24. številka Pavšalni franSto v driavi SHS. V Ljubljani, dne 19. novembra 1921. VIR. leto* Delavec izbajavsak drug p§ tek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 32*—, za pol leta K 16*-, ta četrt leta K 8 —. Posamezna številka 80 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. Poilljatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šel '»nburgova ulica Stev. 6. U. nadstr. Telefon £t 225. Rokopisi se ne vračajo. — lnserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celo letnih objavah po 85 vin. za vsakokrat. — Za razna izjaveitd. stane mmvrstica K 1’— Reklam, so poštnine proste. —Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. F« S. Sovjetska Rusija. Vsa evropska javnost napeto pričakuje, kako se bo razvijala ta ogromna in bogata dežela. Buržuazija vseh dežel v nadi in strahu pričakuje časa, ko bosia v Rusiji zopet gospodarila bič in vislice. Proletarijat vsega sveta, dasi razdvojen, pa goreče upa. da sveta stvar gigantske revolucije ne bo zgubljena, da strašne žrtve ne bodo zastonj. Ruska revolucija ima rešiti dvojno politično in gospodarsko ureditev države. Kako naj se to napravi, je bilo za proletarijat težko vprašanje iz enostavnega razloga, ker do serdaj še ni bilo nikakršnih •izkušenj. Razumljivo je, da je nastalo več mnenj, ki druga drugo pobijajo. Glede politične ureditve države lahko rečemo, da ni bilo bistvene razlike med eno iti drugo strujo. Tani, kjer je primerno, naj se uvede sovjetski sistem, 'drugod pa naj ostane parlamentarni. Rusko ljudstvo ni pred vojno niti enega niti drugega praktično preizkusilo. Mnogi mislijo, da je za Rusijo sovjetski sistem prav primeren. (Kdor želi ta sistem natančneje spoznati, naj si nabavi zadnjo številko »Naših zapiskov«, kjer je priobčena o tem vprašanju prav lepa razprava) Kako bi se obnesel ta sistem v Angliji? Skoro vsi poznavalci se strinjajo, da bi tam propadel. Angleškemu ljudstvu tiči parlamentarizem že v krvi. tako ga je navajeno, da niti maloštevilni komunisti na Angleškem ne vedo prav, kaj bi s sovjeti počeli. Kdor bi tam skušal odpraviti parlament, bi dobil takoj ves narod proti sebi, brez narodnega sodelovanja si pa nikakršnih sprememb niti misliti ne moremo. Angleži so s svojo parlamentarno demokracijo že tako daleč. da, če bi kralj brez parlamenta sam napravil kak sklep, bi ga niti en Anglež ne izvedel. Če bi na primer kralj brez sklepa parlamenta napovedal mobilizacijo ali vojno, bi ne dobil niti enega vojaka pod zastavo. Na Angleškem vlada torej tisti, ki ima večino v parlamentu in angleški proletarijat se je že davno sprijaznil z mislijo, da si bo treba te večine pridobiti. Isto velja v manjši ali večji meri za vse države zapadne in srednje Evrope, kakor tudi Amerike. Tudi razvoju jugoslovanskega ljudstva je parlamentarizem primernejši nego sovjeti. Glede tega vprašanja je mnenje vsega proletarijata precej složno in bo najbrže pri tem tudi ostalo. Pripomniti bi bilo še, da sta si ta dva sistema v svojem bistvu z?lo sorodna in podobna. Težje je vprašanje gospodarske ureditve. Radi tega vprašanja se je razcepil ruski kakor tudi $vetQYni proletarijat v dve struji. Ena struja z ruskimi boljševiki na čelu je od vsega začetka zagovarjala nauk, da je s silo treba gospodarstvu dati socialistične smeri. Druga struja, kateri smo pripadali tudi mi. je pa dokazovala, da je za socijalizem treba predpogojev. Najprvo je treba tovarne zgraditi, šele potem jih bo mogoče socializirati (podrti-žaoiti). Narava socijalizma je taka. da bo krivično pridobljeno imovino posameznikov vrnila ljudstvu nazaj. Čc bi hotel socijalizem taka bogastva šele ustvariti, bi se moral poslužiti kapitalistične metode, to se pravi: moral bi ustvarjati vrednote potom finančnega nasilja. To je pa seveda popolnoma nemogoče, tudi če bi bila volja za to, bi manjkalo sredstev. Kapitalizem ima pa v svoji naravi lastnost, da ustvarja in kopiči bogastva v roke posameznikov, zato je vsekakor predhodnik socijalizma. Ce hočemo torej na kratko označiti to razmerje, moramo napraviti takle sklep: Kapitalizem ustvarja vrednote, ter jih izroča v roke posameznikov. Pri tem pa spravlja v svojo odvisnost vedno večje armade proletarcev, ki se organizirajo in bore zato, da iztrgajo te vrednote iz rok posameznikov, ter jih vrnejo družbi. Z drugimi besedami povedano pravimo. da se borimo za drug družabni gospodarski red. Hočemo podružabiti — socializirati, zato se imenujemo socialisti. V Rusiji prihajajo do spoznanja, da je ta nauk pravi, in zadnje čase prihajajo vesele vesti, tla so pogajanja med obema strujama privedla do sporazuma. Socialisti so se obvezali, da bodo boljševikom (komunistom) pomagali braniti sovjetski sistem. Boljševiki bodo pa prilagodili svoj gospodarski program socialističnemu. Sovjetska vlada se izpopolni tako, da vstopita vanjo socialni revolucijonar Čer-hcv in menjševik Martov, kot komisarja, izdana je bila že tudi naredba. da se imajo nemudoma izpustiti na svobodo vsi zaprti socialisti. Posledice tega sporazuma bodo ogromne. Rusija bo prišla do novih moči in svetovni proletarijat, ki se je ravno radi tega vprašanja razcepil, se bo znova združil v mogočne armade, katerim na čelu bo korakala nova proletarska Rusija. Vsaka revolucija je delala napake, vendar je vsaka prinesla s seboj ozdravljenje razmer. Sadovi ruske revolucije bodo ogromni, mi slovenski proletarci, ki pomenimo v svetovni delavski armadi to, kar kaplja v morju, moramo skrbeti, da se izpopolnimo, da bomo teh sadov vredni. Naj živi proletarska Rusija! Širite list „Delavec“. Socijalno- politična zakonodaja v Evropi* Mednarodni delavski urad je pred kratkim objavil poročilo o novi socijal-i no-politični zakonodaji, ki izkazuje edino veliko pridobitev na tem polju — to je uvedbo osemurnega delavnika v skoraj vseh evropskih državah. Sedanja gospodarska kriza je spravila vprašanje o so* cijalno-politični zakonodaji zopet' nekoliko v ospredje, pred to gospodarsko-kriza pa smo dobili vtis, da se je to vprašanje* posebno v gospodarsko naprednejših dr* žavah, popolnoma prezrlo. Novi problemi so se začeli razvijati, ki pa niso več popolnoma socijalno-poli* tirnega značaja, temveč stopila so na dan tudi vprašanja o produkciji in o de-! lavskem vplivu na njo. Delavstvo je ravno potom svojih trdnih, na razrednem stališču stoječih strokovnih organizacij prešlo več ali manj iz boja za trenutno zboljšanje svojega gmotnega položaja in pričelo je razmišljati, o problemih trgovske.. finančne in produkcijske politike, o socijalizaciji itd., pri čemur so čisto so-cijalno-politične zahteve izgubile na svoji važnosti. Osemurni delavnik je uspeh ruske in srednjeevropskih revolucij. Leta 1917. sta Rusija in Finska uvedli zakoniti osemurni delavnik. Sledile so jima po polomu Nemčija. Avstrija, Ogrska, Poljska, Če^ hcslovaška in Luksemburška; leta 1919 m Francija, Holandija, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska in Švica. Delavska konferenca Zveze narodov v Wa-shingtonu je priporočala vpeljavo osemurnega delavnika vsem v Zvezi narodov včlanjenim državam in temu predlogu delavske konference so se odzvale Graja, Belgija, Danska, Angleška in Italija, ni so že uvedle tozadevne priprave. Delavska kontrola je razven v Nem* uti, tudi v Avstriji in Norveški zakonito vpeljana. V Norvegiji se razteza ta samo ija železnice in gotove v zakonu nave* dene industrije, to pa tudi samo na tiste kjer je vsaj ena četrtina delavstva, zaposlenega v podjetju, zahtevalo obratne svete. V Italiji je osnutek zakona o obratnih svetih izgotovljen, istotako bode iz* delala zakon o obratnih svetih Čehoslo* vaška, toda začasno le za rudarje. Vprašanje kolektivnih pogodb je do* sedaj zakonito uredila Nemčija, Avstrija; in Francija. Poravnavo mezdnih sporov je zako* nitim potom uredila Angleška, kjer so se leta 1919. ustanovili takozvani Trade Jjoards, ki so upravičeni določevati tudi minimalne plače. Brezposelno zavarovanje je uvedla Anglija, Italija in Francija. Angleški za* kon o brezposelnem zavarovanju iz leta 1920. se razteza na vse poldice, razven, na' poljske delavce, posle in 'delavce v javnih obratih. Italijanski zakon pa nudi brezposelno zavarovanje tudi poljskim delavcem, ne pa poslom; medtem ko avstrijski zakon obseza vse delavstvo, ki je zavaro-va.no zoper bolezen. Delavska konferenca v Washingtonu 5e razpravljala tudi o zaščiti delavk, vendar pa do danes še nobena država ni napravila tozadevnih korakov. Mnogo se je že storilo na socialnopolitičnem polju, — današnja socijaina beda. v kateri se nahaja naše delavstvo, pa zahteva še temeljitejšega dela. Dobra pa bo socijaina zakonodaja šele takrat, kadar bo imelo delavstvo na njo popolen vpliv, kar pa bo doseglo le, če se bo še tesneje oklenilo svojih strokovnih organizacij, ki mu morajo biti voditeljice v boju za njegove pravice. Jezuiti ostanejo jezuiti! »Novi Čas« z dne 3. novembra štev. 248. stran 2 priobčuje koncem članka »Kovinar« demagogijo, kjer ^ prav jasno odKriva gnilobo članstva J. S. Z. in njih razumevanje delavskih organizacij. Kar se tiče glede mojstra S ki ga »No vi Čas« obira, je vsebina resnična in tudi m? ga obsojamo za njegovo klečeplastvo. Res pa je tudi, da je on pristaš J. S. Z. oz. ?. L. S., da je tam vzgojen — in vsi mojstri firme S. L. S. niso nič boljši kot g. S. V glavnem pa obsojamo, da se klerikalci demagoško zahvaljujejo g. ing. Hoifmaimu in Marajnarju, da sta se tako strašno zavzela za delavce pri Martinovih pečeh in jim priborila izboljšale. Zahvaljujejo sc tudi nekemu Rozmanu, da se je »prav fest postavu«. Ker javnost v celotnem ni prav nič informirana, in ker so take pridobitve za nas kovinarje zadnji čas dnevni slučaji, tudi nismo o tem nič poročali v časopisju. Prisvajamo si pa, v popolnem, da je, kar je doseženo za delavce pri Martinovih pečeh, delo strokovne organizacije kovinarjev, na čelu z glavnim Zaupnikom, ne pa omenjenih dveh gospodov in Rožmana. Ker je vse skupaj zahrbtnost, lumparija in — klečeplastvo posameznih funkcionarjev, demagogov in egoistov J. S. Z., smo primorani spregovoriti odkrito in razkriti jezuitizem. Na kratko! Odgovorite vsi kovinarji 1n drugi pri K. I. D. zaposleni, ali se je že kedaj kak obratovodja, obratni ravnatelj, ali kdo drugi, ki je v službi te družbe zato, da ščiti in pridobiva bogastvo akcijam, potegnil za delavske plače?... .Nikdar, kajti vsi so za to, da pridobivajo podjetju in ga ščitijo, ker so hlapci kapitalizma, — ne pa, da se zavzemajo za dobrobit delavstva. Smešno — in J. S. Z. vidi v njih zaščitnike delavstva. Blagor bolnim na duhu, ker ne bodo nikdar razumevali kapitalističnega družabnega sistema! Kar sc pa tiče^ hvale Rozmanu je že Jirav in res — mož se je postavil in klerikalcem prikupil. Pa zakaj? Zato, ker mu je njegov obratni ravnatelj rekel, ako hoče kako spremembo v plači, naj se bbrne na glavnega zaupnika. Rozman pa mu je zaklical: »Mi ne potrebujemo zaupnikov, mi si lahko sami priborimo.« Oluvni zaupnik in doseženi zaupniški sistem je delo in uspeli strok, organizacije kovinarjev m od tod vsa ta zahrbtnost Nesramnežev, ki uživajo sadove kov. organizacije. Sodrugi pri Martinovih pečeh s— ali niste vi poslali po sklepu sestanka. ki smo ga Imeli, glavnega zaupnika na direkcijo Ob navzočnosti predsednika strokovne organizacije s. Muleja je glavni zaupnik Vašo zahtevo utemeljeval in zahteval v Vašem imenu spremembo kategorij na konferenci ob navzočnosti vseh obratnih ravnateljev, dasi je minulo že več dni po zaključni razpravi našega celotnega mezdnega vprašanja. Ali ne gre zasluga le Vam. organiziranim kovinarjem, za vse kar ste dosegli — in ali je imenovani Rozman kaj več dobil, kot mu je organizacija potom glavnega zaupnika priborila? Storite enkrat konec razdiranju in klečeplastvo v Vašem oddelku in marsikaj se bode še spremenilo. Klerikalci pa, ki so po poteku druge informativne razprave šele poklicali glavnega zaupnika s. Jerama, da jim pojasni kaj prav za prav kovinarska orgni-zacija zahteva, pa naj se sramujejo, da so mu takrat tako aplavdirali, da mu je bilo samemu nerodno, sedaj pa uganjajo tako nesramno zahrbtnost. Marsikaj ste se že naučili od nas — veseli nas to — ker mnogi od Vas so že izprevideli in še bodo. Le tako naprej! Prav pošteno bomo šc obračunali. Jasnejše je na Jesenicah. Vam je odbilo. Rozmana, ki je pa do sedaj še član strokovne organizacije kovinarjev, naj pa odbor pozove na odgovor in sicer ali pripozna sklepe kov. organizacije ali ne m zakaj da je tako ravnal proti zaupnikom ? Kovinar. Lesni delavci. Redni mesečni shod priredi »Ljubljanska podružnica lesnih delavcev« v nedeljo, dne 20. t. m. oh 9. dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Sodrugi! Shod jc obvezen za vse člane, udeležite se ga torej vsi in pripeljite s seboj tudi omahljivce, posebno pa vse tiste, ki čez svojo lastno organizacijo zabavljajo in zahrbtno kritizirajo njeno delo, mesto da bi jo s smotrenim sodelovanjem pomagali okrepiti. Namen naše organizacije je, boriti se za zboljšanje gmotnega položaja v kritičnem času draginje in bede. Veliki kapital, ki je danes s protežiranjem vlade, na vrhuncu svoje slave, na eni strani oderuško navija cene življenjskim potrebščinam, na drugi strani pa skopuško stiska, kadar smo primorani vsled neznosne draginje zahtevati zboljšanje plač. Naloga naše organizacije pa je tudi dvigniti v delavcu samozavest in ga iztrgati iz kapitalističnega suženjstva. Da pa ni boj. ki ga vodi organizacija proti kapitalu v prid delavstva tako uspešen kot bi moral biti, so temu krivi v prvi vrsti tisti, ki se nočejo organizirati in ki rnjše od strani gledajo tiste, ki se bore tudi za njihovo korist, ne pomislijo pa, da močita solidarna fronta podre tudi najmočnejšo kapitalistično trdnjavo. Zato kliče odbor vsem mizarjem, tesarjem, kolarjem, tapetnikom in vsem strojnim delavcem — združite svoje moči in organizirajte sc v podružnici lesnih delavcev v Ljubljani. Pridite v nedeljo vsi na shod, da se prepričate o velikem delu, ki ga jc že izvršila organizacija in ga ima še dovršiti. Da bo pa delo bolj uspešno, je treba, da pristopite k delu tudi sami. V slogi je moč in pred složno armado ima sovražnik strah. Umrl je 21. oktobra t. 1. član strokovne organizacije ljubljanskih lesnih delavcev sodrug Jožef Sive. Organizacija je izgubila z njim zopet enega svojih zvestih članov. Bodi mu blag spomin! Osrednje društvo lesnih delavcev, poživlja vse svoje podružnice, da redno obračunavajo, in sicer najkasneje do desetega vsakega meseca. Skrbe naj tudi,: da plačajo vsi člani zaostale prispevke, ker se bodo onim, ki so že eno leto člani, izdale prave članske knjižice. Stare izkaznice naj se prej ko mogoče dostavijo osrednjemu vodstvu. Ptuj. Organizacija lesnih delavcev je že pred dvema mesecema vložila spomenico za zvišanje mezd. Našim demokratom pa se še do danes ni zljubilo rešiti zadeve in se zgovarjajo, češ, mestna uprava nima denarja. Zopet dokaz, kako znajo naši gospodje gospodariti s tujim premoženjem' Polniti svoje žepe, voziti se z avtomobili — to je vse kar znajo, zatorej proč s takimi ljudmi! Le poglejmo zaslužek delavca pri mestni upravi, ki znaša reci in beri: šestinpetdeset kron. Ali naj ima to za hrano ali obleko ali stanovanje, na to naj odgovore merodajni faktorji, kateri porabijo dnevno najmanj trikrat toliko. Zatorej poudarjamo šc enkrat: proč z ljudmi, ki ne znajo drugega, kakor jesti kruh in pasti lenobo! Kemični delavci. Načelstvo Osrednjega društva ke^ mičnih delavcev in sorodnih strok na Slovenskem ozemlju sklicuje na podlagi društvenih pravil svoj II. redni občni zbor, ki se bode vršil dne 11. decembra ' 1921 v Mostah pri Ljubljani s sledečim dnevnim redom: L Poročilo predsed- stva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Današnji in bodoči položaj organiziranega kemičnega delavstva, v kemični in sorodni industriji. 6. Tarifni in strokovno znanstveni delavski odseki. 7. Zvišanje prispevkov. 8. Izprememba osrednjih pravil in društvenega opravilnika. 9. Vo-liiev odbora. 10. Raznoterosti. Vsa na-daljna pojasnila glede občnega zbora dajo vsem podrejenim skupinam tukajšnje tajništvo Osrednjega društva. — Osrednje društvo kemičnih delavcev in sorod- ■ nih strok na Slovenskem ozemlju Moste pri Ljubljani. — Moste pri L jubljani, dne 14. novembra 1921. — Lipovž Franc, predsednik'. — Rejc Valentin, tajnik. Moste. Delavstvo kemične tovarne je pri pogajanju za zvišanje mezd, ki se je vršilo dne 9. novembra t. 1. prejelo . 30% povišek na dosedanje celokupne mezde, nadalje se mora izvršiti uvrsti- • tev delavcev v posamezne kategorije, kakor tudi odpustitev po zaslišanju delavskih zaupnikov. Nastavljenemu osob-ju in mojstrom se povišajo plače za 40%, • poleg tega pa se izplača onim, ki nimajo naturalnega stanovanja, prispevek k sta- > narini po 50 K mesečno. Ravnateljstvo < je priznalo tudi delavske zaupnike. • Strokovni shod kemičnih delavcev v Mostah pri Ljubljani, ki se je vršil 11. t. m. kljub temu, da je bilo slabo vreme, je bil dobro obiskan. Predsedoval mu je sodr. A. F., ki je v kratkih besedah obrazložil pomen shoda. Nato se je oglasil k besedi sodr. Rejc in poročal o poteku mezdnega gibanja in izpodbujal navzoče sodruge k vztrajnosti, povdarjajoč, da če * ni delavec solidaren, ni mogoče priboriti si grižljaja kruha. Potem je podal predsednik besedo sodr. Kopaču, ki je govoril približno tako-le: »V oktoberski re- . voluciji leta 1918. nam je obetala naša mlada buržoazija, da mora tudi delavec imeti svoje okence, skozi katero ga bode solncc obsijalo. Ko se je takrat naša k a-, pifjdistiŠfta' družba Sala, ket je videla, kako se delavec druži v svoje organizacije, je dala, kar je delavec zahteval in še celo več. Ali le toliko časa, da si je svojo opozicijo utrdila! Danes, ko je videla, da delavec ni složen in da sc tepe med seboj, je začela svojo ofenzivo. Za zgled imamo Zaloško cesto. In sedaj je začela že streljati s kanoni. Hoče nam vzeti osemurni delavnik In tako dalje, vse do ministrstva za socijalno politiko, ki ima nalogo, delavce braniti in delati zakone, ki so koristni proletarijatu. Je treba zakona za starostno zavarovanje, za invalide, za sirote, ki jih je 30.000. Ali hočemo te bedneže prepustiti kratkomalo usodi?! Veliko je takih sirot, ki nimajo ne sorodnikov in za vse te ima skrbeti ministrstvo za socijalno politiko. Ako pa se sedaj hoče. ukiniti kako ministrstvo, naj se ukine ministrstvo zn vero, ki ni-* mu nobenega pomena. Če bi sc upala vlada, ukiniti^ ministrstvo za socijalno politiko, bo naš parlamentarni klub stopil v najstrožjo opozicijo!« — Nato prebere predsednik shoda resolucijo, ki jo predlaga Strokovna komisija v Ljubljani. Resolucija, ki jo je »Naprej« že objavil, je bila soglasno sprejeta. Delavstvo je pa-zno zasledovalo in si želi večkrat takega shoda. Zato kličemo sodr. Kopaču, da pride večkrat rncd nas, da nam bo povedal tudi kaj o delovanju našega parlamentarnega kluba. Hrastnik. Dne 20. novembra t. 1. se je vršilo v pisarni ravnateljstva tovarne kemičnih izdelkov pogajanje za zvišanje delavskih mezd, pri katerem je doseglo delavstvo po posredovanju naše organizacije: 1. doklade na diferenco za živila: 2. nabavni prispevek se izplačuje za vsakega delavca po 300 K, za ženo po 100 K, za vsakega otroka pod 14. leti po 100 K, za mladoletne delavke po 150 K: 3. delavcem pri kislini se zviša dnevna mezda na 29 K. Poleg tega je doseglo delavstvo še nekaj drugih socijalnili pridobitev. Radeče pri Zidanem niostu. Delavstvo papirnice v Radečah je po posredovanju osrednjega društva kemičnih delavcev pri pogajanju za zvišanje mezd doseglo 25% povišanje. Mezdno gibanje delavstva tovarne za lepenko na Sladkem vrhu pri Mariboru. Z ozirom na to. da so se cene življen-skim potrebščinam zvišale v Mariboru za 23%’. je delavstvo zahtevalo zvišanje svojih mezd in je pri pogajanju dne 3. novembra t. 1. doseglo po posredovanju svoje strokovne organizacije 20% zvišanje dosedanjih mezd z veljavnostjo od ]. oktobra t. 1. dalje. Mezdno gibanje delavstva v tovarni za dušik v Rušah pri Mariboru. Delavstvo omenjene tovarne je zahtevalo dne 20. septembra t. 1. povišanje mezd in 6. oktobra t. 1. se je vršila razprava, katere so se udeležili: za tovarno ravnatelj g. Rosenbaum, inž. Mader in ravn. Krejči, za trg. ministrstvo g. inž. Resman, za soc. skrb nadkomisar g. dr. Mrak, za delavstvo pa tajnik sodr. Ceh, tajnik Osr. društva kemičnih delavcev sodr. Rejc zaupniki sodrugi: Marinšek, Binder, Aplinc, Larnprechi, Štraus in Rauš. — Po daljšem pogajanju je doseglo delavstvo 15% poviška s 1. oktobrom t. L, še enkratni nabavni prispevek v dosedanji višini, ki se je moral izplačati do 15. okt., nadalje se je moralo podjetje zavezati, da bo za slučaj skrčenja ali ustavitve obrata odpuščalo delavstvo le po zaslišanju delavskih zaupnikov. Izplačevanje nabavnih prispevkov v bodoče odpade. j Mezdno gibanje delavstva tovarne j šamotne-opeke Karel Pertinač v Štorah. Dne 10. oktobra t. 1. se je vršilo pogajanje med tvrdko in delavskimi zastopniki, j Socijalno skrbstvo je zastopal komisar g. dr. Skubic. Doseglo se je zvišanje 30% temeljne plače: 2. vsem delavcem sc izplača enkratni nabavni prispevek v znesku 300 K, in sicer s 1. novembram t. !.; 3. povišanje plače velja od 1. septembra 1921 dalje; 4. vse dosedanje ugodnosti ostanejo neizprcmenjenc; 5. pripoznajo sc zaupniki- organizacije. — Pokazalo sc jc zopet, da organizirano delavstvo doseže uspehe. Šoštanj. Delavstvo kemične tovarne je vložilo 29. septembra t. 1. spomenico za zvišanje svojih mezd. Pri pogajanju dne 20. oktobra t. 1. se je dosegel sporazum, pri katerem je delavstvo doseglo I. mezde se zvišajo za 20%, in sicer tako, da prejme profesionist od S.S0 K do 12 K, izmastilci 8.80 K, partijski vodja 7.80 K, lomilec kosti 6 20 K, zavijalke C K, vnanji delavec nad IS let star 7.40 K, delavec izpod 18 let 6.70 K na uro: 2. mezde vajencev sc določijo z -1.10 K na uro; 3. v povišanih mezdah so všteti nabavne. družinske in osebne doklade. Mojstrana. Na naše posredovanje za zvišanje mezd delavstvu v cementni tovarni je upravni svet zvišal mezde za okroglo 25%, in sicer za 1. kategorijo 38%, za 2. kategorijo 29%, za 3. kategorijo 31% in 4. kategorijo za 25%. Akordne mezde so se zvišale za 25%. V smbulaforiju poslovalnice bolniške blagajne v Ljubljani, Gradišče št. 2, so se uredile zdravniške ordinacije s 3. novembrom pričenši takole: Za splošne bolezni ordinirajo vsak dan (izvzemši nedelje in praznike) od 8.-9. dr. Alojzij Kraigher, od pol 10. do pol 11. dr. Ivan Zajec, od pol 11. do 12. dr. Peter Košenina. — Za kirurgične bolezni ordinira vsak dan (izvzemši nedelje in praznike) od pol 14. do pol 15. dr. Pavel Krajec. -— Za ženske bolezni in porodništvo ordinira ob torkih, četrtkih in sobotah od pol 13. do pol 14. dr. Ivan Pintar. — Za otroške bolezni (obenem posvetovalnica za matere) ordinira ob pondeljkih, sredah in petkih od pol 13 do pol 14. dr. Bogdan Dere. Pri zadnjcimenovani ordinaciji sodeluje blagajnična skrbstvena sestra gospodična _ Joža Bezlaj. — Zdravljenje ortopedskih slučajev za člane vseh blagajniških poslovalnic v Sloveniji pa je prevzel dr. Franc Mi nar, ki sprejema bolnike na svojem domu, Tabor št. 3 od II.—12. in od 2.-3. Iz kovinarske organizacije. VSEM PODRUŽNICAM IN ČLANOM KOVINARSKE ORGANIZACIJE! Centrala sc trudi v poslovanju napraviti red. Sicer se je poslovanje izboljšalo, vendar je sc odpraviti mnogo ne-dostatkov. Zmešnjavo povzroča vedno dejstvo, da nekatere podružnice ne obračunavajo redno. 1 udi člani ponekod zaostajajo s plačevanjem. Na ta način centrala ne more sproti urejevati svojih knjig, kar povzroča veden zastoj. Podružnice in člani naj poskrbe, da bodo do novega leta uredili svoje poslovanje. Po novem letu bo črtan vsak član, ki jc zaostal za več kot 8 tednov. Črtana bo tudi vsaka podružnica, ki ne bo točno do desetega drugega meseca obračunala. 1 'Člani, ki zaslužijo 6 K ali več na uro morajo vstopiti v prvi razred. Oni, ki zaslužijo 4 do 6 K v drugi razred. Kdor pa zasluži manj kot -1 K naj vstopi v, tretji razred. Vse podružnice in člani naj se strogo drže teh pravil, ker se bo centrala z novim letom dalje brezpogojno ravnala po Statutu in sklepih kongresov. Do ta« krat napravite red! Tajništvo O. D. K. v Ljubljani. Štore. Članek pod naslovom »Štore* v zadnji številki »Delavca« ni pisal nobeden naših članov iz Štor, temveč je bij, napisan v Ljubljani. Kar jc v dotičnem članku pisanega, je popolna resnica. Opozarjamo na to. da borno sporočili javnosti vsa grozodejstva, ki so se v tej tovarni med vojno vršila. Resnica bo zmagala ter zlomila nasilje! F. S. Živilska stroka. Mlinarji. V zadnji številki našega lista, z dne 5. nobembra t. 1. smo poročali o pogajanjih mlinarskih delavcev, ki so se vršila dne 28. oktobra t. 1. v Ljubljani in ki so se razbila. Pokrajinska uprava za Slovenijo je na naš predlog sklicala ponovno pogajanje 10. novembra t. 1. in povabila tudi podjetnike mlinov na razpravo, katero je vodil vladni komisar g. dr. Skubic. Izmed podjetnikov se jc udeležil razprave samo g. Rosenberg iz Maribora. Ostali pa so pismeno poblastili Zvezo industrijcev, g. inž. Šukleta, da jih zasto-pa napram delavskim zahtevam za 10%; povišanje plač. G. inž. Šukie je po nalogu podjetnikov zavzel odklonilno stališče, priznal pa jc težaven položaj, v katerem se nahaja delavstvo vsled vedno rastočo draginje. Po enourni debati je končno izjavil g. Rosenberg,'da v principu ni proti in ^povišanju mezd. G. vladni komisar, d:. Mcubic je stavil nato posredovalnf predlog za 5%. kar sta zastopnika delodajalcev sprejela in podpisala pogodbo! S trdno voljo, in resnim delom smo dosegli celokupni uspeh — 25% povišanja plac. Delavec, časi so hudi, dan za' dnevom so mezdni boji hujši, stopaj torej po om poti, ki združuje tvojo moč v silo, ki razbija polagoma, ampak sigurno, moe, m silo kapitalizma! Usnjarska stroka. Podružnica čevljarskih pomočnikov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 20. t. m. ob 9 uri dopoldne v gostilni Čenčič, Sv. Petra nasip 71 s sledečim dnevnim redom:i L Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Po-\ccit° Dimka. 3. Poročilo blagajnika. 4. I orocilo kontrole. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ne glede na število navzočnih članov. Odbor. Kako kapital izkorišča ubogo delavsko paro nam nudi vzgled tovarna kopit' v Loki pri Žusrnu. ki je last tujega kapitala. Ta tovarna zaposluje precejšnje število delavstva tako moških kakor ženskih in mladoletnih, katerih zaslužek je tako majhen, da lahko jedo samo enkrat na dan in še takrat komaj slani krop. Pri delu sc jih priganja kakor živino, postopa pa sc z njimi sploh jako surovo,. Dobro bi bilo, da bi se Inšpekcija rada nekoliko zanimala za to podjetje in napra- vita re3, Te afer! je' pač predpisan V tovarnah. Še 2alostneii>i pa je pogled na stanovanja tega delavstva. Vsakdo, ki bi si stvar ogledal, bi se čudil, kako more prebivati v takih prostorih človeško bitje. Oken inenda ni, če pa so, so ali z deskami zabita ali pa s cunjami zamašena. In pogled na notranjost! Nikjer nobene postelje, nobene oprave. To ubogo ljudstvo leži na golih tleh ali stelji, kakor živina. Kako pa naj bi si tudi zboljšalo svoje stanje, če zasluži komaj za najpotrebnejšo hrano. Vodstvo tovarne sc za to bedno stanje svojega delavstva popolnoma nič ne zanima, če tudi bi bilo to njegova dolžnost. Poživljamo vsled tega državne oblasti, tako inšpekcijo rada, zdravstveni odsek in pokrajinsko upravo, da se zavzamejo za delavstvo in poučijo podjetje, da je tudi delavec človek. Potrebno pa je tudi delo od strani delavstva samega, ker že star pregovor pravi: »Pomagaj si sam in pomagano ti bo!« Torej, kje je tvoj prostor, proletarec? Ali ne v strokovnih organizacijah; zatorej poskrbite, da se vse organi-zira. Na delo?______ Zahvale. " Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem vsem sodrugom in sodružicam iz Liboj itd., ki so mi pomagali iz svojega bo-rega dnevnega zaslužka za časa moje brezposelnosti, in sicer: Dosedla Ivan 20 K: Roter Jakob 20 K: Dosedla Franc 20 K; Verdnik Kati 10 I<; Vipotnik Mali 5 K; Superger Marija st. 10 K; Kroflič Liza 10 K; Marinc Anton 20 K; Gomilšek Anton 4 K; Žagar Ivan 6 K: Pečnak Stanko 4 K; Pahole Ignacij 2 K: Grum Jože 4 K; Mirnik Franc 10 K; Kos Fr. 20 K; Kolšek Franc 10 K; Eberlitic Alojzij 4 K; Vipotnik Jurij 10 K; Kroflič Miha IG K; Fofant Miha 6 Kj Jerič Marija 10 K; Jelen Amalija 4 K; Superger Mici LEPOTA kožo, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepn rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote do* seS. Tisočera pripoznanja so dospela od vseli dežel sveta za lekarnarja Fellcrja: .,EL,SA“ JLI1LS JNO MtE