[N*jv«čji »terenski dnemlk v Združenih drŽavah Veti* trn vse leto * - . $6 00 Za »ol leta.....$3.00 Za New York celo leto - 17.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARG TI List . slovenskih ^delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily Ti | the United State«. S Iimnd every day except Sundays j and legal Holidays. 5 75,000 Readers* CMLXF0H: CORTLANDT 2870 Entered aa Second, Olaaa Mi Attt, September 21. 1903, at the Port Office al New York, N. Y„ under Act of Congre« of March 3. 1878. TELEFON: OORTULNDT 2876 NO. 214. — ŠTEV. 214. NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER03, 1926. — PONDELJEK, 13. SEPTEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXTV NOV ATENTAT NA MUSS0L1NIJA Bomba je bila vržena proti vozu italijanskega diktatorja, a on je ostal nepoškodovan. — Osem ljudi je bilo ranjenih. — Mussolini je že trikrat ušel smrti v manj kot enem letu. RIM, Italija, 1 2. septembra. — Ze tretjič v manj kot enem letu je uš^l smrti ministrski predsednik Mussolini, iz rok zavratnega napadalca včeraj zjutraj, kp je bila vržena bomba ob strani njegovega avtomobila, ko se je peljal v Chigi palačo. Bomba je zadela okno ter padla nato na cesto, kjer se je razpočila ter lahko poškodovala osem ljudi. Ermente Giovaninija, mladega Italijana, ki je dospel včeraj zjutraj v Rim brez vseh identifikacijskih listin in ki je pobegnil po poskušenem atentatu v bližnjo vežo, so aretirali detektivi, ki stražijo "ministrskega predsednika". Ko je zadela bomba stran avtomobila, je pospešil šofer naglico ter skušal povoziti Giovaninija, a neka ženska je stopila pred avtomobil, in da ne povozi nje, je bil šofer prisiljen ustaviti. Detektivi, ki so se vozili v drugem avtomobilu, so skočili ven ter prijeli napadalca. Poškodovan ni bil niti Mussolini niti šofer in tudi ne kara in ministrski predsednik se je mirno odpeljal naprej v svoj urad. Soglasno s povestjo, katero je povedal policiji aretiranec, je Giovanini doma iz Carfagnana, neke vasi na Toskanskem. Zapustil je domovino ter pribežal v Francijo z drugimi komunisti vred, ko so zmagali fašisti. V Franciji, izjavlja policija, je bil aktiven z osnovanjem protifašistovske-ga gibanja. Včeraj zjutraj je prišel v Rim, pripravljen, da ubije ministrskega predsednika. Giovanini je vedel, da bo prišel Mussolini, na svoji poti v Chigi palačo, skozi Porta Pia krog desetih zjutraj. Videli so ga govoriti z dvema drugima moškima nekaj časa pred eksplozijo, in ljudje, ki so prišli mimo^so postali pozorni nanje, ker so nosili rdeče kravate. Nihče pa ni pričakoval bombnega napada. Giovanini je rekel policiji, da ni vedela njegova aruzma, da se mudi v deželi ter trdil nadalje, da nima nikakih sokrivcev ali sozarotnikov. Kljub temu pa išče policija dva moža, ki sta govorila z Gi-ovaninijem malo pred atentatom. Ko je zapustil Mussolini svoj urad ob enih popoldne ter se prikazal na cesti, je bil to signal za največjo demonstracijo, kar so jih kdaj videli v Rimu (!). Kakih stotisoč ljudi se je zbralo včeraj zvečer na Colonna trgu, da proslave rešitev Mus-solinijevega življenja. On sam je imel kratek nagovor. Skoro vsa okna v mestu so bila okrašena z zastavami, italijanskimi in fašistovskimi. Kabinetni ministri in poslaniki so se oglasli pri ministrskem predsedniku ter mu čestitali, da je srečno ušel atentatu. Preiskava glede atentata se je takoj pričela, in preiskovalni sodnik je prišel k Mussoliniju, d.x sprejme njegovo izjavo. Mussolini je napisal svojo izjavo lastnoročno na pisalni stroj in jo izročil sodniku. Med vsemi razredi prebivalstva vlada največje o-gorčenje spričo poskusa, da se konča življenje ministrskega predsednika, a Mussolini je ukazal svojim pristašem, da morajo vzdržati javni red za vsako ceno. Opozicijski glavni stani so vsi močno zastraženi, in istotako nekatera inozemska poslaništva. Ko je bil papež Pij informiran o poskušenem a-tentatu, se je zahvalil Bogu, da atentat ni uspel. Posluj očemu državnemu tajniku, Monsignoru Piz-zardo je rekel: — Hvala Bogu, da je bilo njegovo življenje rešeno. Razpoloženje proti Franciji, kjer se nahajajo italijanski protifašistovski elementi, je doseglo vsled atentata svoj višek. Javno mnenje, katero podpira tudi časopisje, se glasi, da trpi francoska vlada molče v svoji sredi te elemente. Lisot L/Impero zahteva, naj se zopet uveljavi smrtno kazen za Giovaninija in poživlja Mussolini-ja, naj dovoli bolj radikalne odredbe za zavarovanje svojega življenja. Ob istem času pa naj tudi Ogromni kuščarji v newyurskem zoo. Par velikanskih kuščarjev počiva v newyor-škem zoologičnem vrtu. — Družina devet čevljev dolgih kuščarjev z Malajskega otočja sega daleč v prazgodovinske čase. Zgodovinski in prazgodovinski dogodek se je završil včeraj v zo-ologiškem parku v Bronx 9f \ Splošno ljudsko "glasovanje na Španskem. > Splošno ljudsko glasovanje na Španskem ni zaznamovalo dosti glasov. — Delavci se ne morejo udeležiti volitev. — London smeši glasovanje. • MADRID, Španska, 32. septem-, . , . xu' ko 8e" bra. — Vsled dejstva, da je bil je zbrala skupina znanstvenikov včerajšnji dan delavnik, je le makro? težkih in obširnih zabojev v Jo Ijmli gWvailo v Kplošnerai h,si za reptile ter opazovala paz- ljudskem glasovanju za nadalje-1 n.ka Tomeva. ko je spustil v pro- vanjc vIade gpansk^a lninistr. vizorieno kletko dva po devet cev- , , , .. i- . it . .. . skega predsednika de Rivere. — Ijei dolga kuščarja, katerima so * , , „ ,., -i • , i- • jT Ženske pa so glasovale v velikem znanstveniki dali ime "Varanusi^ •, •tr , . številu ivomodoensis . Troje nadaljnih žrtev prohibicije. Trije ljudje so umrli vsled učinkov zastrupljenega alkohola in pet nadaljnih je moralo v bolnico. — Popivanje se je vršilo tri dni v neki koči v Newarku. ZDRUŽENE DRŽAVE IN MEHIKA Predsednik Coolidge se je jzopet posvetoval s poslanikom Sheffieldom glede položaja v Mehiki. Razpravljala sta o večjem pritisku na Mehiko, če ne bo izpremenila pes ta v glede petroleja. — Španska zapustila Ligo. V skupini znanstvenikov se je nahaja! tudi profesor E. R. Dum, ki je privede! obe živali iz nizozemske iztoene Indije. Navzoči so bili tudi izvedenci newcrskega na-ravoslovskega muzeja, v katerem se nahaja okostnjak najbližjega sorodnika obeh teh kuščarjev. Najmanj 750.000 let je poteklo izza časa, ko se je razvila ta vrsta, soglasno z izjavo dr. Ditmar-sa, kuratorja parka. Živalim pa ni dosti pomagala ta dolga doba razvoja v primeri s človekom, kojega izvor se zasleduje 250.000 let nazaj. Kljub ogromnemu telesu in ostrim zobem, dolgim po eri palec, so te živali nerodni ter se težko branijo. Dr. Ditmars je mnenja, da je to zadnja velika najdba zoologov. ki iščejo po vsem svetli nove vrste živali. Manjše vrsti živali slič-nega izvora bodo morda še našli v džunglah, a za PARIZ. Francija. 12. septembra. — Po vsej Španski se je pričelo včeraj glasovanje, določeno za tri dni, s katerim naj bi se narod izrekel za nadaljiii obstoj režima de Rivere. V bistvu rečeno, ni ta demonstracija Tiikak plebiscit, ker ni nobenega alternativnega glasovanja. Oni, ki se zavzemajo z(j nadaljevanje vlade de Rivere, so bili pozvani od Pa t riot ič-ne unije, katero je ustvaril de Rivera, naj podpišejo kratko izjavo, v kateri dajejo izraza želji, da se nadaljuje r delom, katerega je razvil direktorat. — Oni, ki niso tega mnenja, se bodo vzdržali tega glasovanja, ker nimajo nobene prilike storiti to. Vsled tega bo izpadlo glasovanje odločno za nadaljevanje diktature. Takoj nato bo sklicana narodna skupščina. v kateri bodo. kot trdi vlada, zastopani vsi sloji pre-tasleditev teh dveh ""bivblstva in kateri se bo predlo- živali je najbrž najbližje dosegla fantazijo Con an Doyle-a. ki je spisal slavno bajko "The Lost World". — Prva poročila o Varanus kuščarjih so prišla leta 1012, — je izjavil dr. "Blair. novi ravnatelj zoologičnega parka. — Nekateri domačini so videli čudna bitja na otokih Komodo in Flores. v Malajskem arhipelu. Rekli so. da so ta bitja dolga po dvajset čevljev. Ko se je neprestano ponavljala ta povest, je dosegla,velikost živali dimenzije dinozavra. Douglas Burden je odšel na posebno ekspedicijo. da preskrbi en ek-semplar. S pomočjo domačinov je nastavil zanke ter končno ujel dva eksemplarja. Tretji, ki je bil več kot deset čevljev dolg. je bil ustreljen in njegovo kožo je prinesla ekspedicija seboj. Aligator te dolžine bi bil star najmanj 15 let* Profesor Dunn je rekel, da sta požrla kuščarja na potovanju 30 celih kokoši. — Iztočno od Jave. — je rekel dr. Ditmars, — najdemo precej velik otok Flores. Južnozapadno od tega otoka leži mali otok Komodo, kakih 22 milj dolg in 20. Si- žilo v preiskavo in odobren je vse vladne sklepe. Ta skupščina bo povsem nova stvaritev. Imela bo le posvetovalne polnomo«"i, a ne bo mogla vreči urada sedanje vlade. T..ONDON, Ansrlija. 12. sep. — Tukajšnji listi smešijo splošno ljudsko glasovanje na Španskem v prilog sedanji diktaturi de Rivere. ker smejo glasovati le oni Spanci, ki so za diktaturo. To je razvidno iz objave tukajšnjega španskega konzulata, ki določa način glasovanja za Špance, ki stanujejo v Angliji. Tukaj se poroča, da nasprotujejo španski delavski razredi jrlasovanju kot «a je odredil de Rivera in da je tudi kralj Alfonz proti diktatorstvu kot obstoja sedaj ter da se zavzema za obnovitev ustavne vlade. Precej važnosti se pripisuje tudi dejstvu, da je dal kralj generalu Berenguer-u važno mesto v svoji okolici, kajti general Berenguer in de Rivera sta velika sovražnika. Španski diktator je baje pred kratkim rekel: — Rajši bi se pustil prebosti z mečem, kot da bi podal generalu Berenguer-u roko. — Dosti se o-menja tudi dejstvo, da se mudi sedaj pri kraljevski dvojici v San Trije moški so mrtvi in pet nadaljnih se nahaja v bolnici v Newarku vsled zauživanja razredčenega denaturiranega alkohola. Pivska orjrija se je pričela v sredo in se je končala včeraj popoldne, ko j so našli osem nezavestnih oseb v neki koči na Colden St»-eel in Mor-' ris Canal v Newarku. Dva moška sta bila že mrtva in tretji je umrl po preteku nekaj minut. Iz nedoslednih povesti preživelih petih-je skrpala policija skupaj njih verzijo o popivanju. — Izvedela je. da je bil eden mrtvih mož znan kot "Whitev" in da sta bila ostala dva James Carlson in Phil Dwyer. Carlson ima baje ženo in dva otroka in je živel v Ke-arson. Preživeli so izjavili, da nimajo nobenega stalnega doma. Rekli so. da so kupili denaturi-ran alkohol v neki bližnji pleskarski prodajalni po 15 centov pint in da so ga razredčili z vodo. S tem so napravili pijačo, ki je krajevno znana kot "smoke". To pijačo so pili. dokler niso omagali. Neki policist je postal pozoren na krike dečkov, ki so videl i enejra moža ležati v bližini koče. Poklical je ambulanco. Dva od osmih so prevedli takoj v mrtvašnico. Policija čaka. dokler se ne bo preživelim dovolj razbistril um. da opišejo celi pivski bakanal. rok. Beli ljudje so se le redkoke- daj dotaknili tega prostora. Breg šebastianu znani španski držav- je strm in obraščen. Ti velikanski nJk grof Komanones, ki je tudi kuščarji se drže na delu brega. od^n nasprotnik de Rivere. kl Je zel° strm-__Evening Star piše: rj . . * . — Izza ljudskega glasovanja. i^derle je plavala v ^ je. napPavu0 Napoleona m.. Atlantic City. francoskim cesarjem, ni bilo še ATLANTIC CITY, N. J. 12. nobenega takega navideznega gla-septembra. — Gertruda Ederlc je sovanja. Nedolžni volilec naj bi vprizorila včeraj popoldne tukaj dal izraza svoji želji, da se ustva-plavanje, tekom katerega je pre- ri narodno skupščino, ki naj bi plavala nekako dve milji ter pre- pomagala vladi, sedaj, ko so bile hitela vse moške, ki so plavali ž uveljavljene prilično strpljive ra-njo. Na poti je tudi pokazala, ka-J zmere. Ničesar se ne jamči glede ko se je prehranjevala tekom tega, kakšne vrste bo ta skupšči-plavanja preko Angleškega kana-j na. Vsled tega je to glasovanje le la- I slepilo. Nemški dakel je zopet moderen. LONDON, Anglija. 12. se p. — Ponižni nemški dakel ali "dachshund" ki je bil izgnan iz Anglije tekom svetovne vojne, je postal zopet moderen. Importirajo ira iz Nemčije v takih številih, da je sedaj lahko primerjati novo modo z ono. ki se je pojavila v Ameriki glede nemških policijskih psov. Sovjetske aktivnosti vznemirjajo Poljsko. RIM. Italija, 12. septembra. — Italijanski listi so včeraj natisnili poročilo, ki je baje prišlo iz Poljske in v katerem se jrlasi. da se po-gaja sovjetska Rusija z Japonsko glede tajne pogodbe za slučaj vojne. Poljska je vznemirjena vsled teh sovjetskih aktivnosti, katere smatra za ogrožen je ne le poljske meje. temveč tudi vse Evrope. Predlagano rusko - japonsko pogodbo sn, dolgo časa proučevali izvedenci obeh narodov. Cilj PAUL SMITH'S, N. Y.t 12. septembra. — Mehiško vprašanje je prišlo danes zopet v ospredje ko se je posvetoval poslanik Sheffield s predsednikom Coolidgem glede zadnjih razvojev, ki so se pojavili vsled izvedenja zemljiških postav v Mehiki. Konferenca se je tikala v glavnem programa, katerega bo zasledovala vlada z ozirom na tozadevne ameriške interese ter ob istem času tudi volilne kampanje v državi New York. Ničesar ni bilo objavljenega glede bolj agresivnega programa ameriške vlade, ne da bi temeljno izpremenila svojo politiko napram Mehiki, vendar pa je postalo znano, da je zmagal poslanik Sheffield v raznih točkah, ki bodo prišle na dan v jeseni. Tukaj domnevajo, da bo mehiška vlada odstopila od svojega prvotnega stališča glede postav ti-kajočih se petroleja. V tem slučaju bodo zadovoljeni ameriški interesentje. Ce pa bo vlada Callesa vztrajala na svojem prvotnem stališču, bo ameriška vlada "posiljena" sprejeti odločno stališče ter prekiniti odnošaje ali započeti s sovražnostmi, da zavaruje ameriško lastnino. ŽENEVA, Švica, 12. septeirtbra. — Španska je obvestila Ligo narodov, da njena delegacija zapušča Ženevo, ker ni dobila trajnega sedeža v Ligi ob istem času kot Nemčija. Pred več meseci je storila Brazilija isti korak iz istega razloga. Liga narodov je dobila vsled tega Nemčijo na stroške članstva Španske in Brazilije. Izguba obeh latinskih dežel pa ni za Ligo posebno občutljiva. Nemčija je bilj važna v svetovni politiki kot pa španska ali Brazilija ali obe skupaj. Povsem naravno pomenja Španska veliko izgubo, ne le raditega, ker je igrala odlično vlogo v Ženevi, temveč v glavnem raditega, ker je moral-na voditeljica večine južno-ameriških dežel. Voditelji Lige izjavljajo, da mora poteči dvoje let predno bosta ta dva naroda dejanski izven Lige ter upajo, da bosta tekom tega časa izpremenila v tem oziru svojo politiko. Treba si je zapomniti, da bi ostala Nemčija izven Lige, če bi slednja zadostila zahtevam Španske in Brazilije. To pa bi pomenjalo nadaljevanje vznemirljivega kontinentalnega političnega položaja tekom zadnjih sedmih let ter izključilo sedanje upanje, da bo pripust Nemčije vrnil Evropi bolj uravnano in harmonično življenje. Rusije je. zavarovati svojo zapad-110 fronto v slučaju napada ter si ohraniti Japonsko kot prijatelja. Ruske tvornice delajo soglasno s poljskimi poročili noč in dan ter izdelujejo velike množine aero-planov. plina in municije, in so-vjeti se hočejo baje poslužiti celo konskripcije, da izurijo veliko armado. zahteva od Francije izročitev protifašistovskih elementov. . Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr te dni so končno sklenili mož, .tast in tašča, da spravijo Ileleno Svovoda ali smrt. !s poti. Svoj načrt so izvedli na i/.- Pred pariško poroto se je vršila 'redno bestialen način. Mož je na-e dni obravnava proti neke - J padel Heleno s železno lopato, nje-Sauvegnatu, ki je bil obtožen u- gov oče z ojesom in pobila sta jo mora, ropa in požiga. Med obrav-. na tla. tašča pa ji je zlila velik lava je zatrjeval mož neprestano1 lonec vrele vode na glavo. Na in energično, da ni kriv. Porotni-! strašen krik mučene žene, ki se je ki so vsled tega upoštevali olajše-j zvijala od bolečin, ji je priliitel valne okolnosti ter ga obsodili., na pomoč domači hlapec, ki je mesto na smrt, na dosmrtno ječo. udri v sobo skozi okno, toda pri- Po proglasitvi s*odbe je Sauvagnet vstal ter rekel sodnikom : šel je prepozno. Žbna, ki je imela po telesu vse II Popolo d'Italia". Treba nekaj storiti, da bo Zadru mogoče sanirati lastno gospodarsko situacijo in se dokopati do neodvisnosti. Fašistovski nasvet hoče imeti Zader za trgovsko mostišče napram Jugoslaviji in Balkanu moralo bi se skrbeti za tujski pro met in za uveljavljenje peljedel-skega zaledja. Naj se izkoristi za-, drska svobodna cona in stori vse. da se bo mogel Zader vzdržavati sam in ne bo živel na račun Italije . . . Kakor na Reki, tako ve Rad bi izvedel za naslov rojaka MARKTS KOVAČIČ. Leta 1910 sva prišla skupaj v Ameriko. I do dobro tudi v Zadru, da bi me-Kdor rojakov ve za njegov na- sto v jugoslovanski pripadnosti lov, naj ga mi naznani, ali naj ; samo po sebi izborno uspevalo, se pa sam oglasi. — John' Italija pa je hotela imeti Zader. pa Schweiger, Adolph, W. Va. (4x 13—16) PRODAM FARMO 160 akrov, 2 konja, 2 kravi, 2 pre-šiča, kokoši, 40 ton sena, 10 slame in nekaj pridelkov, vse orodje za $4,200; takoj $,1800, drugo ,po sto na leto in obresti. Pojasnila daje: Jakob Stegel, B. D. 2, Schenevos, N. 7. zato je njena dolžnost, da plačuje zanj vzdrževalne stroške. Dopolnilna šola v Idriji. Rimska vlada je ustanovila za Idrijo dopolnilno šolo, ki se otvori 1. oktobra t. 1. Ali naj bo ta šola nadomestilo za odpravljene realko? Enako dopolnilno šolo dobi tudi Trbiž. "Ne sovražim vas, zakaj, vi mi- polno ran od udarcev z lopato in slite, da ste napravili svojo dolž-! ojesom ter strašne opekline, ter nost. Nedolžen sem kljub temu | vrhu tega polomjjenih več reber jemljem vašo sodbo na znanje. To- in pretresene možgane, je par ur da, če me smatrati krivim, bi me nato umrla. Mladega Šafarja in bili morali obsoditi na smrt". j njegovo mater so zaprli, starega Ivo ga je opozoril nato sodnik, so pustili na svobodi, toda nasled-da ima še tri dni časa, da vloži j njo noč si je prereza 1 žile in izkr-ničnostno.pritožbo, je odgovoril: vavel. Po 4% obresti za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT Nase mesečno obrestovan je je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravarjo v kratkem zopet ' dvigniti. Frank Sakser State Bank : : New York, N. Y. Street Cortiandt r i Iz Anglije prihaja zanimivo poročilo, ki se tiče spominov starega igralca Arthura Robert.sa Roberts je namreč objavil svoje spomine, v katerih se precej bavi u kraljem Ewardom, ki je bil nje-ira dni še valeški princ. Roberts pravi, da se jc princ skoro vsako noč preoblekel v civilno obleko ter hodil po londonskih gostilnah. Pri tem je pi! brandy ali pa šampanjca. Princ je rekel, da je bil |»ri tem njegov glavni namen spoznavati ljudi. Med princi in navadnimi smrtniki ni posebne velike razlike. Le malokdo vam bo rekel, da gre v gostilno zastran pijače. Skoro vsak vam bo rekel, da )jrr«* edinole zastran druščine in da se malo razvedri. Toda zastran druščine in razvedrila so morali že marsikoga domov prinesti. H- Iz San Francisea mi piše rojak: ''Pred kratkim sem čital oglas, da išče nek mladenič nevesto. Mladenič pravi, tla govori slovensko. hrvatsko, italijansko, angleško ili nemško. -In f. mu /vlim dOsti sreče, obenem mu pa 1<> 1»- i-. - ...... Ko so bo enkrat oženil. 1><« junak. i"*e bo on sam jezik zinagnl Kaj ne. Zgaga * Z današnjim dnem se jo znčeJa šola za otroke. 7, današnjim dnem so s znr/le oočitnice za starišo. * Znanstveniki so dognali. •»! procenta alkohola. Rojak je rek«'l : — C'ital sem tisto poročilo. — in mi je jako ugajalo. I»I procenta alkohola seveda ni dosti, nekaj je pa vendarle. Takoj sem naročil ženi, naj speče hlebce kruha. Ko sem prišel zvečer domov, sera pojedel ves hlebec. Nič ne rečem, dober je bil. Toda naslednjega jutra sem rekel ženi, naj za vsak slučaj kotliček pristavi . * Po Varšavi je krožila dva , t. j. skupna svota novih skupaj 27 državnih, okrajnih ir in izstopajočih nastavljencev, zna-' mestnih podružnic. Objave se raz-sa 50,000. i pošiljajo tudi na 1800 knjižnic. Kuj j«' treba za vstop v federal- 500 vseučilišč in drugih šolskih no službo? Pred vsem mora kan- zavodov. 50 radio postaj, na orga-didat biti ameriški državljan I> nizacijc, kot so Y. M. C. A. in K. v prav malo slučajih je inozemec C., časopise, revije, profesijonalna v Združenih državali dobil kako jn znanstvena društva. Ako znn-vladno službo — le, kadar je nuj- ,~aj izpita upravičuje, se razpis ob-na potreba zahtevala nastavlje- javlja tudi trgovskih zbornicam, nje večjega števila uradnikov ali delavskim organizacijam, agenci-pa v slučaju, ko je bil nastavljen jam za pisalne stroje, sploh vsaki kak inozemec, ki slovi kot speci-' skupini, kjer objavljanje o razpi-jalist v kaki stroki, za katero ni sanein izpitu utegne privabiti naj-bilo mogoče dohiti kvalificiranega boljše kandidate za določeno služ-Hineriškega državljana Ai vsi ti bi. Vlada hoče zagotoviti si naj-flučaji so preveč retiki, da bi o boljšega ™oža ali žensko, ki ga njih kaj več omenili. more dobiti ob določeni plači. Za Kdor namerava vstopiti v fede- libog plača ni vedno za dps t i do- Za bivše vojake svetovne vojne PODROBNOSTI 0 EKSPLO-veljajo neke prednosti. V zmislu """w'^mh w um« »v takozvanih Veteran Preferenci Acts se je 365,000 bivšim vojakom pripOznala pravica do prednostnega kandidatstva za federalne službe. 224,000 kandidatov se je kvalificiralo in bilo v čakalni listi za ZUI Municijska tvornica na otoku Cseplu pri Budimpešti, ki je po-J stala žrtev silne eksplozije, je bi- imenovanje, ali le četrtina izmed , la v prejšnji monarhiji podjetje teh je bila imenovana. Prednost velikega stila. Stopnjevaje so jo veteranov obstaja v tem. da za širili in izpopolnjevali, da je ob nje ne veljajo nekatere omejitve početku svetovne vojne lahko v glede starosti višine in teže, niti polni funkciji ustrezala potrebam določbe, ki zahtevajo neko goto- avstro - ogrske armade. Zaposlc-vo proporcijo federalnega urad- nih je bilo v njej 30.000 delavcev, ništva napram prebivalstvu poedi- ki so izdelovali poleg municije tu-nih držav. Veterani uživajo tudi di ogromne količine mesnih kon-nckatere druge prednosti manjše- zerv. Podjetje so namreč izpopolnili z velikimi mehaničnimi in ke- •xvr i"*** MODERNI JULKOWISTI Pred kazenskim senatom v Mo-nakovem se te dni zagovarjata trgovec Hans Unruh iz Berlina in njegov sotrudnik Reiuliold Krau-senbaum radi izredno drzne prevare. Moža sta se pečala s pridobivanjem zlata iz soli. Unruh je namreč izumil nekakšno manipu- ANCLEŠKI DETEKTIVSKI SISTEM Ta beseda pomeni toliko kot londonsko policijsko ravnateljstvo. Londonska policija slovi kot najvzornejša na vsem svetu. Tako vljudnega, prijaznega in postrež-Ijivega policaja ne dobiš nikjer ga znaeaja. 3. | mičnimi delavnicami, da je lahko kadil, je izjavil, da so zrnea sole- rega zlata vsem dostopna za preiskavo. lacijo z električnimi žarnicami, j kot samo v Londonu. Njih število žarnicami, med katere je stresel na znaša dvajset tisoč, v štiristopili "papir nekoliko zrn soli, potem to bi ta armada korakala mimo tebe sol vrtel tja m sem in čez nekaj poldrugo uro. časa izjavil, da so se ta zrna iz-j Xa Scotland Yardu se nikoli premenila v zlato. Na koncu vsa-' ne prikaže pismonoša. pač pa od-ke take demonstracije je prižgal ] premi glavna posta \sak dan dva neki prašek, in ko se je smrad raz- polna poštna voza poštnih pošiljk i ustrezalo avstro-ogrski armadi z j vsemi potrebnimi dobavami: v municiji, konzervah in vojaških Imenovanja brez izpitov. Stric Sam ima tudi mnojro mest. za ka- transportnih sredstvih, tera se ne razpisujejod nikaki tek-j prPvrat pa je podjetju prizadel movalni izpiti. Izmed takih naraz- domala popolen polom. Obrat se pisanih mest so ona, za katera je ustavil. Romuni so tvomice de-predseduik Združenih držav sam molirali ter odvedli materijala za ralno službo, lahko stori troje: naj se poda na poštni urad. kjer bra, da bi privabila zaželjene spe eijalne ali tehnične izvedeniee. N1 držijo sezname vseh razpisanih) težko dohiti stenografe in druge mest, ali pa naj piše tajniku o-krožnega urada za federalne službe, ali pa naj se poda ali piše na AVashingtonski urad. Od teh uradov bo dobil natančne informacije in navodila. Predno dalje razpravljamo o tej točki, treba reči par besed o komisiji za federalne službe (Civil Servce Commision) in o zakonu o federalnih službah (Civil Service Law). Ta poslednji je bil vzako-njeu leta 1883 in svrha mu je bila. da se v znatni meri odpravijo zla, ki so nastala iz takozvanega "spoils" sistema, po katerem je vladajoča stranka delila uradniška mesta med svoje favorizife'e pristaše brez obzira na njihovo kvalifikacijo. Nasproti "spoils system* se zakon osnuje na "merit system"; vsak državljan niore biti nastavljen, proti knt.Tcmu ni ugovora radi težkih r.ornlnih ali telesnih hib in ki mor> uspešno položiti predpisani izpit. V zmislu imenovanega zakona pisarniške sile. ali visoko specializirane ljudi je že težje dobiti Razun navedenih načinov objavljanja razpisov, se Civil Service poslužuje tudi filmskih obvestil v kinematografiČnili gledališčih, o glasov v gledaliških programih letakov, posebnih člankov v časo pisili, okrožnic in razstav. Take se v Philadelphijski razstavi nahf ja baloptikon (avtomatični stere-optikon), ki pokazuje vse vrst' federalnih služb. Za bolj navadna uradniška me sfa, kot so ona pisarniških nameš čencev, stenografov, knjigovodij itd., ne pa za mesta visoke kvali fikacije, ki zahtevajo izredno iz kušnjo in izobrazbo — se obdržu-jejo skupni izpiti (assembled examinations). Kandidat, ki se liočc udeležiti teh izpitov, dobi pristopnico (admission card), ki g-upravičuje do izpita v navedeucn kraju. Seveda on mora odgovar jati gotovim predpogojem. Nji primer, je mogoče, da je premlad nuje tri "Commissioners", ki teorijo takozvano Civil Service Coiu-mision, glavni izvršilni organ zakona o nastavljanju federalnih u-radnikov. Le dva komisarja smeta biti pristaša iste politične stran- imenuje svojega izvoljenca. Tako predsednik Združenih držav imenuje vse poštarje (postmaster), prvega, drugega in tretjeera razreda ; kongres mora ta imenovanja potrditi. Tudi najvišja mesta ploh se izpolnjujejo potom direktnega imenovanja (appoint-met) s strani predsednika. Taki višji uradniki kot tajniki (ministri). njihovi pomočniki (Assistant Secretaries), priseljeniški komisarji. načelniki mnogih federalnih uradov so izven Civil Service. Nadalje ima vsak department svojo posebno listo mest. ki se izpolnjujejo brez predhodnega izpita. Nekatera taka mesta po zahtevajo predhodno strokovno prakso. V ta razred spadajo na pr. takozva-ni field agents, strokovnjaki poljedelskega departmenta, ki v svojem delokrogu demonstrirajo znanstvene poljedelske metode, in razni drugi. Nekatera imenovanja so tudi začasna, kot na pr. pred-delaveev na gradnji cest. Dninarji tudi ne spadajo v Civil Service. Tako nastavljajo v mornarici ku-hare. natakarje, kuhinjske pomočnike. peričnike in enake brez predhodnega izpita. Civil Service Commssion ni v 1600 vagonov. Zadnja leta je bilo v tem podjetju zaposlenih 400 delavcev, ki so ustrezali potrebam madžarskega vojaštva. Poročila navajajo, da je izbruhnila prva eksplozija ob fi.40 zvečer ter se iz skladišča municije. kjer je nastal ogenj, razširila na ostala tri skladišča, ki so tekom pol ure po vrsti sfrčala v zrnk. Detonacije so bile strašne in njih u-činek silovit. Številne hiše in poslopja tvorniškega kompleksa so se porušila na mah. Zračni pritisk je bil tako silen, da je Donava, ki teče v bližini, vzvalovila v dva metra visokih valovih, kakor da bi jo bičal orkan. Eksplozija se je čutila dvajset km naokro«j kakor močan potres, ki je drobil okna ter omajal hiše. da so zazevalc razpoke. Naravnost nepopisna pa je bila panika v Budimpešti. Ljudstvo je takoj po prvi detonawciji začelo bežati na u-lice kakor ob sodnem dnevu. In pozno v noč so iz bližine otoka hitele v mesto zmedene kolone beguncev. voz in avtomobilov. Reševalna dela so bila spočetka silno otežkočena radi splošne zmede. še bolj pa radi bližine dveh skladišč, založenih z ekstrazitom. katerih eksplozija se je tudi pri- nar; vnost tja. Tisoče in tisoče ljud vsak dan pošilja pisma policiji. Namišljeni detektivi pošil-Našli so se lahkoverni ljudje, ki j jajo svoja mišljenja o kakem zlo-so sleparjema nasedli. Že v apri- j čineu. tiralici itd., potem pišejo lu je naprimer položil ob teh de- razni norei. ki so odkrili zarote monstracijah frapirani berlinski J proti državi, anonimna pisma pri-trgovec X. 53.000 mark za funda-; hajajo, ki navajajo podatke h ka- nikaki zvezi s šolami ali dopisujo- Skovala, zato si nihče ni upal tve-čimi tečaji, ki pripravljajo kandidate za izpit, in odklanja vsako informacijo o takih šolah. Zastopniki takih šol fliso upravičeni o-gledati si izpitne pole kandidatov. Aventične informacije o izpitih je dobiti le od United States Civil Service Commssion ali od tajnika okrožnega urada in to brezplačno. Komisija ni nikakor odgovorna za to. kar take pri-pravljalniee navajajo v svojih o-crlasih. K predsednik Združenih držav ime- ali prestar, v katerem slučaju ne dobi pristopnice za izpit Pogojna starost sega navadno med 18. in 55. letom, ali obseg je različen po poznavanju dela, ki ga dotična služba predstavlja Kvalifikacije so seveda različne po značaju službe. Popolnoma pogrešno je naziranje, da se kandidat smatra kvalificiranim, ako zna pravilno odgovoriti na gotovo število predloženih mu vprašanj. Za nekatera mesta se zahteva pismeni izpit in za nekatera iz kušenost in dokaz o dovršenem u-spehu. V nekaterih slučajih sf preizkuša telesna sila. dočim a drugih se poizveduje po osebnih kakovostih kandidata. Z drugim besedami, nekatera mesta predpo^ stavljajo olikano obnašanje, dru ga telesno spretnost. 1 - , urjenost v računstvu, i;ravopisju zemljepisju, druga strokovnjaškr znanje v posebnih strokah itd. 1st5 izpit ne bi mogel veljati za vse te. vrste. Dejstvo je, da je značaj i7 pita različen malone za vsako vr sto nameščanja. Stric Sam ima na razpolago najrazličnejše vrste služb. On izdeluje zemljevidi in Jvodokaze, pazi na hranila, uprav- HAAS IZPUŠČEN otnisija razpisuje tekmovalne izpite (competitive examinations) ki naj ugotovijo sposobnost kandidata. ali niti ne imenuje niti ne odstavlja uradnikov. Ta oblast je v rokah predsednika Združenih držav in načelnikov r/znih vladnih departmentov. Komisija po-skrbuje za objavljanje razpisanih izpitov, tako da široko občinstvo izve, da se bo obdržal izpit, za kako uradniško mesto in kje, in obvešča kandidate, ki so se podvrgli izpitu, o njihovem uspehu ali neuspehu 1'spesni kandidat je nato vpisan v seznam gnoaobriih kandidatov (eligible list)'. treba izpolniti kako mesto, izpraznjeno radi smrti ali odpusta oziroma iz katerejjasibodi drugega vzroka, se dotifni vlsdni department obrača na Civil Service Com-raision. Ta požilja imena treh sposobnih kandidatov, njihove slike n lintek, vsebujoči njihov osebni A", NAJVEČJI E»NIS VWJH V ZDfc. OIŽAVAH. NOVA AFERA CARLIER V Požareveu jc zaprt francoski stotnik Carlier. ki jc umoril, kot znano, pred kakimi dvomi leti v nekem beogradskem hotelu svojega prijatelja, švicarskega trgovca Tsselija ter bil zato obsojen na 20 let ječe. Te dni je pobegnilo iz ječe več kaznjencev. Radi tega je bila odrejena stroga preiskava vseh celic. Ko je stopila komisija v Carlierjevo celico, je Carlier prebledel kot zid. Vzrok je bil kmalu pojasnjen: Komisija je našla pod njegovo posteljo več finih spiralnih pil, s katerimi je nameraval prepiliti Carlier omrežje na oknu. Preiskava je nadalje ugotovila, da je pristal že več dni vsako noč ob Donavi pri Dobrovi-ci skrivnosten motorni čoln, ki je po 1 do 2urnem čakanju zopet izginil. Čoln je prihajal očividno iz Romunije. Domneva seT da se je dogovoril Carlier s prijatelji, da mu pomagajo pobegniti iz ječe. Ta slučaj dokazuje jasno, da je imel Carlier pri drami v Palace hotelu sokrivce. Kajti pravtako skrivnostno, kot je izginil po u-moru samokres, je čakal doslej vsako noč pri Dobravici motorni čoln. Carlier se na vsa vprašanja cinično smehlja ter odgovarja, da ničesar ne ve. Preiskava se nadaljuje. keniti umoru, žene ovajajo pobegle može itd. Dva voza plev vsak dan! Koliko je zrna v njih? Toda prebrati morajo vsako stvar in zabeležiti, celo anonimna pisma se ne zavržejo. Izkušnja uči. -plaui so bili poslani v bo j proti kobilieam. Aaroplan "K^njek Gorjtiinok" se spus.'a na tri met-tre nad zemljo in spušča na kobilice prašek iz kalcija nitrata. Kobilice se od apna napno in poginejo. Toda za mrtvimi kobilicami se pojavijo takoj nove. Tako rt« jih j*' kljub vsemu vedno in povsod vse polno. Po njihovem odhodu kaže polje tu/iio sliko. — Njive so mrtve, opustošene. Na njih ne najdete niti enpga stebla. Kamor prilete kobilice, požro vse. To je pravi bič. ki je padel na jugovzhodni del Rusije, bič, s katerim se ne more primerjati niti c-na poljedelska nesreT-a. RESNIČEN DOGODEK Lilo je med svetovno vojno. Na nekem kolodvoru v Nemčiji .ie bahato hodil po peronu napihnjen major, kjer je bil kolodvorski poveljnik. Iz vlaka stopi utrujen domobranec, na tovor jen. da se je krivil pod težo ter gre mimo majorja, ne da bi ga pozdravil. "No, no," se zadere major nad vojakom. "kaj pa to. ali nie ne poznate?" Domobranec nekaj časa rojenega oficirja ogleduje, nato pa zmaje z glavo, rekoč: "Ne! I'd sem v Galiciji, pred Vcrdunom in v Romuniji, toda vas nisem tod nikjer srečal." ARABSKE ŠTEVILKE NISO ,VBABSKE, TEMVEČ IS DIJ-SK E? Brezsrčna mati. Orožništvo poljskega mesteca Grojci je izvedelo, da je neko starejše dekle umorilo svoje nezakonsko dete. Ko so prišli orožniki V njeno stanovanje, so opazili, da brezsrčna mati baš kuha truplo svojega deteta v velikem loncu na štedilniku. Mati je priznala, da 'jip hotela dete skuhati in pojesti," da skrije sledove svojega zločina. Upravnik zvezdarne v Bologni Guido Horn d'Art uro jc objavil nedavno v neki italijanski brošuri zanimiv članek. Trdi namreč, da številke, katerih se poslužujemo. niso arabske, kakor se je to do sedaj .splošno mislilo, temveč, da .so indijskega izvora. Arabci so jih le prenesli v dvanajstem stoletju iz Indije v Evropo. Naše številke so samo poenostavljeni znaki, katere so rabili indijski zvezdoslovei za označenjc solnca, meseca, planetov in druge nebesne pojave. Ogromen morski pes ujet pri Crikvenici. Te dni so ribiči med Crikveni-co in Kraljevieo vjeli ogromnega morskefa psa dolgega nad šest metrov. V njegovi bližini so ribiči opazili še dva manjša morska psa, tfolga približno tri m pol metra. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda**. Pozor rojaki! y zalogi toopmo SVETO PISMO zavede) Knjiga je kratno trdo vezana ter slane 93*00. T'-ih^ Slovenec Publishing Company a Oortlandt Starat M. T. J 1-' 's.. AVSTRALEC } * 4 ROMAM IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. d* 32 (Nadaljevanje.) — Tako gotova ni »e stvar. Ljubezen je skrajno samovoljna stvar. V takem slučaju najde človek lahko tisoč razlogov za opra-vičenjc. Kontesa bo močno trpela ter sc bo morala boriti skozi težke ure. Najrajše bi j»obil na tla lopova, ki ji je povzročil te srčne bolečine. „ L • . * • • « i » Mati mu je pogladila roko. — Prava sreča, da se zna moj sinko tako obvladati, kajti drugače bi morala biti v skrbeh, da bo prišel v zadrege. — Ne boj se, mati, — je rekel on. — Jaz znam skrbeti za samega sebe. Ali pa se bo znala obvladati, ko bo sprejela to novieo! — V tem spoznam svojega Kalfa. Nase misli v zadnji vrsti. — Kaj zame, mati. Moja najhujša bolest je, da mora ona trpeti. — In kaj hočeš seudj na gradu ? Podrguil se je i>o čelu. — Pomagat ji, v kolikor je to mogoče. Vedno sem moral misliti na to, kako bo sprejela novico. Brez dvoma bo dobila naznanilo o zaroki. Mogoče je. da bo dobila sporočilo v navzočnosti drugih ljudi. Kaj, če bo pri tem izgubila vlado nad samo seboj? Ne, to r.e sme biti. Njen ponos bi ne prenesel kaj takega. In raditega moram tjakaj. Nobeno tje oko ne sme videti. Govoril bom sam ž njo ter našel pretvezo za to. Sam jo bom obvestil o tej stvari. Ce bo potrebovala pomoči, bom jaz na mestu. Ali me razumeš, mati? Poljubila ga je na čelo. _ Prvikrat se je zgodilo, da te ne ramumem. Ne obžaluj kon tese, sinko moj. Tako, kot jo ljubiš ti, je bila redkokedaj ljubljena kaka ženska. Ona mora biti vredna tega. Pojdi v božjem imenu. Ko bo kontesa premagala ta udarec, bo pozabila moža, ki je povzročil vse to. Half je poljubil svojo mater, ter sc vzravnal in odhitel. Medtem so privedli njegovega konja. Hitro je pojahal skozi gozd. Ni si izbral oficijelne poti skozi vrata parka. Hotel je namreč videti iz parka na teraso, če bi sc mu mogoče nudila prilika, da se sestane z Dagmar. Tega pa skloh ni bilo treba. Slučaj mu je bil naklonjen. Ko je jahal Half počasi skozi park, je videl Dagmar, sedečo na klopi. V roki je imela knjigo, a njene oči so bile zaprte in glava je bila naslonjena nazaj. G in jen je zrl v bledo, sladko lice, s potezo bolesti krog finih ustnic. Predramila sc je šele, ko je zaprhal konj Kalfa. Presenečena se je ozrla vanj. — Vi, tukaj, gospod Jansen — Da, kontesa. jahal sem slučajno mirno ter si pri tej priliki ogledal plot. Par slabih mest je treba popraviti. Nisem imel namena motiti vas zopet. Prijazno je zrla vanj. _ Vi morate vendar vedeti, da nas vedno veseli videti vas. Skočil je h konja ter ga privezal. — Ali ni to prijazna fraza kontesa? _ Gotovo ne. Ali hočete nekoliko sesti, predno od jahate naprej ? — Kad, če mi dovolite. Umaknila se je nekoliko in on je sedel poleg nje na klop. Pri tem si je mislil: — Kako naj jo obvestim na najbolj obziren način? — Na glas pa je rekel: — Že dolgo niste jahala, kontesa. Preje sem vas pogosto videl na konju, sedaj pa že dolgo ne več. — Odkar veiu. da ni grad več naŠH last, nisem mogla zasesti 1'obenega konja več. Moj jahalni konj spada k živemu inventarju. — Do včeraj ni bil še grad definitivno prodan. Ali moram, raz-ventega izjaviti, da vam je vse na razpolago? Vzravnala sc je ter zmajala z glavo. — Pustiti moram te odlične navade. Boljše je, da sploh ne prič-r.em več. Kmalu odidemo z gradu. Danes sem dala oglas v neki do-s-ti čitani list. Oas je, da se pobrigam za službo. — Ali se tako mudi ? — je vprašal. — Saj ste dobro preskrbljena tukaj. — Da, a mi ne smemo zlorabljati vaše dobrote in ostati dalje kot neobhodno potrebno. Z globokim vzdihom se je vzravnal. Če bi vas prosil, da ostanete še nadalje tukaj s svojo materjo in sestro. Kaj bi rekli k temu? Prestrašila se je ter zrla vanj. — Gospod Jansen! Negotovo ji je zrl v oči. — Gotovo je proti dobremu tonu. da vam stavim sedaj to vprašanje, kaj ne? Zadrega ki jo je ganila, jc tičala v njegovih besedah. — Vi dobri, plemeniti človek. Ne, ni proti dobremu touu, da mi stavite ponudbo. Proti dobremu tonu pa bi bilo, če bi to sprejeli. Vi mislite dobro, to vem. Nas pa bi poniževalo — in vi nas vendar nočete poniževati. — Ne, gotovo ne. Zelo sem vžaloščen, da vam ne morem pomagati na ta način. Kecite sama, ali ni vseeno, če stoji grad prazen ali če stanuje kdo v njem ? Ne. vseeno ni. Meni se zdi dosti lepše, če bi vi stanovali v njem, mesto da stoji posestvo prazno in zapuščeno. Vi potrebujete dom ter ga imate lahko tukaj, ne da bi mene kaj oškodovali. Vaš ponos pa vam prepoveduje sprejeti to pouudbo. Ali ni to nesmiselno? Smehljala se je, a njeuc oči so bile vlažne. — Da, če na tak način predstavite stvar, je seveda neumuo. Drugi ljudje pa bi iskali v tem nekaj drugega. Niti vi, niti mi ne moremo spraviti tega protislovja iz sveta. Jaz pa sem ravnokar vnovič spoznala, kakšen redek človek ste. Dovolite, da se iskreno zahvalim za to, — a res ne gre. Vzdihnll je. — Da, da to uvidim. Mogoče bi vas ne ponižalo, če bi bil aristo-krat, človek vaše vrste. Impulzivno ga je prijela za roko. — Ne, tako ne smete zreti na celo stvar. Kar bi mogla sprejeti od kakega aristokrata, bi gotovo rajše sprejela od vas, to mi lahko vrjamete. Nemirno je mi nanjo s svojimi dobrimi očmi. — Tako rad bi vam pomagal, v kolikor morem, kontesa. Vi in vaši sorodniki so me ljubezljivo sprejeli in to mi je storilo tako dobro, Ali res ne morem ničesar storiti za vas? 7i rfsnimi, velikimi očmi se" je ozrla vanj. ~rj To vprašate >5? Ali nisjfce £e dovplj storili 3j|^ias?tjttprejeli bmo od vas že dosti več kot Si Smeli storiti. * ^ — To je bilo vrlo malo. > — Glede tega ne bova midva nikdar soglašala, čeprav se drugače dobro razumeva. Žareč od veselja se je ozrl vanjo. Za trenutek je popolnoma pozabil, kaj ga je pravzaprav dovedlo s?mkaj. — Ka r ste ravnokar rekla, mi je napravilo veliko veselje. — Da sc dobro razumeva? — Da, to smatram za odlikovanje. — Kakšen človek ste vendar vi. Še nikdar nisem srečala takega. Vaša mati mora biti zelo ponosna in srečna, da ima takega sina. je odvrnila in glas se ji je pri tem tresel. — Vse, kar je dobrega na meni, imam od svoje matere, — je odvrnil priprosto. " Nato je nastal molk. Half se je spomnil svoje misije ter se zopet vprašal: — Kako naj jO obvestim na najbolj prizanesljiv način" Konečno pa je rekel odločno:.' .---•., — Danes popoldne sem bil pri gospodu Volkinanu. Imela sva trgovske posle. Pri tem pa sem izvedel, da se je njegova nečakinja uanes zaročila. Brez slutnje je Zrla nanj. t - (Dalje prihodnjič.) M. de Unomuno: Od sovraštva do sočutja. Tisto Toribiovo potovanje v Madrid je bilo strašno: neplemenita pojava tega Campomanesa, ki mu je na kmetih prizadejal toliko nadlog, mu ni šla iz spomina. — Campomanes! Poosebljenost vsega, kar je Toribia lahko vznemirjalo! Pripisoval mu je vse prosta-ške lastnosti, ki jih jc najbolj mrzil. in veselilo ga je. ne ga dol-, žiti ne slabih namenov, ne nezvestobe. — Nezvest? Poln slabih namenov? Campomanes? To bi ga gotovo veselilo, to šemo! To je čisto navadna šema! — si je dejal Toribio, in ni mogel niti za treno-tek zatisniti očesa« Vzel je rokavice in jih je hotel natakniti. Pa je pomislil: — Take rokavice nosi Campomanes. . . S tem se bom pa res postavil. — In jih ni nataknil. Dospel je v Madrid in s seboj je prinesel neodlično postavo Cam-pomanesovo, namreč v svoji glavi. Še isto popoldne je posetil staro kavarno, kjer je hotel v pogovo- pri- mizi Toribia in njegovih prijateljev. — Sedel je k naši mizi, čeprav je njegova miza prosta! Prepir i-šee! . . . Toda v kavarni je miza last tistega, ki je prvi pri nji. To je vseeno. Saj ima svojo mizo. Zakaj ni sedel k svoji mizi? Ne. jaz sedem sedaj k naši mizi. Kaj, prepira išče? Gotovo da noče drugega, kot da bi sedel k njemu, da bo lahko kaj rekel.. — Toribio je sedel k isti mizi. svojemu sovražnemu sosedu nasproti. Natakar je prišel in je odnesel podstavek, ki je stal pred Toribiom.' — Kaj je? Ali ga hočem nesti h kaki drugi mizi? Ne. ne! Le tu ga pusti! — In se je ozrl na svojega soseda. — Toda, — mladi gospod, — je odvrnil natakar, — ta pribor je že rabljen. Neki gospod, ki je sedel z gospodom Rafaelom, je pil kavo. Rafael mu je ime! Kako nesim-patično ime! Toribio je pričel piti svojo ka ru o tisočerih stvareh pozabiti na vo gree mu utripalo in sam ni svoje skrbi in na Campomanesa. vedel, kaj se godi. Ko^je bila sko-Ko jc prišel v kavarno, njegovih deia prazna, je zvrnil konjak na prijateljev še ni bilo. Pri sosedni dušek. Naročil je še enega, in na-mizi je sedel sam neki gospod, ki|to ge enega, čisto zoper svojo naje kadil smotko. Toribio ga je po-j Vado. Obraz niu je gorel. Končno gledal in se je moral spomniti na^se je okrenil k svojemu sosedu in Campomanesa. ga vpraša* : Potem so prišli njegovi in sose- _ Zakaj ste danes sedli za to dovi prijatelji in pri obeh mižali mizo dag, -e Vaga prostaf sta nastali majhni dražbi." j ^^ gg ^ pozorno pogiedal in Toribio je tudi pozneje obisko- si — mislil -val staro kavarno. Skoro vsak dan j' _ gaj da ^ je prišel prvi in skoro vsak dan je ^ ^ prismojcn, _ Iu ni odgo_ jo vas, mu je ^ bilo ^slovo od Rafaela t?žko. Prišel je v svojo vas, in prvi človek, ki ga je srečal, je bil Campomanes. Toda čudno: niti iskrice sovraštva ni čutil do njega. Nasprotno: skorajda simpatijo. — Nesrečen človek je, — si je mislil. Od tedaj je moral večkrat premišljevati o tem, kako da se je njegovo sovraštvo do Campomanesa moglo izpremeniti ^ sočutje. Nekega dne je šel z, enim svojih madridskih prijateljev na iz-prehod,. pa - sta* srečala • Ca ni poni«-irčsa.' Toribio ga jc pokazal prijatelju Judeja! :. . — Ali ve«, komu jc podoben.? . — Komu ? k ' • — Rafaelu. Res je. tako je bilo! Dotlej tega ni opazil. To se pravi, opazil seveda je. ali zavedal se ni tega. Zdaj se je pojasnilo njegovo sovraštvo do Rafaela, zakaj je njegovo sovraštvo do Campanesa izginilo, ko se je bil pomiril z Rafaelom. — Čudna stvar, si je rekel, — hudič vedi, kje je pravi vzrok za sovraštvo in ljubezen! Človek je. res smešno bitje! Res je. človeška duša ima pre-čudne gube. Mlekarskih zadrug je v goriški pokrajini okoli 125. med temi tnašlarn in sirarn 115, o-stale prodajajo sveže mleko. Teh je sicer malo ali obseg je širok. Mlekarska organizacija je danes tako razpletena po deželi, da skoro ni treba več ustanavljati novih zadrug pae pa obstoječe izpopolnjevati. našel pri sosedni mizi istega soseda. zmerom samega ž njegovo smotko. Obšla ga je divja antipatija do tega šloveka, ki se je izpre-vrgla v prav tako divje sovraštvo. Ni ga poznal, ni vedel, ne kdo je. ne kaj je, ne kaj je počel, ne kaj je govoril. Nič ni vedel o njem, nič drugega kot to, da ga on, Toribio, iz vsega srca sovraži. — Moj Bog, — si je dejal, — kako imam tega človeka v želodcu! — In da bi utemeljil in opravičil svoje sovraštvo, si je izmišljeval, ne da bi se tega zavedal' tisoč majhnih pretvez. — Kako bahaško kadi svojo smotko! Kakšen zaničljiv pogled ima! Kakšen zabuhel obraz! Kako se mu že po obleki pozna, kakšnega duha sin je! Kako buli vame. . . gnusim se mu. . . razumeva se! In vse to je bilo laž! Toribio je dobro vedel, da ni bil oni ne bahaški, ne tako zaničljiv in da ni ne tako zabuhel in da tudi nobenega gnusa ne kaže do njega. — In ko vstopi, ne pozdravi! Toribio tudi ni pozdravljal. . Ko si je te pretveze dostikrat ponovil, jih je končno verjel, in si jih je sugeriral kot resnične in je bil preverjen, da ga njegov sosed sovraži. Pričel je slabo govoriti svojim prijateljem o njem, dejal je, da Se sovražita, izmišljeval si je tisoe malih laži o besnih pogledih, ki voril. — Zakaj stč sedli k tej mizi! — Ker se mi je tako zljubilo. — Ali ne veste, da je to naša miza ? Rafael mu je že hotel odvrniti nekaj grobega, pa si je mislil: — Raje opravim zlepa. Ubogi fant' — Veste, ko sem prišel, je sedel pri tej mizi znanec, pa sem pri-sedel k njemu. — In zakaj niste zapustili ua-še mize, ko je znanec odšel? Toribio je poklical še en konjak. Rafael ga je nemirno pogledal, kakor človek pogleda norca, in je odgovoril: — Ker sem hotel posedeti z va-. mi. . . Nikar toliko ne pijte! — Kaj pa vas to briga ? Rafael si je mislil: — Najboljše je. če grem. Dvignil se je in je dejal Tori-biu: — Pomirite se! In je odšel. Ves tisti dan je bil Toribio silno razburjen. Naravno: štirje konjaki ; ko vendar ni nikoli več pil kot enega! Tisto noč je premišljeval o samem sebi in spoznal, kako neumno se je vedel. — Moram se obvladati! Prihodnjega dne je prišel v ka varno. Rafael je bil tam! Toda to pot pri svoji mizi. Toribio se je da bliskajo med njima, o zaničuji- namenil k njemu. Oni je pomislil: vili kretnjah in je končno sam vse verjel, kar je pripovedoval. Za vse to je ostat gospod pri sosedni mizi neobčutljiv. Mogoče je uganil, kaj se godi v Toribiovi duši, toda storil ni nikoli nie takega kakor Nekega dne je prišel Toribio — Ta norec je spet tu! Toribio ie pojasnjeval na tisoč načinov, je prosil Rafaela za odpuščanje in ga končno povabil k sebi. Tedaj sta postala dobra prijatelja, skoraj intimna prijatelja, Toribio je pripovedoval Rafaelu o Campomanesu. Zastopniki "Gias Naroda" fcaaiopntkt kateri bo pooftlftSfienl na citati - naročnino aa dnevnik • "Glas Saroda". \ ttk zastopnik Uda potrdilo at trota, zatero je prejel. Zastopnike trjtkon -opic priporočamo. Naročnina aa "Glaa Ki rodi" je: Za eno leto td.OO: sa pot leta $3.00; a JtirJ mtsce S2.00: z« četrt leta 1.50. . Naročnina mi Evropo je ft. u eno »eto. illiterate t Man Francisco, Jacob (lallernSe: Pueblo. Peter Culig. John Genn, Fr. Janesh; Salida, Louis Costello; Wal-*enburg, M. J." Bajuk. Indiana: Indianapolis. Frank Zupančič. Aurora. J. Verbleh; Chicago, Jnespb Blisk: Cicero. J. F«bian; Joll«. Mary Bauihicb, J. Zaletel, John Kren, Jos. H rova t: La Saile. J. Sj*-lie!i; Mascou-tah. Frank Augustin: North Chicago. Anton Kobal. Springfield, Matija Bar-borick; Waukegan, Frank Petkovšek. Franklin in okolico, intra lU|]ti Kansas City. Kans., Fr. Žagar. ttaiytaa«: Kltmiller. Fr. Fodephm Michigan. Detroit, Ant. Janezleh. Chlsholm, Frank Gonie; Bij, Joe f. Peebel; Kveleth. Louis Gonie; Gilbert, Louie Vessel: Htbblng, Joto Pot-ie; Virgin!Frank Hrratiek. Men tana: KS*ts.Ureogr Zobee. New Yet*: Gowanda, Karl Btemlsha,! Little »fell* Frank Uula IB. Mptcmbra: AauiteaU. Cherbourg. 1i. Mptembra: Albert Ball In. burg. It. aepUmbra: Majestic. Cherbourg: Berila. Char, bourg, Bremen. SI. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburc. U. septembra: B*r«n(wU. Cherbourg; Arabia Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg Bremen. n. septembra: Thuringia, Cherbourg, Hamburg. M. aeptambra: 'Frajics. Havre. it. Mptembra: Muenehen. Bremen. 2>. septembra: Mauritania. Cherbourg: Qeo. Washington. Cherbourg. Bremen. 30. aaptcmbra: Martha Washington. Trat; Columbus, Cherbourg, Bremen. 2. oktobra r'ariit. Havre; T.eviathRn, Cher -bourg; Olympic, Cherbourg. 6. oktobra: Aqullana, Cherbourg; Pres. Uoo- ■evelt, Cherbourg, Bremen; Derff-linger. Bremen. 7. oktobra: Bremen, Bremen. 9. oktobra: Majestic. Cherbourg. 13. oktobra: Iiereiijcaria. Cherbourg: Buffron. Havre; Republic. Cherbourg, Bremen. 1V oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 16. oktobra: France, Ham; Homeric, Cherbourg. 1?. oktobra Presidents Wilson, Trst. 20. oktobra: Mauretiuila, Cherbourg: Tresident Harding, Cherbourg. Bremen. 22. oktobra: La Savoie. Ham; Hamburg. 23. oktobra Pari?, Havre; bourg; Olympic, Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 27. oktobra: - Aquitanta, Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen: Columbus, Cherbourg, Bremen 29. oktobra: DeuUchlknu, Hamburg. «v. oktobra: Majestic, Cherbourg: D« Oraaae. Havre; Luetzow, Bremen. 2. Novembra: Rei.ance. Cherbourg. Bremen. 3. novembra: Berenga-ria. Cherbourg: flooham-beau, Havre: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. Homeric, Cher-Cherbourg. Bre- Thuring a. Leviathan. Chrr- 6. novembra: France, Havre; bourg; Muenchen. men. . 9. novembra: Derffllnger, Bremen. 10. novembra: Maurelania, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen. 12. novembra: Cleveland, Hamburg. 13. novembra: Taris, Havre; Leviathan, Cherbourg: Olympic. Cherbourg. Bremen. Bremen. 15. novembra: Suffren, Havre. 17. novembra: Aquitania. Cherbourg: Pres. Hard« ing, Cherbourg, Bremen. 19. novembra: Martha Washington. Trst; Westphalia, Hamburg. 20. novembra: Majestic, Cherbourg; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 24. novembra: Bcrengaria. Cherbourg: I^a Savoie. Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen, 26. novembra: Albert Ballin, Hamburg. 27. novembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Breme«. 1. decembra: Mauretan.a, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Kremen. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI KA OUM FRANCE 25. SEPTEMRA -16.0KT. PARIS 2. okt. — 23. oktobra. MAVRE — PARIŠKO PRISTANlftČK Kablns tretjega razreda * umivalniki In tekočo vode ta s, 4 ali • oseb. Francoaka kuhinja In pijača. 19 STATE STREET NEW YORK HMs^MHMMMwa ALI LOKALNI AQENTJC .....i Rad bi zvedel kje s>e nahaja moj bratranec JACK SIMČ1Č iu prijatelj FRANK S ANTE L, doma iz Postojne pri Belskem. Prosim rojake, ee kdo kaj ve, da mi poroča, ali naj se sama javita. — Frank Sinmčič, 876 E. 207. St., Euclid, O. (3x 11,13,14) POSESTVO NA PRODAJ. V Jablanici pri Ilirski Bistrici je na prodaj posestvo, obstoječe iz hiše, travnika in njive, obsaje-no s sadnim drevjem. Posestvo je pri državni cesti. Za pojasnilo se obrnite na lastnika — John Sustar, 411 Wercell Ave., Oakhill, East Pittsburgh, Pa. POZOR ROJAKI 1 nekoliko dobre volje v kavarno in| Rafael je imel tako zlato srce prvo, kar je opazil, je bilo, da se- \n je bil tako prikupen, di njegov sosed pri njegovi mizi, l Ko je moral*Toribio spet v Svo- (Hriai Barberton. John Balant; Cleveland. Anton Bobek, Cbarles Karlinger. Louis Rudmau, Anton Slmclcb, Math Slapnik; Girard, Anton Nago-fle; - JiOraln, Louis Balailt in J. Kuni-Se; Ni les. Frank KogovSek; Youngs-town, Anton Klkelj. Pennsylvania: Ambrldge, Frank Jakahe; Bessemer, Lonl* Hribar; Braddoek. J; A* Germ: Broughton, Anton Ipavec; , Claridge, Fr. Tushar, A. Jerina; Conemaugh. V. Roranšek ; Krayn. Axvt. Tauielj; Export, Louis Supančlč, Geo. Previch; forest City, Math Kam In; Fsrrell, Jerry Okorn; Imperial. VaL Peternel; Greens nnrg. Frank Novak; Homer City In jkolico, Frank Farencbak; Irwin, Mike Panshek; Johnstown, John Polane tat Martin Kormbets: Lucerne, Anton Osolnik; Frank Demsbar, Manor, Penna; Midway. John Žust; Moon Run. Fr. Machek in Fr. PodtnilSok: Pittsburgh, Z. Jaksbe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblvh; Presto: J. Demshar. Reading. J. Pexdlrc, Steelton. A. Hren; Turtle Creek Jn o--koiieo, Fr. Kchifrer: West Newton, Joseph Joran; Willoek, J. PeterneL Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četr tek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvefcer v ljudski Sob stv. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika I>egij» za Ameriško Državljanstvo. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jiV bo v kratkem obiskal zopet na> znani zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo naroft nino. . Upravniftvo. Milwaukee, Joseph Tratnik In Jo« Koren; Racine In okolico. Frank Je lene; Sheboygan. John Zorni an; West Allis, Frank Skok. Wy< Rock Sprinia, Loois Tnaofc—, ... .j J - . n rozor Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu **Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava/Glas Naroda*. ^ 'i i . ' ' . Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati r stari kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naRe dolgoletne izkušnje Vam ml žhmoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstue brzoparnike. Tudi nedržavljani samorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit is Washington a. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotoTa-njem in to naravnost v Washing-ten, D. C. na generalega naselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. jolijn. 1926 ee nikomur več ne poSlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbliinji naselni-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor kedo t proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dohiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše r.a pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je- določena za ameriške državljane. ki žele dobiti sem starige in otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce. Ameriški džavljanl pa zamorejo dobiti sem Sene in otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo t Washington. Predno podvzamete kaki korak, piSite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLAXDT 8T„ NEW TOBK ROJAKI. NAROČAJTE SE NA • GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVIHS V ZDE. DRŽAVAH. ■ti —r—n P*" "■ ■■"»^ : z a r -»<* 'p**-----