacijah rreclsedstvo republiškega odbora in svet za gradbeništvo pri republiški gospodarski zbornici sta v skladu z določili sporazuma o postopkih za samoupravno dogovarjanje in načelih za izvajanje imenovala petčlansko organizacijsko komisijo, ki vodi postopek. Po vseh dosedanjih razpravah je prišlo do ugotovitve, da obstojijo objektivne potrebe, da bi v montažnih in instalacijskih delovnih organizacijah lahko uspešnejše urejali vrsto vprašanj v zvezi s pogoji poslovanja, merili pridobivanja ter delitve dohodka in osebnih dohodkov ter drugih vprašanjih skupnega interesa s samoupravnimi sporazumi. M. D. IMF GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3.200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, Aleksander Perdan (odgovorni urednik), inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (glavni urednik), inž, Dušan Udovič, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Delovni koledar za prvo četrtletje 1971 Na osnovi zakonsko predpisanega 42-urnega delovnega tedna je odbor za gospodarjenje IMP na seji dne 11.12. 1970 razpravljal o razporeditvi razpoložljivega delovnega časa za leto 1971 in sklenil, da se razpored dela prostih sobot za sedaj ne določi za vse leto hkrati, pač pa samo za prvo tromesečje. Po sprejetem sklepu so proste sobote za to obdobje prihodnjega leta razporejene po mesecih takole: JANUAR: 9., 16., 23., 30. FEBRUAR: 6., 13., 20. MAREC: 6., 13., 20. Delovni koledar za drugo, tretje in četrto tromesečje prihodnjega leta pa bo po sprejetju sklepa odbora za gospodarjenje določen naknadno, zato da se dela prosti dnevi uskladijo z delovnim časom gradbenih podjetij. Uvedeni sistem delovnega koledarja s prostimi sobotami je pogojen s tem, da se vse ostale delovne dni dela dnevno po 8 ur z vmesnim polurnim odmorom. Prav tako šteje 8 ur vsak delovni dan plačanega letnega dopusta. Dnevi državnih praznikov pa se kot doslej obračunavajo po 7 ur, zaradi uskladitve letnega delovnega koledarja z možnimi delovnimi urami pri 7-urnem delovnem dnevu in šestih delovnih dnevih v tednu. Celotni delovni koledar bomo objavili, ko bo le-ta dokončno sprejet. A. R. IMP GLASNIK STOPA V PETO LETO Še bliže kolektivu Prav sedaj, ko prehaja naš Glasnik že v peto leto svojega izhajanja, je bil v ponedeljek, 14. decembra, v upravnem poslopju podjetja širši sestanek uredniškega odbora našega časopisa. Razen glavnega direktorja podjetja so se ga udeležili tudi predsednik CDS, predstavniki družbenopolitičnih organizacij v podjetju, direktor programsko-razvojne službe, sekretarji vseh obratov in še nekateri drugi člani kolektiva ter seveda vsi člani uredniškega odbora. Namen tega sestanka s tako široko udeležbo je bil, da se oceni dosedanje delo uredniškega odbora ter določijo smernice za prihodnjo vsebino in obliko časopisa, zlasti pa pretresejo načini, s katerimi je bilo mogoče te smernice realno zasledovati. Glavni direktor tov. Krumpak, ki je dal tudi inciativo za sklic tega sestanka, je v uvodnem nagovoru predvsem poudaril, da je časopis poglavitno in zato tudi relativno najcenejše sredstvo obveščanja članov delovne skupnosti. Ima pa občutek, je dejal, da se časopis razvija v zadnjem obdobju nekako stihijsko, nenačrtno. Razgrnil je svoje predloge glede vsebine časopisa v prihodnje. Nato se je razvila obširna razprava, v kateri so zlasti sekretarji obratov uvodoma poudarili, da člani kolektiva časopis zahtevajo, če ga slučajno ne dobe. To pa pomeni, da ga potrebujejo in tudi berejo. Izmed sklepov, ki so bili sprejeti ob zaključku sestanka, naj omenimo le najpomembnejše. Časopis naj bo tudi v bodoče predvsem sredstvo obveščanja, torej informativnega značaja in naj zaradi aktualnosti informacij izhaja mesečno, na 16 ali 8 straneh. Po vsebini naj se časopis še bolj približa povprečnemu članu ko- lektiva. Zato naj prinaša članke iz poslovanja podjetja in življenje kolektiva, razgovore s člani delovne skupnosti in reportaže z gradbišč in iz tovarn. Občasno je treba predstaviti v nekoliko širši obliki naše obrate in dejavnosti, pa tudi posamezne pomembnejše, zlasti serijske izdelke. Vmes naj se zvrstijo strokovni članki iz naših dejavnosti, seveda prirejeni poljubno za nivo kvalificiranih delavcev, saj kadet inženirjev in tehnikov lahko črpa informacije ti specialnih strokovnih revij. Poudarjeno je bilo, naj bi strokovne članka pisali naši strokovnjaki ti podjetja, ki bi se te doti' nosti kljub svoji dejanski zaposlenosti ne smeli ti' ogibati kot doslej, saj rt en članek v letu vsakdo najde čas in voljo! PO' dobno velja za poročila s strokovnih seminarjev ti simpozijev doma in v inozemstvu, ki se jih naši strokovnjaki redno udeležujejo. De ne bi zaradi relativno ozkega kroga sodelavcev časopisa in dopisnikov zašli v monotonost, je treba krog sodelavcev in dopisnikov razširiti Seveda si je uredniški odbor že doslej prav v tej smeri mnogo prizadevat Na tem sestanku pa /f glavni direktor žago to Vij uredniškemu odboru tud! izdatnejšo podporo vodstva podjetja. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij so tudi obljubti učinkovitejše sodelovf nje. Vodstva obratov ti strokovnih služb naj jj mnogo dosledneje ko tč j sedaj in redno obveščati uredniški odbor o dogodkih in temah, o katenjj, zapisi ali reportaže ne ti smeli manjkati v našeti časopisu, saj se v njem P°. svoje, kakor je poudafl ■ iti zgodovina podjetja. M- glavni direktor, piše tu no pa je, da bo s Pj[ spevki širšega kroga d° pisnikov vsebina časoptij. postala še mnogo b°’ pestra in zanimiva. pOGLED V PRIHODNOST INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA V novembru je centralni delavski svet podjetja dokončno sprejel novi statut podjetja, v katerem je med arugim zapisano, da člani delovne skupnosti preko poteznih politik uresničujejo naslednje cilje splošne po-s °vne politike podjetja: 1- stabilnost poslovanja; 2. likvidnost v poslovanju; . 3. izboljševanje strokovnega in splošnega zna-nJa zaposlenih; , v 4. razširitev starih in osvojitev novih tržišč v Qržavi in inozemstvu; S. izpopolnjevanje in uvajanje sodobnih metod v Poslovanje strokovnih služb; . 6. izpopolnjevanje in uvajanje sodobnih sto-?yenih in proizvodnih procesov in metod ter tehtnih nonh; .7. razvijanje novih izdelkov s ciljem uvajanja seriJske proizvodnje; 8. uveljavljanje firme podjetja v javnosti; , izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev aeiavcev; . ^0. optimiziranje dohodka na enoto poslovnega ^da podjetja. kislim, da je prav, če se prav v novoletni številki časo-PBa podjetja ozremo nekoliko naprej in skušamo skozi Urflico Prdi°dnosti pogledati, kakšno bo moralo biti leta , ^5 Industrijsko montažno podjetje, če naj bi še v pri- dnje, tako kot danes — imelo vodilno vlogo v slovenski, t pa tudi v jugoslovanski montažni dejavnosti. Ta pogled v prihodnost pa bo prav gotovo najbolj sistematičen, če nam bodo kot kukala v prihodnost služili 'av v statutu postavljeni cilji podjetja. — izobraževanje sedanjih bodo morala zaradi mrežnih kadrov v podjetju kot dopol- planov izvedbe del na objektih že v naprej seznaniti s svojo udeležbo na licitacijah. ŠE BOLJ INTENZIVNO „ IZOBRAŽEVANJE nilno mobnovitveno rzobra- KADROV že vanje; . Po definiciji je organiza- j^drov s štiDendhanien^kan Ovajanje sodobnih metod v cija (s tem pa tudi podjetje) g’”" TtSLjm >”slov!mJU Str°k°V!Uh S‘"Zb struktura medsebojnih raz- ustreznega šolstva, menj med ljudmi, ki žago ta vij a obstoj in posebne značilnosti s tem omogočeni skupini ljudi ter smotrno uresničevanje v strukturi usklajenih ciljev delovanja bo imelo svoj poskusni kamen v oblikovanju takega informacijskega sistema, ki bi posameznikom pri njihovih pomembnejših odločitvah nudil kakovostne informacije pravočasno. Nov informacijski sistem bo pogo- BITKA TUDI V HITROSTI IN KAKOVOSTI Razširitev starih in osvoji-skupine. Kot vidimo, bo te- te v novih tržišč bo možna le žišče dela na usklajevanju ob boljšem poznavanju trga, jeralTudTveTjo'hitrosf pre-ciljev članov kolektiva. Tu kar bomo dosegli z ustano- |oka dokumentacije in toč-gre za pravočasno spoznanje vitvijo oddelka za raziskavo . razvojnih možnosti in pri- trga ah pa s povezavo naše nost izpolnjevanja dokumen-pravo kakovostne razvojne prodajno-projektivne službe t°v- ™ predkalkulacijah m politike ob skupnem sodelo- z ustreznimi raziskovalnimi izdelavi projektov bomo mo-vanju individualnih izvršilnih institucijami. Prognoze ene- raB vse bolj uporabljati stan-organov (direktorjev) in dru- ga ah drugega nam bi morale gih strokovnjakov podjetja, dati tudi orientacijo: kaj, Predvideni razvoj podjetja kdaj in koliko proizvajati ter bo zahteval drugačno ka- komu in na kakšen način dardizirane elemente in postopke, njih uporaba pa bo zahtevala strogo spoštovanje organizacijskih pravil. BISTVENI ELEMENTI Razvoja jClede na velika nihanja _ 6°MOVanskem oncnnrtpi sredstev v likvidne obratne naložbe. Podjetje bo moralo na podlagi izdelanih investicijskih elaboratov presoditi, če naj poveča delež tujih gospodar- (običajno bančnih) sredstev Deje 1 ?. Podjetje dolgoroč- v seštevku vseh angažiranih n0st abko zagotovilo stabil- sredstev. Delavci kot samo-°rientV P.os^ovanju le z večj0 upravljavci bodo morah v tako na tuja hžišča, večji meri sprejeti likvidnost Prim, abodna kot vzhodna, podjetja kot svoj lastni dol- ja bo16? .vizni tečaj dinar- goročni problem, ne pa gle- tažne stordvam mon- dati na podjetje le kot na °moen-iejavnosti Podjetja molzno kravo. Zavedati se a^zemu- na8el prodor na moramo namreč, da je rast dravsko strukturo, zagotovi- prodajati (izbira med različ- bodomski trg, za kar pa podjetja v dobršni meri od- tev le-te pa je osrednje vpra- nimi prodajnimi metodami ’>žrtvp“°tre^ne. predhodne visna 0d razširjanja dejavno- šanje kadrovske politike, ki in kanali). V Oni i V i lzro + 1/ArAr' J • _ _ s* 1 A. 1 —11 ___ ___1 A.1 „ J nih ■ y obliki kratkoroč- sti $ pomočjo rekonstrukcij mora skrbeti za nadomestilo Veliavn8Ub v obdobju sedaj ali novih investicij, ene kot vodstvenih kadrov, za stro- Kupce za naše izdeDce sPrem e8? .točaja dinarja. Ob druge pa zahtevajo finančna kovnjake in kvalificirane bomo čez nekaj let pridobi-embi tečaja bo vse sredstva. Ta sredstva so torej kadre v montažni in proiz- vali le, če jim bomo s svo-skupaj s tehnološkimi no- vodni dejavnosti. Pomemb- jimi izdelki v naprej pred- ŠTEVILNE NOVOSTI Tehnologija montažnih, še bolj pa seveda proizvodnih procesov se bo v prihodnjih 5 letih bistveno spremenila. Nova tehnologija bo v t!66 konkurentov za dela , atozi beba HfSis,!:! |ESH I E5EEE: SsfjjSi ^ SSLieMK sm« Tli miiE s-SAejs« sat d°^ ',e- č=bodo s,uibe bo potekalo v dveh smereh: z gradbenimi podjetji, ki nas (Nadaljevanje na 4. strani) emstvu, tako da si je vosfmi bistvenidement raz- no vlogo bosta imela pri tem bčili njihove potrebe, ne pa ^.^onremo teT dnivačna ugotoviti voja, včasih pa zaradi po- planiranje karier in izobraže- ^a ze nastalim ^dstva^^notianjega^tram porta. Uporaba nove tehnologije pa bo ekonomična le ob njenem temeljitem po- maknit , 1 mcviunusu drugi navedem 8°ročn,.' Zahtevam P° bol" pričakuje od Lnejši vezavi ustvarjenih žrtev. VSI ZA IMP, KOLEKTIV ZA VSE! (Nadaljevanje s 3. strani) planiranja, terminiranja in kontrole montažnih in proizvodnih procesov neposrednemu izvajalcu omogočile in predvidele optimalen delovni učinek. Delež več ali manj izkustvenih norm se bo moral v celoti umakniti tehničnim normam, ki pa ne bodo samo merilo produktivnosti delavca-izvajalca, ampak predvsem merilo uspešnosti služb tehnološke in operativne priprave dela. Povečana rentabilnost poslovanja proizvodnih obratov bo kljub povečanemu številu zaposlenih v službah priprave zanikala vsa sumničenje v »neproduktivnost16 tako imenovanega »režijske-ga“ kadra. treba zagotoviti večjo uveljavitev firme podjetja v javnosti, ne le z običajnimi oblikami gospodarske propagande, ampak tudi z nastopi zaposlenih v strokovnem časopisju. Uveljavljena firma podjetja sicer ne prinaša neposrednih koristi, njen posredni vpliv pa je neprecenljive vrednosti in se kaže tako pri prodaji izdelkov in storitev kot pri pridobivanju novih strokovnih in drugih kadrov. SKRB za Člane KOLEKTIVA ZAGOTOVITI VEČJE SERIJE Prognoze, izdelane na osnovi raziskave trga, dopolnjene z izračunom rentabilnosti proizvodnje za posamezne izdelke, bodo okvirna orientacija za delo program-sko-razvojne službe. Temeljne raziskave in pa aplikativni razvoj bosta v tem okviru nedvomno bistveno pridobila na smiselnosti. Zaposleni v programsko-razvojni službi bodo imeli na1 tako opredeljenem torišču delovanja jasnejšo nalogo: iskanje takih izdelkov, ki bodo imeli zagotovljeno prodajo in s tem proizvodnjo v večjih serijah, hkrati pa ne bodo zahtevali vlaganja prevelikih sredstev. Med tremi vrstami razvojne strategije, kijih poznata teorija in praksa, se bomo zaradi relativne majhnosti naše proizvodnje verjetno odločili za strategijo, ki temelji na prodoru v globino, torej na ozkem proizvodnem programu, vendar s težnjo, da v okviru izbranega dosežemo dejansko prioriteto. Ta strategija pa seveda zahteva predhodno akumulacijo znanja in dobro selekcioniranje med možnimi inačicami. Ne glede na to, da podjetje ni pri prodaji storitev in izdelkov vezano neposredno na končnega potrošnika, bo Podjetje bo še v naprej tako kot doslej skrbelo za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev. V ta namen bo treba zagotoviti boljše prezračevanje delovnih prostorov ter opremo, ki bo povzročala manj hrupa ter bo zahtevala manj fizičnega napora. Ob tem pa naj poudarimo, da bodo morali tudi zaposleni z večjim razumevanjem uporabljati zaščitne obleke in sredstva, kot pa je bilo to običajno do zdaj. Razen kreditiranja nakupa stanovanj in gradnje hiš bo z izgradnjo novih počitniških kapacitet v Fiesi in rekonstrukcijo stavbe v Velem Lošinju dana zaposlenim še večja možnost cenene počitniške rekreacije kot doslej. < Izpolnitev prej navedenih ciljev bo najbolje preverjena, : z izpolnitvijo desetega cilja: optimiziranja dohodka na enoto poslovnega sklada. Da bi vzbudili večji interes samoupravljavcev za po slo-I vanje podjetja, predvidevamo nove načine obveščanja, i ki naj bi vsakogar opozarjali, da lahko v svoji delovni uri prispeva k uresničitvi predvidenih gibanj realizacije in stroškov. Odgovornost za odmike dejanskih gibanj od . predvidenih pa ne bo smela biti le na papirju, ampak se bo morala zrcaliti tudi v stimulativnem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Za zaključek našega sprehoda po prihodnosti naj povemo, da moramo v našem poslovanju sprejeti sodobno načelo poslovne politike, ki pravi, da cilji določajo strategijo poslovanja, ta pa organizacijsko strukturo. To pa pomeni, da je treba ob postavljenih ciljih določiti metode in poti za njih doseganje, nato pa poiskati ljudi, ki bodo to strategijo sposobni uresničiti. Če se ne bomo ravnali po: tem načelu, se bomo lahko čez 5 let spraševali: ali so bili cilji napačni ah jih nismo znali uresničiti? Naj bo odgovor na to. vprašanje osnovna naloga v novem letu za vsakega člana našega kolektiva. M. M. Vabilo Vabimo vse mladince, do 27. leta starosti, na letno konferenco, ki bo v četrtek, 14. januarja 1971, ob 16. uri v TEN. Mladinski aktiv IMP - Ljubljana m A s ALOJZ KOSI 15 let na odgovornem delovnem mestu Ko smo pred nedavnim slovesno proslavili i* vi______1--1 ___ 1,2___1 A_____AA nPF vseh tistih članov kolektiva, ki so 10 oz. 20 let nej\ t kinjeno delali za razvoj in rast podjetja, je nekfj neopazno potekel tudi 15-letni jubilej zvestega ' finančno-računovodske slu2 našega direktorja Alojza KOSIJA. Pred 15 leti je Alojz Kosi, potem ko je še kot5 j, j inf olznnAmclza falniltoto nev/vtnn clii7nAi/nl V ' , dent ekonomske fakultete prvotno služboval v ■< minu in pozneje na Vrhniki, nastopil delo pri podjetju. Kot diplomiran ekonomist je takoj za- . odgovorno delovno mesto direktorja finaflc račuvodske službe in tu ostal vse do danes. Strokovno podkovan v ekonomskih vedah jc j odličen praktik ob množici finančno-pravnih P^ | pisov in njih neprestanih spremembah vseh 15 ^ finančnem oziru spretno vodil podjetje po zakon5, predpisih in znal v vseh težavah, ki jih ni bilo f1 najti za podjetje in delovni kolektiv koristno pd.^ svojim znanjem je v finančnem oziru postavil soj1- ; temelje nadaljnjemu razvoju in široki rasti p°dti Mnogim ni znano, koliko skrbi in razmišljanja, k° I truda in požrtvovalnega dela je bilo za to potrebn0'j Že kot izkušen strokovnjak je v svoji želji po z°?, - seda) stop dokončal nekaj tečajev tujih jezikov, prav sed'41 j poleg svojega odgovornega dela študira III. stojU ekonomske fakultete v Zagrebu, finančno-ra vodskosmer. AI Kljub vsemu temu je znal tov. Kosi najti še c j i )lio za sodelovanje nri našem Glasniku, za kateri voljo za sodelovanje pri našem Glasniku, za 1 napisal več tehtnih strokovnih prispevkov. U Po svojem značaju miren, toda kadar je potU t; odločen in energičen, si je Alojz Kosi pri vseh, poznajo, pridobil resnično avtoriteto in spoštov<; Odličnemu dopisniku našega lista ob tej pril0^' iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspeP njegovem nadaljnjem delu! KOPRSKI OBRAT IMP »ABONIRAN« NA DELA V UMAGU IN OKOLICI Zahtevne instalacije v hotelu Koral 5 , .^a istrski obali je zrasel eden najlepših in najbolj modernih hotel- pa še niso gotova, predvidena je namreč še nova hidroforna postaja z f. kompleksov, od katerih je naselje KATORO še posebno zanimivo rezervoarjem, ki bo omogočala stalnost vode._ “ a koprski obrat IMP. V hotelu Koral je naš koprski obrat montiral: 110 prh, 116 umival- nikov, 213 bidejev, 111 WC, pomivalna korita in podobno. Začetek ■ j. Zelo razburljiv je bil zaključek del v lepem hotelu Koral v naselju del je bil 20. februarja 1970. Med delom so naši monterji doživljali ,atoro. Investitor Istraturist iz Umaga je napovedal dan svečane otvo- vrsto presenečenj. Marsikdaj je material,,dobil noge", čez noč je bil ta ?tVe 21. november 1970, čeravno ni bilo gotovo, ah bo objekt na ta ah oni del polomljen, za zaključek pa je še neznan storilec vlomil v 7 lahko predan namenu. Gradnja hotela se je namreč precej vlekla, skladišče in ukradel nekaj WC omaric, ki smo jih s težavo uvozih, da :-?iPrei 80 nameravali dela med glavno sezono prekiniti, potem pa so smo nadomestili polomljene. j k nadaljevali. Vse stroške, če napovedane otvoritve ne bi mogli Investitor Istraturist Umag je s svečano otvoritvijo novega hotela bi morah nositi izvajalci del, na čelu z gradbenim podjetjem Koral omogočil našemu koprskemu obratu izvajanje instalacijskih del edjimurec iz Čakovca. Čeprav IMP kot izvajalec instalacijskih del na ,,novem gradbišču . Osebje je namreč preselil iz hotela Adriatic v entralne kurjave, vode in elektrike na objektu ni bil v zaostanku, bi z Umagu v Koral, Adriatic pa je dal v adaptacijo. Razen obnove kotlarne ^izvršitvijo del na razvodrfem omrežju posredno onemogočil otvo- bodo naši monterji montirali tudi nove sanitarije in radiatorsko atev. omrežje. Vrednost del je približno milijon N-dinaijev, rok za adap- v tacijo pa je zelo kratek — 1. marec 1971. sv V hotelu Koral je med drugim speljana mreža centralne kurjave, V Umagu je koprski obrat IMP delal tudi za šole. Za „sveučilišče kotlarne pa nimajo. Ogrevanje gre preko centralne kotlarne na- Umag“ so montirali kotlarno, na novo pa centralno ogrevanje in Ja> ki jo je naše podjetje montiralo leta 1969. V tem letu so naši kotlarno za italijansko šolo v Umagu (20 starih milijonov) in centralno j,°nteiji polagah cevi v kanal, ki naj b( omogočile ogrevanje hotela ogrevanje ter kotlarno za hrvaško šolo v Umagu (50 starih mihjonov). ža rah vse bungalove in celotno naselje. Že sama pogodbena vrednost Pri montažah v obeh šolah je bilo precej nestrpnosti, saj so bile po- | y j^ontažo tega razvodnega objekta je znašala 926.309,35 N-dinarja. godbe sklenjene precej pozno — zaradi zagotovitve finančnih sredstev, ^u je bil tudi potegnjen vod za toplo in hladno vodo. Montaža zato se je tudi uvoz kotlov in gorilnikov zamudil, zima pa je začela p - . — težkih cevi res ni bila lahka, razen tega je poletna vročina v trkati na vrata. ^fnji moči otežkočala hitro napredovanje. Naši monterji so napeli V Umagu sije IMP ustvarilo dobro ime in s solidnim ter pravočasno č S“e’ so v kotlarni zvezali zadnje priključke in omogočili sve- izgotovljenim delom si bomo še pridobili zaupanje ter dobili dela še na 0 otvoritev, kije bila povezana z volitvijo ,,miss“. Dela v kotlarni marsikaterem objektu. A H. PREDNOVOLETNI RAZGOVOR Z ANTONOM PANČURJEM, PREDSEDNIKOM CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA Četrtina kolektiva v organih upravljanja! Že šestnajst let neprekinjeno je zaposlen v naši tovarni na Trati. V septembru 1954 se je kot mlad industijski tehnik vrnil z odslužitve kadrovskega roka v JLA in se 21. 9. (teh datumov se še posebno točno spominja) zaposlil v tovarni, v času, ko so se dokončevale prve nove delavnice in ko je bil šef obrata še ing. Alojz Zakotnik, ki ga je tudi uvedel v delo. Najprej je bil obratni tehnik, nato kon-struker, obratovodja in vodja obrata, danes pa je tehnični direktor tovarne in skrbi za njeno kovinsko industrijo. Spomladi 1970 je bil tov. Pančur izvoljen tudi za predsednika centralnega delavskega sveta in predvsem o njegovem delovanju in načrtih s tem v zvezi je tekel naš razgovor. „Še posebno ponosen sem, da sem predsednik CDS prav v tem času, ko proslavljamo v podjetju pomemben jubilej, namreč 20-letnico delavskega upravljanja. Že prej sem bil v eni mandatni dobi član CDS, stalno pa sodelujem tudi pri delu obratnega delavskega sveta in drugih organov upravljanja ter kolektivnih izvršilnih organov. Svoja opažanja lahko strnem v ugotovitev, da so se naši delovni ljudje v 20 letih temeljito uvedli v upravljanje podjetja, saj jih je v tem času veliko število sodelovalo pri delu organov upravljanja, komisij itd. Pomislite samo, da deluje v sedanji mandatni dobi po sprejemu novega statuta podjetja v delavskih svetih, kolektivnih izvršilnih organih, centralnih in obratnih komisijah ter odborih nad 540 članov, torej skoraj četrtina naše delovne skupnosti. Ljudje so se prepričali, da organi resnično odločajo o pomembnih zadevah in da se njihovi sklepi dejansko izvršujejo, da jih odgovorni delavci spoštujejo in upoštevajo, zato tudi oni z veliko mero resnosti jemljejo svoje delo pri upravljanju podjetja...“ — Delo CDS vodite že skoraj pol leta. Kakšne pomanjkljivosti ste doslej opazili pri njegovem delu? »Smatram, da je poglavitna pomanjkljivost, oziroma ovira za še uspešnejše delo CDS dejstvo, da člani ne dobijo pravočasno pomembnih materialov za razpisano sejo. Tako s problematiko, o kateri naj bi na seji ne samo razpravljali, ampak tudi odločali, niso dovolj temeljito seznanjeni. S tem pa trpi učinkovitost seje, katero je tudi teže voditi. Opozoril bi vse, zlasti skupne strokovne službe, naj materiale za sejo pravočasno pripravijo, tako da jih bodo člani CDS lahko dobili najkasneje skupaj z vabilom na sejo. Prepričan sem, da se bo tako večina z materiali resnično seznanila pred sejo in že oblikovala svoja stališča, s tem bo razprava na seji hitrejša in učinkovitejša." - Ali potemtakem smatrate, da v sedanjih pogojih debata na sejah CDS ni dovolj široka? „Ker sodelujem stalno tu- di na sejah obratnega delavskega sveta, lahko zatrdim, da so člani ODS v primerjavi s člani CDS bolj živo zainteresirani za napredek in razvoj obrata, tudi problemi, o katerih se na seji ODS razpravlja, so jim bližji. Tako je debata na sejah CDS po mojem mišljenju razmeroma skromna, čeprav moram takoj poudariti, da se tudi člani CDS čutijo osebno odgovorne za pravilnost sklepov in da aktivno sodelujejo, v težnji, doseči optimalne rešitve tekočih in perspektivnih vprašanj. Kolikor sem do sedaj opazil, pa na sejah razpravljajo pretežno eni in isti člani iz istih obratov, čeprav smo že večkrat skušali doseči, naj bi se k besedi oglašali tudi drugi člani iz drugih obratov, predvsem pa naj bi posamezni člani CDS ne nastopali na sejah kot predstavniki obrata, v katerem so zaposleni, temveč kot člani centralnega organa upravljanja podjetja. Za pomembno novost v tej mandatni dobi CDS pa smatram tudi to, da sta to pot prvič med člani CDS tudi dva predstavnika naših delavcev, kateri so zaposleni pri investicijskih delih v inozemstvu, ki imata tako možnost na tem pristojnem mestu neposredno izraziti želje in predloge tudi teh geografsko bolj oddaljenih članov naše delovne skupnosti, kar sta večkrat tudi že storila." — Kakšni pa so vaši predlogi za poživitev razpravljanja na sejah CDS? »Predvsem moram poudS' riti, da tu nikakor ne gre z3 nezainteresiranost člafl°v CDS in prepričan sem, da'31 bilo razprav in podrobni zanimanja za posamezne te' koče probleme in persp^' tivo podjetja mnogo več primem, če bi bili ekonoflj' ski rezultati delovanja p°" jetja slabši, kot so. Nehati, druge razloge sem že pre; omenil, zlasti prepozno pf jemanje materialov za sep Nadalje pa smatram tudi, j* so ti materiali prenatrpali ’ podatki in zato precej nept°’ gledni. Na vseh sejah obip nih kolegijev, ODS, odbor0 in CDS se ponavljajo isti p°' datki, kar vzame mnofr časa, zanimanje poslušale0' pa zmanjšuje. Razumem A določena vprašanja CD’ mora obravnavati, to° kljub temu se zavzemam z selekcioniranje podatkov "J naj bi CDS obravnaval P samo najvažnejše. Materi^ strokovnih služb in družb0 no-političnih organizacij z sejo naj bi bili bolj obdela", in tudi bolj utemeljeni. • tem v zvezi nastopa tudi pr° natrpanost dnevnega re° j zlasti pod točko ,razno1, tudi zmanjšuje zanima"', članov in s tem učinkovit0, njihovih odločitev. Na dh| strani pa moram poudah" da je udeležba na sejah s* raj vedno polnoštevilna.1 — Hvala lepa tov. Pa za ta razgovor! „ ... Ob koncu pa ^ iim v imenu CDS in v jem osebnem imenu vs^ članom kolektiva sreč" in uspehov polno novo10 to 1971. A-"' I it it ,oV M •,p te' ?K-, < fli- rel te j* a ji te at' •flV >0' ;e< da ,da z« in ;al J«' z» te it $ 4 iti- :_kar nam bo lahko po- vode bomo gradili v bodoč- - frekvenčni-multiplex, tele- za nas okvirni program in rocalo še velike težave. Že nosti. Ali naj ima vsaka vas V referatu smo obdelali mehanski, brezžični in tele- naloga za razvoj te panoge, 3J nas ogrožajo nesnaga svoj vodovod, ali bomo de- tudi razne vrste zaščit elek- alarm), njihove zahteve pri ki se ukvarja z avtomatiza- Kr°g velikih stanovanjskih lali velike pokrajinske vodo- tronaprav in hidravličnih na- vzdrževanju in njihove dobre djo naprav za preskrbo z "ojektov, smrad izpušnih vode? Zadnjo besedo o tem prav črpalne postaje. Razen ter slabe strani. Po primer- vodo. uiov ob prometnih koni- bodo imeli verjetno ekono- tega pa smo dah tudi kon- javj med posameznimi siste- Če na koncu naredimo še misti. kretne rešitve avtomatizacije mi se lahko vsak odloči za kratek pregled, lahko mimo °n>andni center za devet črpalnih postaj (Vodovod Zagreb) varianto, ki mu najbolje trdimo, da je posvetovanje ustreza. uspelo. To velja tudi za naš Komandni ali dispečerski refereat. Vsem udeležencem centri so pri nas v napravah smo predstavili naše pod-za preskrbo z vodo še prav jetje, pokazali smo jim, s redki. Razlogov za to je več. čim se vse ukvarjamo, kakš-Nekateri investitorji tega ne usluge jim lahko nudimo sploh ne poznajo, drugi ni- in kaj vse lahko naredimo, majo denarja, tretji se bojijo Vse to pa je uspešna reklama imeti preveč komplicirane z majhnimi stroški, saj smo naprave itd. Ker pa so ko- to prikazali ljudem, ki se v mandni centri osnova za glavnem ukvarjajo samo s avtomatsko upravljanje celih takimi problemi, kompleksov naprav in ker se Rezultati tega dela se že da z uvedbo teh centrov pri-kažejo, k nam prihajajo hraniti ogromno denarja, predstavniki raznih podjetij smo skušdi investitorje se- po nasvet in pomoč. Ah znaniti tudi s tem vpraša- bomo znali tem investitor-njem. Podali smo tehnične jem ustreči, morda včasih v rešitve in grobo ekonomsko majhnih, nepomembnih za-utemeljitev. htevah, ali jih bomo nego- V referatu smo opisali stoljubno odslovili od hiše? probleme, ki se pojavljajo Možnosti sta obe. Za katero pri avtomatizaciji filterskih se bomo odločili? A. J. mm I ___________■ U-jT: lili! .. □ l / ^ MONTERJI IMF SODELOVALI PRI DVEH POMEMBNIH TURISTIČNIH OBJEKTIH OB NAŠI OBALI Zimska bazena v Portorožu in Žusterni Sredi oktobra je bfl v hotelu Palače v Portorožu odpri zimski bazen z ogrevano morsko vodo, pred tem pa podoben bazen 1. septembra v Žusterni. Tako je slovenska istrska obala dobila pomembna objekta, ki bosta prav gotovo privabila v zimski sezoni številne nove turiste. Tudi pri teh dveh pomembnih turističnih objektih je sodelovalo naše podjetje. na> prav tako pa je urejeno pusta, v Žusterni pa je cena V prostorih okrog obeh tudi prezračevanje, vendar o 10 dinarjev za 3 ure. Pri ba- tehničnih podatkih kasneje, zenu v Žusterni je tudi keg-Vstopnina za bazen v ho- ljišče, ki ga v Palacu ni. Por- telu Palače v Portorožu je 2C dinarjev za ves dan (seveda samo kopanje v bazenu, savno je treba plačati posebej), pri čemer imajo domači iz piranske občine 50 % po- bazenov je podna in radia-torska kurjava ter toplozrač- Originaina finska savna iz macesnovega lesa Termostatične mešalne baterije v čistilnem kopališču pred savno toroški bazen ima pod vodo na vsaki strani po 3 reflektorje. Novost na slovenski primorski obali je tudi savna. Ožji prostori savne so izdelani iz originalnega finskega macesnovega lesa, termostatične mešalne baterije nemške znamke GROE pa imajo to prednost, da je moč nastaviti želeno temperaturo, nato pa se šele odpre voda iz prh. V samih savnah so električne peči s kamnom na vrhu, nadalje ima vsak prostor peščeno uro, vlagome-ter in termometer ter brezove metlice. Od kopalnega mojstra Vladimirja Drakslerja smo zvedeli, da je najbolj priporočljivo pri enkratnem obisku savne narediti tri kure, ki trajajo prva 20 mi-jnut, dmgi dve pa po 10 minut. Zdaj pa nekaj podrobnosti o bazenih. Tlorisna velikost bazena znaša 25 x 12,5 m. Poprečna gladina vode pa 1,5 m. Polni se z mor-, sko vodo s pomočjo posebnih polnilnih črpalk direktno iz morja. Bazen je opremljen s filtrsko napravo s kapaciteto 100 kub. m. Čas čiščenja celotne - vodne vsebine bazena znaša 4 ure in 40 minut. Vodi se pri či-I ščenju dodaja kemikalije za kosmičenje nesnage in za dezinfekcijo vode. Filter je zaprte izvedbe in cirkulacija vode se vrši pod pritiskom. Filtrska naprava, se sestoji iz obtočnih črpalk, lovilca dlak in vlaken, zračnega ventila, filtrskih posod, grelca vode, naprave za doziranje sredstva za kosmičenje, naprave za doziranje dezinfekcijskega sredstva v obliki elektro-klor aparata, zbiralne posode za pretočno vodo ter naprave za čiščenje bazenskega dna. Celotno opremo je dobavila firma Berkefeld-filter iz Zah. Nemčije. Celotna i instalacija za obtok bazenske I vode je prikrojena sistemu dobavitelja. Vsi sestavni deli naprave j in instalacije so izdelani iz materiala, ki je odporen proti morski vodi ali pa so proti koroziji na : notranji strani zaščiteni s kvalitetno gumi prevleko. Voda se dovaja v bazen na čelni strani nizkega dela bazena, odvod do filtrov pa je izvršen deloma na čelni strani globokega dela in de-' loma na dnu bazena. S tem načinom je dosežen zelo enakomeren prehod vode preko celotne bazenske površine. Filtri so polnjeni s kremenčevim peskom z določeno granulacijo v posameznih plasteh. Opremljeni pa so s , centralno preklopno armaturo, i ki omogoča, da se preklop iz položaja „filtriranje“ v položaj „izpiranje" da izvesti s prestavitvijo preklopne ročice za 90 stopinj. S to armaturo je odpravljeno zamudno zapiranje in odpiranje zapirala na dovodnih in odvodnih priključkih filtra. V obratovanju ?|t' Pa ^ Zc*ol. Za čiščenje v dK°- Za regulacii°. yr>taktn^ Zenu služi P?: Naš projektant Marjan Pregeti Berkefeld pri znižanju vodne gladine za približno 4 cm avtomatsko vklopi polnilne črpalke, ki dopolnijo bazen s svežo morsko vodo do roba. Za ogrevanje vode v bazenskem sistemu je montiran proti- m --v voru ~-------- -- strujni aparat s kaloričnim efek- #V0de vj?: Za regulacijo, tom 300.000 kcal/h, kije pri-azenn cin-?, r,r>- ključen na omrežje hotelske centralne kurjave s konstantnim temnefraturnim roiimnm 90°/70uC. Temperatura vode v bazenu pa se po želji avtomatično regulira. Predvidena je temperatura vode 25 do 27 stopinj Celzija, vgrajena avtomatika za reguliranje temperature je proizvod IMP. Za kosmičenje nesnage se po vsakem čiščenju filtrov dozira v vodi razredčen aluminijev sulfat. Za doziranje služi dozirna črpalka z brezsto-penjsko regulacijo dobavne količine od 0 do 100 %. Za dezinfekcijo vode služi klor v obliki natrijevega hipoklorita, ki ga s pomočjo elektrolize pridobivamo iz soli morske vode. Vodi se dodaja klor v taki količini, da znaša presežek klora na sesalni strani bazena še 0,1 do 0,3 mg/l. Presežek klora v vodi se med obratovanjem redno kontrolira. Za čiščenje bazenskega dna služi poseben sesalec nesnage z lastno črpalko. Sesalec se s pomočjo posebnega droga vodi po površini bazenskega dna, s plastičnim cevovodom pa je povezan s črpalko, ki sesa z vodo pomešano nesnago, ki je težja od vode in leži na dnu. Oba bazena, t. j. v Portorožu in Žusterni, sta opremljena z enako filtrsko napravo, tudi količina vode v sistemu je praktično enaka, razlikujeta se med seboj le po izvedbi pretočnega žleba. Medtem ko ima bazen v Žusterni tako imenovan klasični notranji žleb, ima bazen v Palacu modernejši zunaj ležeči pretočni žleb, to se pravi pretočni žleb je ^Pravah znamke Kontaktni manometer za regulacijo nivoja vode v bazenu izdelan v tlaku okoli bazena tako, da se voda v bazenu nahaja v višini tlaka okoli bazena. Kontaktni manometer za regulacijo nivoja vode v bazenu vklaplja in izklaplja polnilne črpalke za morsko vodo v odvisnosti od nivoja vode v bazenu. Kontaktni manometer tako avtomatično vzdržuje gladino vode na določeni višini. Pri obeh bazenih so montirane finske savne, ločeno po spolu. Vsaka od njih je opremljena s takozvanim čistilnim kopališčem in koriti za namakanje oz. ogrevanje nog, kabino z električno pečjo za segrevanje zraka z avtomatsko regulacijo, ki omogoča segretje zraka na želene temperaturo do maksimalne vrednosti 120 stopinj Celzija, ter prhami za ohlajevanje po končanem postopku v savni. V Portorožu je že v gradnji bazen pri hotelu VESNA, ki bo opremljen tako kot v Palacu, predvidena pa je gradnja enakega bazena tudi ob hotelu Adria v Ankaranu. Boljši pogoji dela velika želja DELOVNEGA KOLEKTIVA OBRATA CKV MARIBOR OB VSTOPU V LETO 1971 Obrat CKV Maribor že več kot 20 let uspešno posluje na območju severovzhodne Slovenije, v zadnjih letih pa je razširil svojo dejavnost na vso Slovenijo in tudi širšo domovino. Veliko pomoč je vselej nudil tudi pri delih, ki jih je naše podjetje izvajalo v inozemstvu, predvsem s svojimi strokovnimi kadri. V letu 1971 pa bo že tudi nastopil na inozemskem tržišču, in sicer pri izgradnji kotlarne v Vzhodni Nemčiji. Obrat, ki je štel pred 20 leti komaj 20 delavcev, se je vsa leta nenehno razvijal, tako da je danes v sklopu celotnega delovnega kolektiva že 311 delavcev. Skladno z zahtevo tržišča se je dvigala ne samo proizvodnja, temveč tudi organizacija obrata, ki se je že utrdila in upravičila svoj obstoj. Razumljivo je, da je bil z rastjo proizvodnje in nenehnim naraščanjem števila delovne sile dan v obratu velik poudarek kadrovskemu vprašanju. Odnos med NK in KV, oziroma strokovnimi delavci se je zelo spremenil. Obrat zaposluje že 9 diplomiranih inženirjev, 4 inženirje I. stopnje, 1 ekonomista I. stopnje, 16 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo, 23 VK delavcev, 117 KV delavcev, itd. Tak hiter razvoj obrata v Mariboru pa ima razen pozitiv- l nih tudi določene negativne strani. Predvsem gre tu za pogoje dela obrata in delovne pogoje zaposlenih. Obrat ima sedaj svoj sedež v središču Maribora v preadap-tirani, nič kaj ugledni zgradbi. V njem so vse službe uprave obrata in projektivni biro. Zgradba je dotrajana in le za silo preurejena v pisarniške prostore. Po posameznih, nič kaj svetlih in zatohlih sobah, se stiska tudi po 6 uslužbencev, tako da je težko normalno opravljati delo. Obrat je brez sejne dvorane, da o kakem klubskem prostoru ah dvorani sploh ne govorimo. Prav tako postaja pretesno tudi dosedanje skladišče obrata. Zaradi pomanjkanja prostora se materiali deponirajo že zunaj skladišča. Ni več nikake možnosti za boljše manipuliranje v skladišču. Avtomobili obrata garažirajo v zasilnih barakah, kleparska delavnica, ki jo sedaj gosti skladišče, je dosti premajhna glede na vedno večji obseg del te dejavnosti. Prav tako je nemogoče v okviru sedanjih razpoložljivih prostorov razvijati kakršnekoli dejavnosti obrata. Vse to je dalo samoupravnim organom obrata v Mariboru misliti, da je treba čim prej pristopiti k novim investicijam, da bi se uredila navedena nerešena vprašanja. Predvsem je vložiti vse sile za pridobitev novega zemljišča, potrebnega za izgradnjo skladišča, garaž in delavnic. Za izgradnjo novega upravnega poslopja je čim prej izposlovati lokacijsko dovoljenje ter nato takoj izdelati projekte. Pri načrtovanju je upoštevati nadaljnji razvoj obrata v sklopu podjetja, da se ne bi čez nekaj let ponovno srečavali s podobnimi problemi kot danes. Delovni kolektiv obrata Maribor pričakuje pri izgradnji prepotrebnih objektov tudi pomoč s strani podjetja, saj je že vsa leta dajal sredstva v centralne sklade (del ustvarjenega čistega dohodka) za širše potrebe celotnega podjetja. Vse to je bila tema razgovorov skozi vse leto 1970, žal pa je ni bilo mogoče uresničiti, predvsem iz objektivnih razlogov. Pri gradnji uprave se je zataknilo pri spomeniškem varstvu, ki ima svoje pripombe k zazidalnem načrtu, ki gaje izdelal Zavod za urbanizem v Mariboru. Pri gradnji skladišča pa se je zataknilo pri lokaciji, ker v Mariboru trenutno ni lokacije oz. izdelanega zazidalnega načrta za tovrstne gradnje. Kljub vsem tem objektivnim težavam pa delovni kolektiv obrata upa in želi, da bi se jim načrtovane želje izpolnile v letu 1971. AG SLOVESNO SMO PROSLAVILI DVAJSETO OBLETNICO DELAVSKEGA U| MOČ ENOTNOSTI IN VOLJE 1 ilHHn 1 L J Ob polni udeležbi članov CDS, obeh odborov (za g°' spodaijenje ter programiranje in razvoj), predsedniko" ‘*t družbenopolitičnih organizacij in drugih povabljencev je v petek, 4. decembra 1970, predsednic CDS tov. Anton Pančur nekaj po 12. uri v Festivalni dvorani odprl sla'-nostno sejo centralnega delavskega sveta in pozdravil v# jjla navzoče. Takoj nato je v slavnostnem govoru orisal % j —— -----—~----- ©----- , 20-letno razvojno pot in vlogo delavskega upravljanja podjetju. Med drugim je dejal: ,,Zelo ponosen sem na to, da mi je kot predsednika jjjj; centralnega delavskega sveta IMP v tej mandatni dob1 e danes omogočeno, da odprem to slavnostno sejo ob v° pomembnem jubileju našega podjetja, namreč ob 20-le1' niči delavskega upravljanja v podjetju.11 Nato je tov. Pančur kratko orisal razvoj podjetja od leta 1950, ko je delovni kolektiv vzel upravljanje v svoje roke, pa do danes ter pri tem zlasti poudaril pomembno vlogo vseh organov delavskega samoupravljanja pri velikem napredku in razvoju podjetja. Omenil je perspektive podjetja v prihodnosti ter orisal obsežne in odgovorne naloge, ki jih imajo s tem v zvezi organi upravljanja in kolektivni izvršilni organi. Zaustavil se je tudi pri problemu informiranja članov delovne skupnosti in poudaril, da smo z uveljavitvijo Glasnika storili na tem področju velik korak naprej, saj je časopis prevzel bistveno vlogo v obveščanju članov kolektiva ter povečal in utrdil njihove medsebojne vezi. Po govoru tov. Pančurja sta pozdravila navzoče in če- stitala k obletnici našega de’ lavskega upravljanja ing. kj' nez Brezovec, podpredse1* nik republiškega odbora si1" dikata gradbenih delavci || Slovenije, in tov. Rudi | gar, predsednik mestne-sindikalnega sveta Ljubija tj3 Oba govornika sta naglasil9’ da je delavsko upravljanje' Jugoslaviji revolucionar^ poseglo v dogajanja naše P® vojne družbene ureditve, je z dejanji doma in v s vej3* upravičila namen njene? osnovanja pred 20 leti. j Zbrane je nato pozdra^ in čestital k 20-letnemu r bileju delavskega upravljaj ter zaželel nadaljnje usp' ot' predsednik skupščine čine Ljubljana-Bežigrad t°' Karel Kušar. Svečanost J združil tudi s podeliti ® odlikovanj 27 članom 11 ^ šega kolektiva, ki jih je „ njihovo zaslužno dolgok1^ ^ 1 5 drn K ni] sVq k delo v podjetju odliko" 'A Opravljanja v podjetju SDO USPEHOV It P' ^dsednik republike maršal jč Tov. Kušarju in preko nje-o11 r predsedniku republike se *v' j® Za prejeta visoka odlikova-& Ja v imenu odlikovancev za-53 glavni direktor tov. v %ko Krumpak. Nato je bila slavnostna Ja centralnega delavskega 'N ,Veta zaključena in bo zaradi $ v°jega močnega vsebinske - minske ure 114 članom za lenjci in Gorenjci, Primorci 10-letni delovni jubilej, in Štajerci, slednji kar s po-Pa glej, spet prijetno pre- sebnim avtobusom. Niso se senečenje, skoraj vsi jubi- poznali med seboj — mnogi lanti — razen nekaj redkih se še nikdar niso videli — ta izjem, ki so se že prej opravi- večer pa jih je vse združil v čili — so se polnoštevilno lepi in prisrčni, njim name-odzvali vabilu na proslavo, njeni prireditvi. Združila jih Množičnost prireditve je do- je močna vez dela — moč segla svoj namen, prišli so iz enotnosti in volje do uspe-vseh krajev Slovenije, kjer so hov v solidnem in močnem doma in kjer delajo. Do- podjetju. E. S. J|1 lw S ■■■■■ \ rLniv°ja ostala vsem prisotni v trajnem spominu. flO p h estivalna dvorana v pijani je istega dne zve-^ takoj po 19. uri imela j §ačn° vzdušje kot dopolni , ’ ko so se tam zbirali čla-sv^lektiva, tokrat v družbi ^l1*1 zakonskih tovarišev, 0,. Proslavijo svoj 20-letni M?013 10-letni delovni ]% v podjetju. s sj"eP° okrašena dvorana je trist0 gosti ob p0‘ ikJ *uh mizah nudila dose-in ^orda najimpozantnejšo oni Najmnožičnejšo sliko, Mr v nr.rUa*i,, olo, ptj r v podjetju slavimo in 4itVelam° tovrstne prire- ?4lavn°st se je pričela s po-% d^lm^ JP v° ro m a pred- CDS tov. Antona t°riaU,ria ki glavnega direk-Nat0 t0v- Stanka Krumpaka. .So bila podeljena pri-2q_1 la 22 jubilantom za 1)0 d nePrekinjeno delov- v podjetju in spo- |GeiHwi«M«ieMBeeBBeeeeeeeBH*Be«Mie*eBiiaeBaE!BBBr5E«!MiBEWMBnonanDsaEic®nBsaQ 1 PO LETU DNI DELA MLADINSKE ORGANIZACIJE V NAŠEM PODJETJU 0 E3 I ■ Prav sedaj mineva leto dni, odkar smo se prvič začeli organizirano zbirati in se pogovarjati o tem, da mora mladinska organizacija začeti aktivno delovati. Po začetnih težavah in neuspehih smo se končno le zbrali in organizirali letno kon- ■ ferenco. Na konferenci smo izvolili predsedstvo mladinskega ■ aktiva, ki je dobilo in sprejelo nalogo, da stori vse, kar je v njegovi moči, za aktiviranje mladine. Najprej smo organizirali ciklus seminarjev, ki so vsebovali g teme o delavskem upravljanju, pa tja do nalog mladine v B delovni organizaciji. Te seminarje smo organizirali zato, da so naši mladinci dobili vsaj osnovni pregled o delu delovne orga-• nizacije in o delu političnih organizacij. V akcijskem programu, ki smo ga sprejeli, smo si zadali nalogo, da najprej H okrepimo svoje vrste. Plod tega dela je povečan interes mladine za delo mladinske organizacije in večja udeležba na sestankih. Mladinski aktiv je na svojih sejah razpravljal o tekočih nalo-B gah organov samoupravljanja in o delu političnih organizacij v ■ podjetju. Tako smo razpravljali tudi o osnutku statuta pod-| jetja, dali nanj svoje pripombe, ki so bile nekatere tudi upošte- H vane. Toda s tem naše delo še ni bilo končano in tudi ni smelo B biti. Mestna konferenca ZMS nam je nalagala vrsto nalog in vprašanj, ki smo jih morali reševati. Aktivno pa smo se ude- ■■■■■■HBBBBBaEmBeBBBBMHeHBHEEBBBnBBHI težili tudi seminarjev za mlade aktiviste, ki jih je prirejala b Mestna konferenca mladine. Zaradi uspešnega dela in napredovanja našega aktiva mladine pa smo bili predlagani v „akcijo 75“, ki jo prireja Republiška konferenca mladine. Ta akcija se je pričela v mesecu B oktobru in bo trajala do aprila 1971. Več o tem bomo govorili na letni konferenci mladinskega aktiva, ki bo v četrtek, 14. januarja ob 16. uri v TEN. Toda tudi s tem še nismo zadovoljni in naš nadaljnji cilj je B pridobiti čimveč mladincev za delo mladinskega aktiva, saj le B tako bomo lahko uspešni in s tem bodo naše odločitve in sklepi dobili tudi večjo težo, če jih bomo zastopali vsi mladi v |j podjetju. Tu mislim predvsem na mladince, ki delajo na te- B renu in jih je o našem delu težko obveščati. Za naše sorazmerno uspešno delo v tako kratkem času in S njegove rezultate pa se moramo zahvaliti tudi vodstvu m podjetja, 10 sindikata ter 00 ZK, ki so nam pri tem delu H pomagali. Želimo, da bi se to sodelovanje in medsebojna pomoč še poglobila, da bi še tesneje sodelovali v reševanju 8| skupnih problemov in se veselili doseženih uspehov. Naj na kraju zaželim vsem članom našega kolektiva tudi v imenu mladinskega aktiva - srečno in uspehov polno novo B leto 1971. C. K. B IBBBBBBnBBailBSBBHHBBBIlBBBHBBBBBBBBČB^BS UGODNI KAZALNIKI PO ENAJSTIH MESECIH DELA NEZMANJŠAN TEMPO PORASTA Vsem tistim delavcem podjetja, ki so med letom spremljali naše poslovanje, je namenjeno teh nekaj vrstic, kijih objavljamo v prvi letošnji številki Glasnika. Že pretekli mesec smo s kratkim člankom obvestili vse delavce podjetja, da sta bila po 10-mesečnem delu izvršena letna plana realizacije in prodaje. Preje objavljene dosežke dopolnjujemo s podatki za mesec november, ki so glede dosežene letne realizacije in prodaje ugodni za vse obrate, kar je razvidno iz naslednjih bistvenih kazalnikov. Po planirani mesečni dinamiki doseganja letnega plana realizacije je bilo za november predvideno, da bo ta znašala 20,378.000 din ali 9,2 % letne planirane vrednosti, dejansko pa smo jo dosegli v znesku 32,526.091 din, s čimer je bil plan presežen za 12,148.091 din ali za 59,6 %. Planirane vrednosti so presegli vsi obrati, razen investicijske dejavnosti v inozemstvu, kjer je bila v novembru dosežena realizacija nižja od planirane za 418.807 din ali 38 %. Po pretečenih 11 mesecih dela lahko ugotovimo, da so vsi obrati (z izjemo avtoparka, kar pa nima bistvenega vpliva na rezultat podjetja) že presegli letne planirane obveznosti, saj znaša fakturirana realizacija celotnega podjetja konec novembra že 276.563.967 din, kar nam pove, da je bil letni plan presežen za 54.763.967 din ah za 24,7%. opravljenega večjega števila nadur, višjih materialnih stroškov (vpliv povečanja cen med letom), večjih stroškov za tuje storitve in dosežene višje stopnje dobička, kot je bila po planu predvidena. Delovni uspeh obratov pa bo še bolj poudarjen z ugotovitvijo, da je bilo za preseženo letno realizacijo porabljeno vil mesecih 4,361.250 efektivnih delovnih ur ah 93,8 % letnega plana, ki znaša 4,651.372 ur. Če upoštevamo, da je bil letni plan realizacije po vrednosti dosežen s 124,7 % ob 93,8-odstotni izrabi planiranega efektivnega števila delovnih ur, lahko ugotovimo, da je bila vrednost planirane letne realizacije po 11 mesecih dela dejansko presežena za 33 odstotkov. Dosežen uspeh, ocenjen po tem kriteriju, je ugoden za vse obrate, kar se vidi iz na- Udeležba posameznih obratov ranega letnega delovnega časa: pri doseženi realizaciji vil me- secih pa je (v tisoč din) na- CKV Ljubljana 93,5 % slednja: CKV Maribor 97,7 % CKV Koper 102,1 % CKV Ljubljana 57.733 Elektromontaža 102,8% CKV Maribor 42.085 TEN CKV Koper 14.430 - jaki tok 90,4 % Elektromontaža 64.335 - šibki tok 94,4 % TEN Trata - jaki tok 26.331 — kovin. ind. 83,1 % - šibki tok 12.712 - livarna 93,3 % Trata Projekt, biro 90,8 % - kovin, ind 24.455 Avtopark 85,4% — livarna 11.314 Razvoj 87,7 % Projekt, biro 8.082 Zastopstvo A. L. 52,3 % Avtopark 728 Uprava 95,8% Progr. razv. sL 1.013 Delo v inoz. 89,6 % Zastopstvo A. L. 555 Delo v inoz. 12.791 Iz navedenih podatkov lahko Procentualna izvršitev letnega plana realizacije pa je po obratih takale: CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN - jaki tok - šibki tok Trata - kov. ind. - livarna Projekt, biro Avtopark Progr. razv. sL Delo v inoz. 117,3% 150.3 % 145,8% 139,6 % 105.3 % 115,6% 100,0% 111,3% 182,0% 95,8 % 112,6% 109,0% Neobičajno visoko preseganje □lana realizacije vsiljuje vpraša-rje, ali ni bil morda plan pre nizko postavljen. Takšno mnenje pa je neutemeljeno, saj se osnove, po katerih je bil plan sestavljen (kapacitete delovne sile, plan stroškov itd.), bistveno ne razlikujejo od dejanskih. Razlike med planom in dejansko izvršitvijo nastajajo v glavnem le zaradi sklepamo, da so bila planirana predvidevanja glede dosežene realizacije v odnosu na porabljeni delovni čas občutno presežena, vendar ne smemo dobrega rezultata pripisati izključno povečani produktivnosti dela, pač pa moramo pri tem upoštevati prisotnost močnega vpliva inflacije. Za perspektivno poslovanje podjetja je bistvene važnosti zasedenost razpoložljivih kapacitet s pogodbeno vnaprej zagotovljenim delom zato navajamo v naslednjem nekaj pomembnih podatkov o tem. Za perspektivno poslovanje podjetja je bistvene važnosti zasedenost razpoložljivih kapacitet s pogodbeno vnaprej zagotovljenim delom, zato navajamo v naslednjem nekaj pomembnih podatkov o tem. Podjetje je imelo do konca novembra pogodbeno prevzeta dela za vrednost 374,312.150 din, kar je za 102,382.150 din ali za 37,7 % več, kot je bilo z letnim planom predvideno. Doseženi presežek pa je delno že izkoriščen zaradi presežene vrednosti realizacije, vendar kljub temu lahko ugotavljamo, da znaša razlika med vrednostjo pogodbeno prevzetih del in doseženo fakturirano realizacijo (brez del v inozemstvu) konec novembra 115,480.185 din. Od tega zneska odpade na posamezne obrate (v tisočih din): • V - . ’ " i 29.230 20.228 10.037 44.318 7.344 4.323 Na podlagi tega lahko sklepamo, da imajo montažni obrati zagotovljeno delo za približno 7 mesecev vnaprej (planirano za 4 CKV Ljubljana CKV Maribor CKV Koper Elektromontaža TEN Trata mesece), proizvodni obrati pa za povprečno 2 meseca, kolikor f bilo tudi po planu predviden0. Razumljivo je, da v nakazani n*’ povedi niso upoštevani stabiliza; cijski ukrepi, ki bodo sprejeti tako v zveznem kot v republi" škem merilu in se bodo eventuaf no nanašali na omejevanje raznil1 investicijskih del na splošno. A. R' V četrtek, 26. novembra popoldne, smo se na ljubljanskih Zalah v velikem številu zbrani poslovili od našega tov. Franca Cemernjaka, pomočnika glavnega direktorja podjetja, la je dva dni prej po kratki, vendar zahrbtni bolezni podlegel v ljubljanski bolnišnici. Na Žalah se je od tov. Čemer-njaka v itnenu delovne skupnosti IMF, kateri je bil zvest in nepogrešljiv strokovnjak celih 22 let, poslovil glavni direktor Stanko Krumpak, ki je v kratkem nagovoru med drugim dejal: ... Ko se v tem žalostnem trenutku za vedno poslavljamo od Tebe, čutim dolžnost, da ti v imenu vse delovne skupnosti IMF in v svojem imenu izrazim globoko zahvalo za vse Tvoje dolgoletno požrtvovalno in nesebično delo, ki si ga v teh letih opravil za podjetje in ves naš delovni kolektiv. Že kot mlad študent si dopolnjeval svoje znanje, ki si ga pridobival v šoli, s počitniško prakso pri pok. prof. Likarju, tedaj najbolj znanem strokovnjaku za centralno ogrevanje. Kot mlad tehnik si sodeloval pri gradnji mnogih pomembnih poslovnih in stanovanjskih zgradb v Ljubljani in Mariboru. Odličen spomin, izredna energija in neprekinjena strokovna aktivnost so bili zato tako značilni v vsem Tvojem 38-letnem delovanju na področju centralne kurjave, vodovoda in prezračevanja. V našo delovno skupnost si se vključil že junija 1948, ko je bilo v Sloveniji vsega 13 tehnikov za centralno kurjavo, med katerimi si brez dvoma prednjačil. Pri podjetju si pokazal vse svoje bogate izkušnje v svoji stroki in vse svoje prizadevanje za napredek in razvoj podjetja. Spet si sodeloval pri gradnji velikih tovarn in zahtevnih objektov kapitalne izgradnje po vsej Sloveniji, pri katerih si se moral spoprijeti s čisto novimi strokovnimi problemi, s katerimi nismo imeli tedaj še nobenih izkušenj, pa so vendarle naše delovne skupine pod Tvojim strokovnim vodstvom vedno uspevale. Svojega temeljitega znanja, ki si ga v teku službe nenehno izpopolnjeval, in bogatih izkušenj pa nisi držal zase, temveč si jih ne- sebično razdajal mlajšim ka- monterjem, nas je globoko pl6' drom, našim vajencem, monter- tresla. Ko za Vami žaluje ves n3* jem, pa tudi inženirjem. Vzgojil delovni kolektiv, je nam monter in izučil si vrsto mladih delav- jem ob tej izgubi gotovo najhuje Neprekinjenih 22 let ste delal* z nami, nas učili in vzgajali, te1 nam posredovali svoje velik0 znanje. Spominjamo se, kako ste h°j dili k nam na gradbišče sk°w vsak dan, in se z nami po drobu0 in natančno dogovarjali za del° tistega dne in nam zmeraj p00*?' gali preko strokovnih zadreg, 0 smo lahko uspešno nadaljevali delom. Saj smo vsak dan poWe bovali Vaše strokovno vodsty° in dobro vedeli, da bomo od »a tudi dobili vso pomoč. V vseh teh 22 letih smo j* vedno odkrito razveselili, kad01 ste nas obiskati na gradbiščih; Prav vse, kar nas je težilo, siti Vam lahko zaupali. Našim P!° blemom ste vedno prisluhnili10 kadar smo le imeli prav, ste se Z nas tudi resnično zavzeli... Kako popularen in znan stt° cev, ki so se vse do danes odlično izkazali. Vsakomur si znal dati koristen in dober nasvet. Tudi Tvoja velika zasluga je, da je podjetje iz skromnih začetkov kovnjak na svojem področju i tako napredovalo in se razvilo bil tov. Cememjak, pa P°ve do današnjega stanja .. . ležba predstavnikov vrste P , benih in montažnih podjetij Cj Ob odprtem grobu pa je spre- skoraj vseh strokovnih zdruz govoril tov. Anton Strucelj iz in institucij iz vse Sloveni)6 ■■■ obrata CKV Ljubljana: pogrebni svečanosti, kakor \ j, desetine sožalnih brzojavk, RIL ... Žalostna novica, da Vas je ob tem žalostnem dog00 nikdar več ne bo k nam, Vašim prejelo podjetje. v : ■ ■■e l? ___________________________________________________________________________________________: Adolf Kovačič V zadnji Številki našega železniška postaja in stano- V Ljubljani živi že od škega roka v letih 1953 do mišljal, da bi šel kam dru- Glasnika vam nismo uspeli vanjsko naselje na Jesenicah, 1946. leta. V začetku je bila 1955 je bil več ah manj stal- gam. S ponosom je vedno Predstaviti še treh članov nato nova skupščina SR Slo- njegova poklicna pot zelo no na terenskem delu širom spremljal razvoj in rast pod- kolektiva, ki so v decembru venije. Kot šef montaže pa podobna poti tov. Kova- vse Jugoslavije. Največ, sko- jetja. Večkrat je bil izvoljen skupaj z ostalimi slavili svoj je vodil dela na Metalki, čiča: skupaj sta bila pri Teh- raj pet let, je v letih med, v organe upravljana. 20-letni delovni jubilej v Konzorciju, Belinki in hote- niki, skupaj pri vojakih in 1957 in 1962 delal na no- podjetju. lih na Bledu, nazadnje na skupaj sta prešla k Toplo- vem rudniškem jašku v Vele- Ob letošnjem zboljšanju Golfu. Sedaj je pričel z deli vodu. nju. Tam je tudi spoznal svo- svojih stanovanjskih razmer' v novem hotelskem naselju Med objekti, na katerih je , jo življenjsko družico in se z si želi, da bi kar največ delal na Pelješcu. delal, se tov. Vihar najbolj, njo poročil. V svojem dvaj- na ljubljanskem območju, „... Vsak objekt je bil po spominja ljubljanske Pošte, setletnem neprekinjenem ker je zaradi zdravstvenega svoje zanimiv in težko bika- nat0 gledališča v Tolminu, delu se je močno navezal na stanja in obvezne diete ne-terega posebej izločil. Pač, kjer je delal že samostojno, podjetje in na svoje delovne; sposoben za daljše terensko na enega me pa le vežejo še nato vrste objektov v dveh tovariše. Zato ni nikdar po-' delo. posebni 'spomini: Na ljub- letih na Jesenicah, vmes bol-ljanski Polikliniki sem pred niče v Topolščici, Elektrarne Božičem 1947 kot vajenec v Vuhredu in turističnih ob-priključil prvi mešalec za be- jektov v Kranjski gori. ton, ki je začel delati, čez Leta 1965 pa je odšel z 10 let pa sem kot šef mon- našo delovno skupino na; taže prisostvoval zaključku delo v tovarno Siemens v del na tem objektu .. .“ Muenchnu, kjer je ostal do junija 1968, ko je prevzel, Viktor Vihar gradbišče na farmi v Ebers-| Referent nabave v obratu walde, na katerem je ostal Elektromontaža, rojen 1.3. do zaključka spomladi letošnjega leta. To gradbišče smatra med svojimi deli za naj-j pomembnejše, saj je, bil tam; vodja montaže velikega in tudi svojevrstnega objekta v inozemstvu. Za svoje današnje delovno mesto referenta v nabavi pa smatra, da dela na njem ne opravlja s svojimi polnimi, zmogljivostmi. šef montaže v obratu ' Elektromontaža, rojen 4. 5. 1929 v Ljubljani. Takoj po vojni se je kot v^enec zaposlil pri podjetju 'Tehnika11, v začetku leta ,y5l pa je po odslužitvi V^drovskega roka v JLA pre-s svojo delovno enoto k toplovodu. Tedaj je bil že v°dilni monter, šef montaže pa je postal leta 1956. . Nepregledna je vrsta obuval pr* katerih je sodelo-; j k Železarna in drugi ob-tfkti v Ravnah na Koro-SKern, predelovalni obrati, 1929 v Mariboru. ZAHVALA OČETA pokojnega albina KAVČIČA Predstavnik našega obrata CKV v Mariboru jeobiskal očeta P°kojnega Albina Kavčiča in mu sporočil sklep Centralnega I®, vskega sveta podjetja, da mu iz sredstev zavarovalnega ^lada podjetja izplača 30.000 din kot pomoč po sinu, ki je deki1Cn0 P16™*11** za posledicami prometne nesreče na poti z M N CaPoslen kot karoserist v Tovarni avtomobilov v Drivi m' danes je na njem opaziti močno prizadetost, t edvsem zato, kot je omenil, ker se dnevno vozi v službo in st Službe mimo kraja tragične nesreče. Obiska našega pred-ntka je bil zelo vesel in hkrati presenečen, ker s strani naše {Lspodarske organizacije ni pričakoval še kake dodatne Zato kar ni mogel najti dovolj primernih besed za unrVa • ler -*e s so*zam* v očeh prosil, naj se prenese samo-P avnim organom podjetja posebna zahvala, ki jo izreka v "Penu svoje družine. na-zlavll je tudi, da s smrtjo edinega sina, ki si je pridobil v sina11? P°djetju tudi strokovno kvalifikacijo, ni izgubil samo °rga’ -emv.ed ie s tem žal izgubil tudi nadaljnje stike z delovno ^tio, s katero je bil vedno povezan, predvsem pa v V^solanja svojega sina. A. G. Anton Volčank VKV-elektroinstalater v obratu Elektromontaža, rojen 26. 5. 1933 v Podvinju pri Brežicah. Začel je kot vajenec leta 1948 v elektroobratu, ki je, takrat posloval v okviru podjetja »Tehnika11. Razen odsotnosti v času služenja voja- Stolpnice na Vilharjevi cesti jugoslovanski rekord Zagrebški tednik VJESNIK U SRIJEDU poroča, da bo stanovanjska stolpnica na Vilharjevi cesti v Ljubljani, ki bo pravkar dovršena in v kateri bo v 19 nadstropjih kar 266 stanovanj, največja stanovanjska zgradba v Jugoslaviji. Dosedanji rekord je bil novi nebotičnik v Titovem Užicu, ki ima 17 nadstropij in 67 stanovanj. Kakor smo v Glasniku že poročali, gradi SGP Grosuplje ob Vilhaijevi cesti v Ljubljani še dve stanovanjski stolpnici enake velikosti, vse instalacije v vseh treh stolpnicah pa izvaja naše podjetje. Torej močna udeležba IMP pri svojevrstnem jugoslovanskem rekordu! Ob tem pa moramo ponovno poudariti, da delo na takih objektih za naše monterje ni niti najmanj privlačno. Hoja in prenašanje materiala v 19 nadstropij seveda ni poseben užitek in v bodoče bo treba pri komercialnem prevzemanju montažnih del na podobnih objektih zagotoviti, da bodo gradbena podjetja že med gradnjo sama poskrbela za ustrezen prevoz delvcev v višino z dvigali. V' '["J?)'" ,,t Za beležko Graditejj^rihodnostimorajobitipoj samo- u _ upravljal- ca štev, kijih potem v proizvodnem procesu vstavljamo medse in predmet dela: primer kopanja jarkov danes in nekoč, ko se je to opravljalo na edino mogoč način z ročnim kopanjem, danes pa delo opravi bager (delovno sredstvo), ki enako delo opravi v veliko krajšem oz. v enakem času večjo količino proizvodnje. Gre torej za spremembo produktivnosti dela. U — opravljeno delo, izraženo v urah. KAKO PROIZVAJATI DOBRINE V tem članku se bomo vprašali: kako se dokopati do BISTVA INVESTICIJSKE PROBLEMATIKE PODJETJA? Za naš namen moramo najprej opredeliti pojem podjetja in bomo rekli, da je osnovna samoupravna organizacijska enota za družbeno proizvodnjo. V njegovem okviru združeni proizvajalci z uporabo družbenih proizvajalnih sredstev proizvajajo Uporabne vrednosti za zadovoljitev plačilno sposobnih družbenih potreb; te pa so izražene na trgu. Skratka, gre za proizvodnjo sredstev, ki so potrebna za funkcioniranje in razvoj družbe. S tem smo povedali samo KJE (podjetje), KDO (združeni proizvajalci) in ZAKAJ (sredstva za družbeno reprodukcijo), nič pa še o tem: KAJ je vodilo te družbene aktivnosti sploh? Za dosego vsakega smotra, končnega namena je (splošno rečeno) potrebna neka politika. V našem primeru so to posli, poslovanje, od tod logično sledi, da je potrebna ustrezna POSLOVNA POLITIKA. Ekonomsko gledano pomeni zvišanje produktivnosti dela (v splošnem) vsaka sprememba proizvodnega procesa, ki zmanjšuje družbeno potreben delovni čas za proizvodnjo nekega blaga ali storitve. Manjša količina dela dobi možnost proizvesti večjo količino uporabnih vrednosti. Iz primera o kopanju jarkov logično sledi, da je pri tem odlo- Očividno nastopijo tri možna osnovna gibanja: prvič, ko se spreminja samo števec (količina proizvodnje), imenovalec ostane nespremenjen; drugič, ko se spreminja samo imenovalec (opravljeno delo, izraženo v urah), števec pa ostane nespremenjen in tretjič, ko se spreminjata oba, števec m imenovalec, kar pa ima zopet tri variante: hitrejša sprememba števca, hitrejša sprememba imenovalca, enak tempo sprememb. Od tod sledi, da lahko produktivnost narašča ekstenzivno in ni nobenih sprememb (zadnja varianta tretje točke), znotraj sestave vloženega dela pride do zamenjave, npr. več strojnega dela in manj ročnega oz. živega dela (v tem primeru gre za tehnološke spre- Kjerje: E — ekonomičnost, V — vrednost proizvodnje, S — stroški. ampak po uporabni koristnost' nekega proizvoda. Zato družb® na osnovi temeljnega makro - 56 pravi družbenega "ekonomskeg® PRINCIP RENTABILNOSTI definiramo kot doseganje maksimalnega finančnega rezultata, npr. dobička, z določeno uporabo sredstev: principa (enaka cena za e: uporabne vrednosti) diferenci!® in diskriminira podjetja, ki ima)0 večja vlaganja za enoto istega proizvoda. se Oč ob, (na san ten gač vzr membe), bistven porast produk-ob i tivnosti dela pa imamo ob uvajanju tehničnega napredka v proiz- IQerje: R - rentabilnost, D — dobiček, N — naložbe. Očividno se moramo zavolj0 zagotovitve optimalne skup*16 ekonomije podjetja (poslovi® uspeh) pri organiziranju in vod6: nju proizvodnih tokov (se piaV! znotraj proizvodnega proces3' ravnati po osnovnem in po p3® cialnih ekonomskih princip"1 reprodukcije. Bistvo osnovnef ekonomskega principa reprodu*' cije na nivoju podjetja lah**? opredelimo kot doseganje mak®1! malnih rezultatov z do loč en ib" vlaganji za njihovo dosego. •! drugimi besedami, gre za EKu NOMSKO UČINKOVITOST p°' slo vanj a podjetja, za njeg°v ekonomsko kakovost. S pojmom politika ne mislimo tistega v vsakdanji rabi, ampak zavestno, k določenemu cilju usmerjeno in naprej pripravljeno aktivnost. Se pravi, da je usmerjena vedno naprej, v prihodnost. Poslovna politika je torej izbor in določanje zamisli (konceptov) in ciljev, ki jih želi podjetje v določenem obdobju doseči. Za to pa so potrebna sredstva in razni načini (tehnike), pri čemer pripada odločilno mesto organizaciji in kontroli postavljenih nalog. Bistvo poslovne politike podjetja je tedaj ustvarjanje »lastnih" sredstev podjetja, ki naj se glede na prispevke posameznih proizvodnih dejavnikov (kapitala in dela) razdele na akumulacijo (sklade) podjetja in na osebne Zaradi boljšega razumeva# je sedajle prav, če opredeli# pojem „bistvo“: to je celot*1 znanje (fond informacij) o *1°' kem predmetu, ki ga imam *_ kar sem si o tem predmetu p*e nesel v glavo, ga predelal in P0" tem napisal, da je TIPIČNO < konkretni predmet. Gre za <*1 stva, ki niso odvisna od moje p Je, zavesti ali namena. In ta o°j stva dojemamo vsak na svtij edinstven način. Vendar pri t°*? nismo popolnoma svobod*"’ ampak moramo najprej do P" drobnosti obvladati problc# tiko in jo poznati v različnih *3 vojnih oblikah in notranjih zah. Skratka, če hočemo r®: 3ti, meti, moramo najprej dogn*. kaj se hoče z bistvom poved**1: Kot nalašč ustrezajo za to P1, liko Goethejeve besed6'. .. .„sicer pa mi je osovražen vse, kar me zgolj poučuje, n° °j bi povečalo mojo dejavnost 3 me neposredno oživljalo." Največja nevarnost slehe# interpretacije (zlasti če gtc tako kočljivo vprašanje, k°4 .. investicije) je v tem, da z m°J bitno enostransko razlago z® p razumevanje problematike. v investicijah bo tekla beseda drugem članku, saj nam tu man i Vo ne+ra7no tvsimnVU^ manjka ustrezna pojmovne zavest o problematiki. Pred*** dohodke. To pa pomeni izbolj šanje pogojev dela in življenja združenih proizvajalcev, hkrati pa vzdrževanje, rast in razvoj proizvodnega procesa. Povsem očividna je stara resnica, da že samo počasnejši napredek pomeni zaostajanje! Vsaka stvar ima svojo ceno: zaradi napredka moramo omejevati z žrtvovanjem sedanjo -končno potrošnjo, da bi bili uspešnejši v jutrišnji proizvodnji dobrin. To dosegamo s »proizvodnjo po ovinku", se pravi s proizvodnjo proizvajalnih sred- čilnega pomena KAKO neko dobrino proizvajati, ne pa toliko, kaj se proizvaja. Produktivnost je torej v prvi vrsti tehnični problem in pomeni s stališča podjetja njegovo sposobnost proizvajanja (s stališča družbe je s po sobnost zadovoljevanja potreb). Princip produktivnosti formalno izrazimo takole: vodni proces (v formuli se imenovalec manj živahno - relativno - povečuje). Pred#: in zavest sta namreč v medse*1 j ni odvisnosti. Zaznava pa je.°, visna od opazovanja (domisli*];.. EKONOMSKA KAKOVOST POSLOVANJA PODJETJA ki je prav tako kot lepota" stran realnosti. Realno ni n** u Idi6 p = 2 u Princip produktivnosti dela spada poleg ekonomičnosti in rentabilnosti med tako imenovane parcialne (delne) ekonomske principe reprodukeje. Princip ekonomičnosti formaliziramo in dobimo: doseči določeno vrednost proizvodnje za minimalne stroške (mimogrede, logično nevzdržna je trditev: največjo vrednost z minimalnimi stroški): Kjer pomeni: P — produktivnost dela, Q — količino proizvodnje, H Vsak od teh treh ekonomskih kompleksov osvetljuje samo eno dimenzijo v kakovosti ekonomije podjetja. Poslovni uspeh oz. ekonomija podjetja pa nastaja v proizvodnji in prometu (komercialna plat). V pogojih blagov-no-denamega tipa gospodarstva rezultati, doseženi v proizvodnji, še niso hkrati končni rezultati reprodukcijskega procesa podjetja. Rezultati, doseženi v proizvodnji, so podvrženi DRUŽBENIM VREDNOTENJEM na trgu. Tukaj se proizvodi ne vrednotijo po vlaganjih, ki so bila potrebna za njihovo proizvodnjo, lepo, lepota je vrednota, --.j6 uporabna le v svetu dom** ABSOLUTNA ODGOVORNOST V tem odstavku se bomo V lem UUildVKU 5>C LA-'*** .J, znanili s pojmom o delovati. Tradicija govori, da člove* ravnanje določajo različne K. bude (npr. osebni dohodek, hri Hplnvni nrlnrtci itH ^ bri delovni odnosi itd.), nje (delovanje) je uresničev*** in ohranjevanje delovnih ***),. delovnega kolektiva. Da p**«iv) ko PRAVILNO IN PRAVIR, ravnamo, se moramo tega^.1 nešnjava, 4 lz treznjenje, •1 s kanje krivcev, *>ižmTvanie ne' ^Smanie ne' DOLGOROČNA IN KRATKOROČNA POLITIKA Sedaj smo sklenili krog in smo spet pri poslovni politiki podjetja (zavestna dejavnost pri izbiri in določanju zamisli in ciljev, ki jih želi podjetje v nekem obdobju doseči). Delimo jo na dolgoročno in KRATKOROČNO politiko podjetja. Le-ta je začasno, kratkotrajno prilagajanje proizvodnje cenam, ob izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti podjetja. DOLGOROČNA politika pa predstavlja trajno prilagajanje proizvodnje novo nastalim tržnim pogojem, bodisi da gre za povečanje obstoječih zmogljivosti bodisi da gre za trajno spremembo proizvodne strukture. Pomembno pri tem je zavedati se, da že vsaka zamenjava, racionalizacija, dolgoročne pogodbene obveze, in ne samo večje rekonstrukcije, modernizacije in razširitve, določajo dolgoročni položaj in razvoj podjetja. Zato je nujno, da ima podjetje izdelano DOLGOROČNO ORIENTACIJO in da potem v njenih okvirih rešuje svoje probleme. S tem pa postopoma uresničuje tudi svoje dolgoročne cilje. Osnova zdrave poslovne politike podjetja je njegov neprekinjen razvoj, z razhčno dinamiko in intenzivnostjo, kije spremljan zlasti s kakovostnimi skoki. Vse pa mora temeljiti na dolgoročni orientaciji! Pravimo, daje dolgoročna politika podjetja v temelju RAZVOJNA POLITIKA, ki združuje tako količinsko rast kot kakovostni razvoj podjetja. s «0 5 S s N N N * * * N * N * $8 k * N N S k S N * S X. i N * N * I S s s N s X k k k k k k 5 k k k k k k k , k Nova kotlarna v Žusterni Naš obrat CKV v Kopru se lahko od nedavnega pohvali še z enim, za strokovnjake posebno lepim objektom: nova kotlarna v Žusterni skrbi za ogrevanje celotnega hotelskega kompleksa z restavracijo in bungalovom ter novim zimskim bazenom in kegljiščem. V kotlarni so montirani trije kotli s kapaciteto po 800.000 kcal, izdelek italijanske firme RENANIA. To so prvi kotli te firme, ki so bili montirani v Jugoslaviji in predstavniki italijanskega izdelovalca so bili nad solidno in strokovno montažo zelo navdušeni. Gre za nadtlačne kotle z nadtlačnimi gorilci, njihova posebna prednost je, da imajo majhen obseg glede na svoje velike zmogljivosti. V kotlarni je IMF izvedlo tudi vse instalacije centralne kurjave, vode in elektrike. Uresničenje razvojne politike nujno zahteva določena vlaganja — investicijska sredstva, naložbe, ki se tekom časa akumulirajo v določenih časovnih razmakih. Tedaj lahko postavimo, da se dolgoročna, to je razvojna politika podjetja uresničuje z INVESTICIJSKO POLITIKO, kije časovno gledano krajša in opredeljena z roki aktiviranja. Dolo- čena investicijska politika pa se izvršuje preko parcialnih INVESTICIJSKIH PROGRAMOV. Namen teh je raziskati tehnično izvedljivost in ekonomsko upravičenost določenega projekta. Za oceno vitalnosti in dinamičnosti razvojne in investicijske pohtike je zlasti pomemben časovni razmak, v katerem so nove ideje, novi proizvodi in novi postopki vpeljani v podjetju, z druge strani pa čas, kije potreben za za odstranitev zastarelih idej, proizvodov in postopkov, ki niso več rentabilni. Tudi pri tem velja, da je dosežek preteklosti vedno orakelj: razumeli ga bomo samo kot graditelji prihodnosti, kot poznavalci sedanjosti. J. Z. PRED IX. ZIMSKIMI ŠPORTNIMI IGRAMI GRADBINCEV SLOVENIJE 1971 SIG 71 Za prihodnje, po vrsti že devete zimske ŠIG 71, ki bodo v dneh od 12. do 14. februarja 1971 v Kranjski gori, njihov organizator pa je to pot IMP, vlada med gradbenimi, instalacijsko-montažnimi m projektantskimi podjetji ter industrijo gradbenega materiala iz vse Slovenije veliko zanimanje. Poročali smo že, da je organizacijski komite pri IMP odposlal 20. novembra razpis tekmovanja vsem podjetjem, ki so včlanjena v sindikat gradbenih delavcev Slovenije, s pozivom, da pošiljejo svoje prijave do 10. decembra 1970. Sicer je bila dan ali dva pred potekom tega roka potrebna pismena urgenca, toda takoj nato so pričele pismene prijave kar deževati. Do sredine decembra, ko tc pišemo, se je prijavilo že 32 podjetij, in sicer: 1. SGP ..Slovenija ceste", Ljubljana 2. SGP „Primoije“, Ajdov- SCU13. SGP ..Hrastnik", 4. SGP „Tržič“, Tržič 5. SGP „Sava“, Jesenice 6. SGP ..Konstruktor", Maribor 7. SGP „Gorica“, Nova Gorica 8. SGP »Gorenje", Radovljica 9. SGP »Grosuplje", Grosuplje 10. SGP »Projekt", Kranj 11. IGP »Gradis", Ljubljana 12. SGP »Tehnik", Škofja Loka 13. SGP »Gradišče", Cerknica 14. GP »Gradnja", Žalec 15. GP »Obnova", Ljubljana 16. Projektivno podjetje Kranj 17. Projektivni biro »Tamar", Ljubljana 18. Podjetje za projektiranje »Projekt", Maribor 19. Projekt nizke gradnje, Ljubljana 20. Projektivno podjetje EMONA, projekt Ljubljana 21. Slovenija projekt, Ljub ljana 22. Invest-biro Koper 23. Invest-biro Trbovlje 24. IB Elektroprojekt, Ljubljana 25. »Kanalizacija", Ljubljana 26. »Izolirka", Ljubljana 27. „Simplex“, Idrija 28. »Cevovod", Maribor 29. IMP - Ljubljana 30. Komunalno stanovanjsko podjetje Vrhnika 31. Geodetski zavod SRS Ljubljana 32. Splošna vodna skupnost Savinja Glede na običajne zamude pa pričakujemo še najmanj 15 prijav, kar obeta, da bo ta prireditev uživala še bolj množično udeležbo kot v preteklih dveh letih, tudi zato, ker je šIG 71 dan s strani IMP kot organizatorja še poseben poudarek na družabnem srečanju vseh nastopajočih in gostov. To je bil pravzaprav že v začetku poglavitni namen te prireditve, katerega pa je v zadnjih letih poostreno tekmovalno vzdušje nekoliko zatemnilo. Omeniti je treba še, da je IMP sprejelo predlog komisije za šport in rekreacijo pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije, naj bi bilo tekmovanje v. tekih že v petek, 12. februarja popoldne, čeprav smo prvotno in v razpisu predvideli, da bodo vsa tekmovanja v soboto. Mnogim udeležencem je namreč do tega, da bi lahko del njihovih tekmovalcev in tekmovalk nastopil tako v veleslalomu kot tudi v smuških tekih, dva nastopa v dveh tekmovalnih panogah istega dne pa sta prenaporna. Tako se razpis šIG’71 spremeni toliko, da bo tekmovanje v tekih že v petek (s pričetkom ob 13. uri), zato pa bo v soboto samo tekmovanje v veleslalomu. Nebistveno so bile, prav tako po predlogu komisije, spremenjene tudi propozicije tekmovanja. Celotni tekst propozicij in pravilnika bomo objavili v prihodnji številki Glasnika, kajti za sredo, 13. januarja 1971 ob 10. uri, je sklican sestanek predstavnikov vseh prijavljenih ekip, ki bo v veliki sejni dvorani upravne stavbe IMP. Medtem so vsi odbori organizacijskega komiteja že predložili Marko na pikniku 5 0 0 0 \ Ž 0 Tistega dne je Marko j# nestrpno pogledoval na uro. Popoldne je bil namreč piknik. Že med ma-5 Hco se je pripravljal nanj: odrekel se je salami in / kruhu... Popoldne so bile Markove oči uprte v poln krožnik, ki pa se je bliskovito praznil. Ni gledal ne na levo ne na desno, ko je obiral mastni zalo-/ gaj tako vneto, da so se že vsi ozirali nanj. Mojster Štef ga je nekajkrat sunil pod mizo, da bi ga opozoril, naj ne poje vsega naenkrat, toda Marko ga ni pravilno razumel in je s polnimi usti zacmo-kal: „Saj jem! Ne morem hitreje!“ Z rokavom si je obrisal usta in segel po polnem kozarcu... Njegovi tovariši -monterji so medtem že peli zdravice. Marko je odložil prazen krožnik in se jim pridružil Pesem je vabila k pijači: „Pojdimo po Zi-ma-ta, ta je naš fant... “ Tovariš Zima je veselo zapel in z monterji izpil kozarec vina. „... po Za-viiir-ška, ta.. Tudi on se je odzval monterjem. Markove oči so se končno le z obložene mize preselile na deklico za šankom. Srce mu je poskočilo. Za pogum je zvrnil kozarec in na ves glas zarjovel: „Pojdimo po Ber-ti-co... ta je za nas. “ Ubogi Marko! Njegov trud je bil zaman, čeprav so mu s pesmijo pomagal tudi ostali monterji Deklica se ni odzvala njihovi družbi Nihče od monterjev namreč ni vedel, najmanj pa Marko, da je Bertica abstinent ... Čeprav ob mislih na Bertico razočaran, se bo Marko še dolgo spominjal tega piknika, kajti - vsaj jedel in pil je za tri.. __L— finančnemu odboru svoje predračune, le-ta pa je sestavil celotni predračun tekmovanja in ga predložil RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije, da določi finančno participacijo posameznih prijavljenih podjetij. Organizacijski komite pri IMP se je tudi dokončno dogovoril s predstavniki turističnih organizacij iz Kranjske gore glede rezervacij nočitvenih in prehram benih zmogljivosti, hkrati pa je poslal vsem prijavljenim podjetjem pregled teh kapacitet z navedbo cen in s pozivom, da izvedejo rezervacije najkasneje do 25. decembra 1970, in sicer bodisi neposredno v Kranjski gori, bodisi, ob predložitvi klicne naročilnice, preko Kranjska gora je namreč za, bruar močno zasedena, zaC zervacij, prispelih po N0', letu, seveda ne bodo mogli " števati. Za tekmovalno ekipo IM*.' še ena, posebno arzveseljiya vica: organizacijski komilC. sklenil, da se za celotno IMP nabavi enotna oprern^ sicer vetrovka, pulover in P,< Tako bodo ŠIG’71 prva tovt* j prireditev, ko bo ekipa 1-' opremljena enotno, kakoh moštva mnogih drugih že dalj časa, tako na letnih na zimskih igrah. } I I I ka Sa in ki Pr ne je ha Sl, tu Pl; Vq ioj hi, kl< tre hp ho h čii Živ jel tal To hp V$( Pri str jar ha