ANTIČNA GOMILA Z GROBNICO V MIKLAVŽU PRI MARIBORU STANKO PAHIČ Pokrajinski muzej, Maribor Ob cesti M aribor—P tu j je tik ob njej jugovzhodno od n aselja M iklavž n a D ravskem polju n a robu tako im enovane » b r est erniško-br ez ij sk e « pleistocenske terase m ajhen gozdič, porasel večinom a z borom in akacijo (pare. 531/1, k. o. Sv. M iklavž, v družbeni lastnini). V njem so ohranjene tri gom ile (sl. 1), v erjetn o ko t del obsežnejšega gom ilnega grobišča, k i je nekoč segalo p ro ti severu n a današnje njive ozirom a n a v zadnjem času pozidano območje.1 Od ohranjenih tre h gom il vzbujata pozornost po­ sebno dve največji v južnem delu gozda tik ceste, 140 m etrov oddaljena tre tja pa je precej m anjša.2 Gomile je p rv i om enil A. M tillner leta 1873,3 pojavljajo se tu d i v arheoloških zapiskih F. F erk a m ed leti 1901— 1907/ m ariborsko M uzejsko dru štv o p a jih je v letih 1903—1905 nam eravalo raziskati.5 Pozneje sta jih om enjala še H. P irchegger leta 1912, ki je hotel v n jih videti »acervi duo« iz ponarejene A rnulfove listine,6 te r B. Saria v k ratk ih orisih antičnih n ajdb m ariborske okolice.7 V povojnem času, ko je gozd postal družbena lastnina in ni im el več stalnega nadzorstva, so se pričeli zanju zanim ati tu d i dom ačini te r kopati v n jih zem ljo za gradnjo bu tan ih stanovanjskih hiš. Tako je od gom ile št. 2 do d an aš­ njeg a časa ostal v glavnem neodkopan le južni in zahodni obod, a k er kopanje ni seglo do n ek d an jih tal, doslej niso odkrili grobnih najdb. Gomilo št. 1 iso v tem času p rav tako načeli od severozahodne strani, v en d ar njena vsebina sp rv a n i bila ogrožena, dokler se leta 1961 niso lotili kopanja m iklavški gasilci. Ti so p ri kopan ju zem lje za gasilski dom p ro d rli 7 m etrov v n o tran jo st 16 m etrov široke in 3 m etre visoke gomile, torej že v njeno osredje. P ri tem so se v steni odkopa pokazale kam nite plošče antične grobnice, ki je bila vse dotlej nedotaknjena. P red en so jo kopači utegnili razdreti, je skozi odprtino m ed poškodovanim i vrhnjim i ploščam i zlezel vanjo dijak iz soseščine, našel n a dnu vrsto delom a ne­ poškodovanih najdb, jih izvlekel na plano te r sh ra n il doma, o n ajd b i pa obvestil m ariborski m uzej.8 Z ene stran i na pol odkopano grobnico (sl. 2) smo nato pregledali, izm erili in ponovno zasuli, da bi se ohranila ko t zgo­ dovinski spom enik n a prom etnem in turistično ugodnem k raju, najd b e pa smo p repeljali v m arib o rsk i muzej.9 G robnica je nam eščena skoraj pravilno v sredini gomile, le neznatno pom aknjena p ro ti severozahodu, leži v sm eri SV—JZ (z odklonom 35 °) Sl. 1. Še ohranjene gom ile v M iklavžu p ri M ariboru (po katastrski mapi, 1: 2880) Abb. 1. Noch erhaltene H ügelgräber in M iklavž bei M aribor (nach dem K atasterplan, 1 : 2880) te r je sestavljena iz štirih vsaj 1,5 m etra visokih plošč različne širine, ki so vkopane v n ek d an ja tla (pril. 1). V tlo risu zavzema trap ezast prostor (d. severne stene 1,30, južne 1,60, zahodne 2,00 in vzhodne 2,25 m), njen v rh pa leži 1,6 m e tra pod današnjim vrhom gomile. Plošče n e stojijo docela navpično, tem več so, zlasti severna, nekoliko nagnjene navznoter, postavljene pa so tako, da robovi n a vogalih ne segajo d ru g m im o druge­ ga. Obe ožji plošči sta iz peščenca: južna se lom i skrilasto, severna p a je še m ehkejša. D rugi dve sta iz trd ih k ristalastih kam nin. V rh n ji rob vzhodne plošče je valovit, p ri zahodni p a bolj raven, v en d ar tej m anjka del v rh n jeg a severnega vogala, a tudi spodnji južni vogal, k je r je od­ p rtin a zapolnjena z zidcem iz prodnikov in lom ljencev, vezanih z m alto. S everna plošča zapira celotno steno, južna p a je trapezasta in nižja, zato je n a v rh u z zidcem podaljšana. Ves grob pokrivajo tr i vodoravno polo­ žene plošče, in sicer n a obeh koncih dve večji, osrednjo šp ran jo med njim a pa ena m anjša. Obe veliki plošči sta dodatno po d p rti še z m a r­ m ornim a stebričem a. Južn i im a v prerezu obliko p aralelogram a (spodaj 30 X 27, zgoraj 31 X 27 cm) in stoji ob ju žn i steni 55 cm od zahodnega vogala, na vzhodni stra n i pa je spodaj za 2 cm odm aknjen od nje. S e ­ v ern i stebrič pravokotnega preseka (spodaj 23 X 23, zgoraj 24 X 26) je 20 cm o dm aknjen od sev ern e stene te r p rav tak o stoji 25 cm o ddaljen od zahodne stene. V m esni p ro sto r je tu zazidan z zidcem, ki se p ro ti steni ra h lo širi. O ba steb riča sta grobo izklesana in brez sledov okrasitve. S tre šn i plošči sta razpokani, in sicer južna d v ak rat, severna pa enkrat. S re d n ja plošča n ad večinom a 36 cm široko šp ran jo je trik ra t prelom ljena. E d en n jen ih kosov je pad el v grobnico in poškodoval sigilatno skodelo m ed pridevki. O b robovih grobnice je bilo naloženih še n ek aj m an jših plošč, p ra v tak o iz peščenca ali skrilastega kam na. Sl. 2. M iklavž pri M ariboru. Pogled n a delno odprto grobnico v gomili št. 1 ob odkritju leta 1961 A bb. 2. M iklavž bei M aribor. Blick au f die teilw eise geöffnete G rabkam m er im G rabhügel No. 1 zur Zeit der E ntdeckung im J a h r 1961 Dno grobnice v višini nekd an jih ta l je bilo obloženo z oblicam i in polito z m alto, da je dobilo ravno površino. Po tle h je b il n asu t pepel, m ešan z rjav k asto črnikasto sipko zem ljo, k i je pronicala skozi špranje v stropu, sicer pa je b ila grobnica prazna. T a p ep el je b aje skoraj docela p o k riv al obe stekleni žari in druge prid ev n e posode, ki so bile razp o re­ jen e ob severni steni. Poleg žar so ostali nepoškodovani še pokal, zaje­ m alk a in dve steklenici, tre tja pa je bila obenem z dišavnicam a poškodo­ v an a n ajb rž šele po odkritju. M ed drugim i p ridevki je bilo še osem razb itih steklenih skodelic in sigilatna skodela, vm es p a so v pepelu ležali različni bron asti predm eti. Del teh je p rip ad al oprem i lesene sk ri­ njice in škatlici za lepotičenje, d ru g i p a so b ili okovi in obloge pasu s spono, lok asta fibula, obročki, novec te r železen kavelj z žeblji, a tudi fragm enti večje am fore. V obeh steklenih žarah je bilo p ri d n u nekaj kosti, m ed njim i precej veliki kosi, kosti so bile tu d i v steklenem pokalu, posam ezne — tu d i večje — koščice pa so ležale raztresene še v pepelu. NAJDBE 1. Cela, nekoliko deform irana okrogla treb u šasta žara iz modro zelenka­ stega stekla, n a gosto posejanega z večinom a drobnim i m ehurčki. Spodnji del tru p a je na treh m estih potlačen navznoter, dno je za 2 cm vbočeno, vodo­ ravni rob nad do 3,5 cm visokim cilindričnim vratom je neenakom erno obli­ kovan — n a eni polovici posode povešen navzdol, neenakom eren pa je tudi rob zaviha. N a površini le neznatni sledovi iridiranja, pač pa je znotraj in zunaj delom a zasigana in mestoma vlaknasta. Steklovina im a na nekaj m estih grudaste zelene primesi. V. 23,7, pr. 24,2, u. znotraj 13 in zunaj 19,3, d. 13 cm, debelina sten 2—3 mm. Inv. št. A 2239. T. 1: 1; 3: 1. 2. Cela, n a robu nekoliko razpokana okroglo trebušasta žara iz zelo sve­ tlega modro zelenkastega stekla z redkim i m ehurčki različnih velikosti. Obod tru p a je enakom erno okrogel in najširši v zgornjem delu posode. Dno je za 2 cm vbočeno, posebej pridejani vodoravni rob je bolj, vendar ne docela en a­ kom eren te r im a 1,3 cm debel votel zavih. N a gornji strani je deloma žlebasto profiliran, delom a p a raven, v notranjosti zaviha pa so na nekaj mestih kepice snežno bele neznane snovi. Neznatni sledovi irid iran ja so le na delu stene oboda in gornje površine roba, na eni stran i zunanje stene oboda pa so še vidni rjav k asti odtisi tkanine s pošev potekajočim i, večinom a 1 mm velikim i kvadratki prepletov. Površina sten je znotraj in zunaj rahlo zasigana. V. 21,2, pr. 23,7, u. znotraj 11,2 in zunaj 18,6, d. 12 cm, debelina sten 2—3 mm. Inv. št. A 2240. T. 1: 2; 3: 2. 3. Ob odkritju grobnice na eni steni razlom ljena prizm atična steklenica iz tem nega m odro zelenkastega stekla, na gosto posejanega z večinoma drob­ nim i m ehurčki. Robovi tru p a so zaobljeni, za 5 m m vbočeno in deloma počeno dno im a pet 3 mm širokih kolobarjev z znaki v obliki gobe po vseh štirih vogalih. Rahlo konični 4,8 cm visoki v rat se končuje v 2 cm širokem vodorav­ nem, enakom erno izdelanem robu, katerega zavih je 8 mm širok, notranji p re­ m er pa za 8 m m ožji od premerai vratu. T ra k asti ročaj je širok 5,2 cm, nasajen na gornji rob trupa, gornji zavih pa prilepljen na sredino vratu. V profilu koničasto zapognjeni rob je podolž tenko nažlebljen, vendar tako, da je opazno, kako je bil sestavljen iz dveh delov. Na n ek aterih m estih trupa so vidni neznatni sledovi iridiranja, zunanja površina je n a nekaj m estih rahlo zasigana. V. 28,7, pr. 9,5, u. znotraj 3 in zunaj 7, d. 8,5 cm, debelina sten 3—4 mm. Inv. št. A 2241. T. 1: 5; 3: 5. 4. Cela, delno počena cilindrična steklenica iz zelo svetlega modro zelen­ kastega stekla, večinom a posejanega z m ehurčki različnih velikosti. Robovi tru p a spodaj in zgoraj so zaobljeni, za 1 cm vbočeno dno im a spodaj 2,7 cm širok ostanek kolobarjastega nalepka, ki je n astal pri izdelavi. Cilindrični v rat je 3,5 cm visok in se končuje v prilepljenem 1,8 cm širokem vodoravnem robu, zavih je do 8 mm debel. Rob ni enakom erno prilepljen na vrat, zato sega na eni strani 6 m m navznoter, na drugi pa leži nekoliko navzven. Do 2,8 cm široki trak asti ročaj je nasajen na rame, gornji del pa im a prilepljen na konec v ratu in rob te r je profiliran s trem i vzdolžnimi rebri. Na površini so neznatni sle­ dovi iridiranja, zunaj in znotraj pa je nekoliko zasigana. Steklenica im a pošev­ no dno in se nagiba za 5° na eno stran. V. 19,3, pr. 11,7, u. znotraj 3,5 in zunaj 6,4, d. 7,5 cm, debelina sten 1—2 mm. Inv. št. A 2242. T. 1: 4; 3: 3. 5. Razlom ljena cilindrična steklenica z vsem i zgoraj naštetim i lastnostm i. V rat je visok 4,5 cm in rahlo koničen, od trak a ste g a ročaja s pošev potekajočim notranjim osrednjim rebrom so ohranjeni le razbiti kosi. V. 20,2, pr. 11,2, u. znotraj 3,2 in zunaj 6, d. 8,5 cm, debelina sten 1—2 mm. Inv. št. A 2243. T. 1: 3. 6. Cel pokal iz rum enkasto zelenega stekla brez m ehurčkov. Konični tru p se spodaj končuje v za 7 mm izstopajoč p rilep ljen vodoraven prstanast rob, dno ostenja p a je zaobljeno in ima 3 cm širok plitek omfalos. Gornji rob poso­ de je lijak asto izvihan in n a koncu odebeljen, da im a na gornji stran i plitek žlebič. Pod robom je nalepljen do 1,4 cm širok in 7 m m debel ročaj, ki je neenakom erno izdelan in pošev prilepljen. V gornjem delu im a spočetka ob stran i izklinjajoče se rebro, spodnji zaključek pa je nalepljen na steno v srča­ sti obliki in im a po steni navzdol 3 cm dolg klinast podaljšek. P ovršina ima šibke sledove irid iran ja in je na obeh straneh nekoliko zasigana. V. 13, u. zunaj 14,3, d. 8 cm, debelina sten 2 mm. Inv. št. A 2244. T. 1: 6; 3:6. 7. N a v ra tu poškodovana dišavnica iz zelo svetlega zelenkastega oz. brez­ barvnega stekla z redkim i drobnim i, na v ratu podolž razpotegnjenim i m e­ hurčki. K onični oz. močno potlačeni okroglasti tru p im a za 2 m m vbočeno gladko dno, 10,2 cm dolg cevast in spodaj za 4 m m širši v rat je n a prehodu v tru p kom aj opazno zadrgnjeno zožen, zgoraj pa se končuje v 7—8 m m širo­ kem vodoravnem prilepljenem robu. Ta im a zlasti na notranji strani ovalno odprtino, ki se ne ujem a z ustjem vratu. Dno je postavljeno nekoliko) poševno. V. 14,3, pr. 8,3, v. tru p a 4, d. 6,5, pr. v ratu do 3,1 cm, debelina sten 1 mm. T. 2: 11; 3: 4. 8. Cela zajem alka iz m odro zelenkastega z drobnim i m ehurčki posejanega stekla. K onično se zožujoči tru p ni enakom erno visok te r im a neenakom erno zaobljeno dno s 3 mm globokim omfalosom. G ornji rob je 8 mm širok in nad zožujočim se trupom navzven navzdol zavihan. U stje ni enakom erno okroglo, tem več ovalno. N a rob je nalepljen do 2,2 cm širok in 5,3 cm visok tra k a st držaj, ki stoji navpično n a posodo ter im a gornji zaključek zaobljen in 2 cm vodoravno navzven zavihan. Na zunanji površini neznatni sledovi irid iran ja in sige. V. zajem alke 4,2 oz. 9, u. 6,5 oz. 7, d. 4 cm, debelina sten 2 mm. Inv. št. A 2246. T. 2: 10; 3: 7. 9. R azlom ljena polkroglasta skodelica iz zelo svetlega modro zelenkastega stekla. Rob je pošev izvihan in odebeljen, dno im a poudarjeno prstan asto nogo te r p litek omfalos. Z unanja površina je precej zasigana. V. 4, u. zunaj 9—9,5, d. 4,5 cm, debelina sten večinom a 1 mm. Inv. št. A 2247. T. 2: 1. 10. Povsem podobna, razlom ljena in fragm entirana skodelica z nekoliko bolj vodoravnim robom. Na odebeljenem dnu z 2 cm širokim omfalosom so vidni sledovi kolobar j astega nalepka, ki je n astal pri izdelavi. V. 4,5, u. 9,8, d. 4,8 cm, debelina stekla večinom a 1 mm. Inv. št. A 2248. T. 2: 2. 11. R azlom ljena in fragm entirana skodelica iz čistega zelo svetlega m odro zelenkastega stekla. T rup je oblo koničen in im a dve pasasti vzboklini, kon­ čuje pa se v pošev stoječem navzven zavihanem robu, ki ga zgoraj loči od ostenja ozek žlebič. Dno s poudarjeno prstanasto nogo im a neznaten omfalos te r sledove kolobar j astega nalepka. V. 5, u. 11,5, d. 4,6 cm, debelina sten veči­ nom a m anj kot 1 mm. Inv. št. A 2249. T. 2: 8. 12. Povsem podobna, razlom ljena in fragm entirana skodelica z enakim dnom , a lijak asto se razširjajočim ustjem , ki im a droben poševen odebeljen rob. V. 5,5, u. 11,5, d. 4,5 cm, debelina sten večinom a m anj kot 1 mm. Inv. št. A 2250. T. 2: 9. 13. R azlom ljena in fragm entirana ponvica iz zelo svetlega m odro zelen­ k astega stekla z redkim i drobnim i m ehurčki. T rup je koničen in v sredini kolobar j asto razširjen, zaobljeno in odebeljeno rav n o dno im a 2 cm širok plitek omfalos. Rob je pošev izvihan in navzven zapognjen v 5 mm širok kolobar, ki ga znotraj loči od ostenja ozek žlebič. Na ta rob je prilepljen 7 cm dolg vodoraven tra k a st držaj, ki im a nesim etrično konkavno oblikovani stranici in se n a koncu razširi od 2,4 do 3,7 cm. V. 4,4, u. 10, d. 7 cm, debelina sten večinom a 1 mm. Inv. št. A 2251. T. 2: 3. 14. Povsem podobna, razlom ljena in fragm entirana ponvica. Odebeljeno dno im a izrazitejšo konkavno vdolbino, od podobnega držaja je ohranjen le 3 cm dolg začetek. Šibki sledovi iridiranja so predvsem na n o tran ji strani. V. 5, u. 10,2, d. 7,5 cm, debelina sten 1—2 mm. Inv. št. A 2252. T. 2: 4. 15. Razlom ljena in fragm entirana krožniku podobna skodelica iz zelo svetlega m odro zelenkastega stekla skoraj brez m ehurčkov. Nizki zaobljeno konični tru p je zgoraj pošev izvihan in prehaja v poševno ležeč navzdol zavi­ h an 8 m m širok rob. Z notraj izviha poteka po vsej dolžini roba različno širok pas neznane snežno bele snovi. Odebeljeno skoraj ravno dno im a poudarjeno prstan asto nogo te r neznaten omfalos. P ovršina im a šibke sledove irid iran ja te r precej zasigana. V. 3, u. zunaj 14,5, d. 5,6 cm, debelina sten večinoma m anj kot 1 mm. Inv. št. A 2253. T. 2: 4. 16. Podobna, razlom ljena in fragm entirana skodelica iz svetlega bolj ru ­ meno zelenkastega stekla, ki ima nekoliko višji trup te r cevasto zapognjen poševni rob. Izrazito odebeljeno dno ima poudarjeno prstanasto nogo in 2,5 cm širok omfalos. V. 4,5, u. zunaj 14,5, d. 6 cm, debelina sten večinoma m anj kot 1 mm. Inv. št. A 2254. T. 2: 7. 17. Fragm enti v ra tu in trupa dišavnice iz zelo svetlega m odro zelenkastega oz. brezbarvnega stekla, posejanega deloma z drobnim i m ehurčki. Cevasti v rat se proti v rh u zožuje s 3 mm in im a lijakasto razširjeno u stje z odebeljenim , v droben kolobar zavihanim robom. Prehod v okroglast tru p te r dno posodice sta neznana. V. po rekonstrukciji približno 11, pr. 4,5, d. v ra tu najbrž 5,6, pr. v ratu do 1,9 cm, debelina sten večinoma m anj kot 1 mm. Inv. št. A 2256. T. 2:5. 18. V ognju raztaljeni paličasti kos m odro zelenkastega stekla, m orebiti ostanek ročaja neznane posode, d. 10 cm, odebeljen na enem in stanjšan na drugem koncu, d. 10 cm, pr* 0,3 do 1,5 cm te r nekaj koscev večinoma m anj kot 1 mm debelih sten skodelic. Inv. št. A 2256. 19. O bnovljena skodela iz terre sigillate tip a Drag 37. Reliefno okrašena površina je živo rdeče barve, izdelovalčevega žiga ni. Reliefni okras se pričenja 1,8 cm pod navzven odebeljenim robom in sega vse do prstanaste noge dna, ki im a na spodnji strani okrog osrednje deform irane vzbokline p et neenakom erno oblikovanih koncentričnih reber. V rhnji rob reliefnega pasu obdaja jajčna kita, pod katero poteka cikcakasta črta. O srednji m otiv predstavljata štirik ra t ponovljena lika desno dirjajočega leva in jelena, m ed katerim a so različno obli­ kovani pahljačasti grmiči. Pod tem i liki so šopi trave, delom a v dvojni vrsti. Spodnji rob reliefnega pasu je sestavljen iz cikcakaste črte in iz venca trojnih listov. V. 7, u. 15,5, d. 7 cm. Inv. št. A 2257. Sl. 3 in 4. 20. Škatljica za šm inkanje iz tanke b ronaste pločevine, večinoma brez patine. (Sl. 5.) O snovna ploskev (d. 11,8, š. 6,5 cm) im a tr i robove zapognjene navzdol, četrti pa je raven. Na enem koncu je 2,8 cm visoka in 4,5 cm široka kupolasta vzboklina, n a drugem koncu pa je n an jo prilepljena škatljica s trem i prekati. Ta je sestavljena iz štirih stranskih in dveh vm esnih ploščic, vseh razen čelne spodaj zapognjenih, da so se dale prilepiti na podlago. T ri obrobne ploščice im a j o. enak zavih tudi zgoraj, okrašen po notranjem robu s prečnim i črticam i. Čelna ploščica je bila prilepljena sam o z lepilom, ker je n a vseh straneh ravno odrezana te r ima na zunanji stran i 1,7 cm dolg trn a st zapah, zraven pa vtisnjen 9 m m širok krožeč. S katljico (d. 7,5, š. 5,3, v. 1,7 cm) je zapiral prem ičen pločevinast pokrov (d. 6,6, š. 5,2 cm), ki im a zunanji rob navznoter zapognjen in enako okrašen kot stran sk e ploščice. Na sredini je bil prilepljen 3,2 cm širok okrogel m edaljon s pridvignjenim punciranim robom. V osrednjem polju so v tolčeni tehniki p rikazana tri rustikalno upodobljena božanstva, M erkur, N eptun in M ars (sl. 6). P o robu spodnje ploščice je prilep­ ljena 11,7 cm dolga in 1,4 cm široka cevka iz ne docela sklenjene pločevine, v kateri tiči na stran i s škatljico 2,5 cm dolga tan jša cevčica. Terilni kam en in bronasta lopatica n ista bili najdeni? Inv. št. A 2259. T. 4. 21. B ronasta pasna spona s pločevinastim pritrjevalcem n a jerm en. Ravna stranica spone je nepravilno okrogla in n a eni stran i nalom ljena. Oblo zapog­ njeni krajši stranici oglatega preseka sta v sredini zunanje strani okrašeni z dvem a žlebičema oz. trem i prečnim i rebri. Enako profilirani, oblo nazaj zapognjeni zunanji rob im a dva z že zabrisanim i prvinam i živalske glave, okrašene po zunanji stran i z obojestranskim i poševnim i zarezami. Zunanji kraki vseh štirih vogalov spone so okrašeni z enim do dvem a rebrom a ter glavičem, ki je na enem notranjem krak u očitno odlomljen. Vel. 5,8 X 4 cm, deb. 4—6 mm. Pločevina za p ritrjevanje im a n a spodnji strani pravokotno obliko (3 X 3,4 cm) te r je v 1 cm širokem loku zapognjena okrog ravne paličice spone. Na zunanji stran i se končuje v 1 cm dolgem in 5,1 cm širokem pasu s petim i luknjicam i, skozi katere je bilo pribitih p et žebljičkov s 4 m m širokim i glavicami. Eden od n jih je še ohranjen v celoti, od drugih štirih pa le na spodnji ploščici spiralno zatolčeni konci. P regib okrog paličice je n a zunanji strani okrašen z ravnim i in poševnimi prečnim i zarezam i: po ena ob robu in tri ravne v sredini, vm es po dve poševni. Inv. št. A 2260. Sl. 7. 22. D ve h gornji sponi pripadajoči pravokotni pasni oblogi iz 0,3 m m de­ bele, b ronaste pločevine, okrašeni z m režastim i predrtinam i. Robovi so pošev n arezan i, p redrtine im ajo različne vzorce: zunanji okvir sestavlja niz 3 mm širo k ih krogov, ki potekajo v dvojnem pasu trik ra t tudi počez. V počeznih pasovih so m ed njim i rom bične predrtine, v osrednjem pasu pa 2 m m široki krožci, k ak ršn i potekajo počez še v štirih vm esnih progah. Po osrednjem pasu p etih ožjih krožcev te r po dveh ob zunanjem robu okvira so bili p ritrjen i b ro n asti žebljički s 5 m m širokim i polkroglastim i glavicam i in trni, ki so zunaj glavic pravokotno zapognjeni: tisti na notranji oblogi 2 m m zunaj glavic, drugi n a zu n an ji oblogi pa po 4 mm, ker so bili p ritrjen i ne le na jerm en, tem več tu d i n a notranjo oblogo. Vel. oblog: zunanja 4,8 X 6, notranja 4,8 X 5,7 cm. Inv. št. A 2261—2262. Sl. 8 a, b. 23. Podolgovata pasna obloga iz enake bronaste pločevine in okrašena z enakim i, tu le 2 cm širokim i m režastim i predrtinam i. Podolžni rob je n a obeh s tra n e h pošev narezan. En konec je zapognjen v 1,8 cm nazaj segajoč zavih te r n a zu n an ji strani okrašen trik ra t s po štirim i rav n o te r m ed njim i d v ak ra t s po trem i poševno vrezanim i črticam i. Drugi konec je v dolžini 2,8 cm nepre- d rt, n a robu zožen in n arezan v tri različno oblikovane nastavke. V vsakem izm ed n jih je vtolčen 2 m m širok krožeč, dva pasova takih krožcev p a pote­ k a ta poprek obloge. Med njim i so ob robu tri luknjice za žebljičke, k ak ršn i so bili (pr. glavic 5 mm, trn i zapognjeni po 3 mm) trik ra t po dva uporabljeni tudi n a robovih in sredini predrtine. Vel. 2,6 X 9,3 cm. Inv. št. A 2263.. Sl. 8 c. 24. Podolgovati okov, izdelan iz polkrožno usločene 0,6 mm debele bronaste pločevine in sestavljen iz dveh podobnih členkov, spojenih v sredini z b ro n a­ stim žebljičkom . Na enem koncu im ata šarnirski tečaj, sestavljen p ri enem iz enega, p ri drugem pa iz dveh preluknjanih oglatih nastavkov. Ravni površini te g a 4 m m visokega tečaja sledi usločen trup, k i je 2,8 cm po dolžini valjast, n a to preide p rek pošev narezanega reb ra v stilizirano živalsko glavo. Z unanja p o v ršin a je okrašena s prečno in pošev zarezanim i črtam i. Na zaključni bun- čici te r n a valjastem tru p u so tri luknjice za žebljičke, od katerih im ajo neka­ te ri oh ran jen i 3 mm široke ploščate glavice, trn i p a so 3—4 mm po izteku iz v o tlin okovov pravokotno zapognjeni in delom a vodoravno zaviti. Oba členka sta rah lo zapognjena navzdol. D. 12,5, š. do 1,3 cm. Inv. št. A 2267. Sl. 9 b. 25. Podoben enako izdelan, nekoliko k rajši okov. Vmesni žebljiček ni o h ran jen , od drugih le eden. D. 12, š. do 1,3 cm. Inv. št. A 2268. Sl. 9 a. 26. Š tirje čolničasto (m andeljnasto) oblikovani okovi iz 0,3 m m debele bro­ n a s te pločevine. O srednja površina je gladka, stanjšana konca pa se končujeta v pravokotnem jezičku (d. 8, š. 4—5, deb. do 2 mm), ki im a n a gornji stran i tri o stro profilirane počezne žlebiče oz. štiri rebra. Na koncih osrednjega dela je po ena luknjica za žebljičke, ki im ajo 3 mm široke ploščate glavice te r so 4— 5 m m po izteku iz votlin okovov pravokotno zapognjeni. D. 5,3, š. do 1,7, v. do 0,8 cm. Inv. št. A 2269—2272. Sl. 9 c. 27. D eset pravokotnih ploščic — okovov pasu iz 0,3 mm debele bronaste pločevine. Robovi so zobčasto narezani, podolžne stranice pa okrašene z vtolče- n im i krožci. Po podolžni osi so razporejene tr i luknjice za žebljičke z 5 mm širokim i polkroglastim i glavicam i, od k aterih jih je večina še ohranjenih. N ji­ h o v i trn i so po 3 mm pravokotno zapognjeni. Ploščice so večinom a ravne, n ek a­ te re rahlo ukrivljene navzgor te r različno patinirane. Okrog luknjic za žeb­ ljičk e sta v črtan a dva krožca s pr. 5 oz. 7,5 mm. Vel. večinom a do 1,5 X 2,6 cm, e n sam košček — enajsti — z enim žebljičkom m eri le 0,8 X 1,2 cm. Inv. št. A 2274 in 2278. Sl. 10. 28. Š tiriindvajset bronastih žebljičev z 1,7 cm širokim i polkroglastim i v otlim i glavicam i, ki so v tre h prim erih predrte, v drugih dveh pa fragm enti­ ra n e (šest od njih jih sodi k oblogi ključavnice št. 30). Razen p red rtih im ajo v si drugi še ohranjene oglate trne, ki so — kolikor so še celi — po 3 m m zunaj glavic pravokotna zapognjeni. Inv. št. A 2275. Sl. 11. 29. P etn a jst bronastih žebljičev z do 1,1 cm širokim i polkroglastim i votli­ m i glavicam i, od katerih je le ena predrta. O glati trn i so skoraj vsi brez kon­ cev, po enem ohranjenem prim eru pa je videti, d a so bili prav tako 3 m m zunaj glavic pravokotno zapognjeni. Inv. št. A 2276. Sl. 11. 30. Okov ključavnice na skrinjici, izdelan iz 0,5 mm debele bronaste plo­ čevine _ rum ene in rjav k aste barve, skoraj brez patine. V zgornjem delu sta vrezani dve odprtini: ena navpična pravokotna (6 X 17 mm), druga pravokotno zapognjena (16 X 16 oz. 8 mm). Ob večinom a okrušenih krajših stranicah so po tri luknjice, skozi k atere so bili zabiti žebljiči s 17 mm širokim i glavicam i (glej št. 28!), kot je to ugotovljivo po sledovih n a pločevini. K ateri žebljiči so sodili k okovu ključavnice, se ne da ugotoviti, zato tu d i ni mogoče presoditi, kakšna je bila oblika njihovih trnov. Pod kotasto odprtino je vtisnjen v pločevino 0,5 mm globok in 9 m m širok krog. Robovi okova, sedaj večinom a okrušeni, so bili poprej ravni. Vel 6,6 X 9 cm. Sem sodi tu d i 1,6 m dolg zapah varovalne ploščice s polkroglastim navpičnim držajem . Inv. št. A 2285. Sl. 12 a. 31. T rakasti zapirač iz 2,5 mm debele bronaste pločevine, p rek rite večino­ m a z grobo zeleno patino. Na gornjem koncu je širok 2,7 cm in na zunanji stran i okrašen s trem i reb ri med zarezami, v luknjici pa tiči ostanek trak a ste spone, ki je bila po 9 m m poteka skozi zatič in les na obe strani pravokotno zapognjena. P roti drugem u koncu se zapirač z rahlo zaobljeno površino zoži na 1,3 cm te r preide p rek oglatega rebra in žlebaste zajede v polkroglast zaklju­ ček. Na tem koncu je spodaj 1,3 X 1,3 cm velika polkrogla pentlja za spreje­ m anje zatiča. D. 6,6 cm. Inv. št. 2266. Sl. 12 b. 32. B ronasta lokasta fibula, deloma patinirana, večinom a pa rum enkasto črnikaste barve. Del loka z nogo ter del igle m anjkata. Peresovina im a po štiri navoje in je deloma prek rita z razširjenim locnjem , okrašenim po robovih z žlebičem, po površini pa z vtisnjenim i drobnim i zobci. Na koncu oblega zaviha im a locenj na vrhu 1,2 cm širok spojen trak a st obroček, na njegovi gornji strani pa je bilo četverci pokončnih rožičkov, od k aterih je le še eden cel. Spodnji del loka je tu oprem ljen s prečnim vozlom, od katerega teče po notranji strani ploščato rebro proti nogi. D. še 4, š. peresovine 2,4, v. fibule ca. 2,5, d. oh ra­ njene igle še 4,5 cm. Inv. št. A 2281. Sl. 13 a. 33. Oblo zapognjeni držaj iz 2 mm debele okrogle bronaste žice. N a zavitih koncih sta še ohranjena dela zavite žice spone, katerih konci so bili najbrž pravokotno zapognjeni. D. 7, v. 2 cm. Inv. št. A 2279. Sl. 13 b. 34. T rije obročki iz 3 mm debele bronaste žice rom bičnega preseka, od teh dva prelom ljena. Pr. večinom a 2,2 cm. Inv. št. A 2280. Sl. 13 c. 35. Železni kavelj oglatega preseka s pravokotno zapognjenim 2 cm dol­ gim zaključkom. T rn se proti sredini zdebeli na 6 X 6 mm, nato p a preide v okrušeno konico. D. še 7,8 cm. Inv. št. A 2283. Sl. 14 a. 36. Š tirje železni žeblji oglatega preseka, s ploščatim i glavicami. Dva sta še cela in po 4 oz. 4,5 cm pravokotno zapognjena. D. 4,2—7, deb. do 0,4, pr. gla­ vic do 1,8 cm. Inv. št. A 2284. Sl. 14 b. 37. Močno obrabljeni bronasti novec (as) s pr. 2 cm. A.: cesarjeva glava na desno in ostanki napisa IM P CA. (VESPASIANVS ...). R.: sledovi stoječe po­ stave. V ladar: Vespazijan (69—79), kovnica: Rim, kovan: 71—79, ohranjenost: 4, oksidacija: 2, teža: 9,38 g, pečat: j , citat: RIC tip 549—551 (po analizi A. Jeločnika). 38. Trideset m ajhnih kosov velike am fore, izdelane iz prečiščene gline ter sivo rum enkasto pečene, z gladko površino enake barve. Fragm enti so v ognju prežgani in zato luskasto razlomljeni. O hranjen je kos 12 cm širokega ustja z rahlo odebeljenim in nekoliko izvihanim robom , prav tako 4,7 cm dolg kos ovalnega ročaja deb. 2,6 X 3,3 cm, ki je bil n a obeh straneh ravno odrezan. Debelina sten 1,2 cm. Inv. št. A 2258. PRIDEVKI Steklene posode Obe stekleni žari se tipološko razlik u jeta m ed seboj po profilu trupa, ki je pri T. 1; 2 bolj okrogel, z najširšim obodom v gornjem delu, p ri T. 1: 1 pa nekoliko iztegnjen in ima izrazitejši cilindričen v rat. R azlika p a je tu d i v kakovosti steklovine in barvi, a tu d i v kakovosti izdelave, k i je pri tem nejši d ru g i žari očitno slabša (deform acije tru p a in v ratu , v elik a m no­ žina m ehurčkov te r gru d aste prim esi v steklu). D okler ne bo n a razpolago p rim e rja ln ih študij, ki b i zajele tu d i tehnološke podrobnosti, n e m orem o p re k splošne ugotovitve, d a obe m iklavški žari očitno nista iz iste d elav­ nice. P o izvoru bo žara T. 1: 2 v erjetn o izv irala iz akvilejskih delavnic, n a k a te rih pom en v 1. in 2. stol. za P odonavje opozarja F. F rem m ers- d o rf.1 0 N a p o udarjanje aleksandrim skega izvora »mnogih« žar se tu ne m o rem o zanašati, ker v e lja poleg Italije v p rv i v rsti za zahodno- Evropo,1 1 razm ero m a pogost pojav ta k ih žar v naših k rajih , ležečih neposredno ob g la v n i trgovski poti z izhodiščem v A kvileji, p a b i ta k izvor le težko o p rav ičev al.1 2 K er gre v v ečini prim ero v za precej splošen tip žare T. 1 :2 , la h k o v n aslonitvi na m n en ja drugih piscev tu d i v našem prim eru sodimo-, d a g re za izdelek iz A kvileje.1 3 Težje p a se je brez natančnejšega pozna­ v a n ja odločiti p ri žari T. 1: 1, ki po n aštetih odstopanjih kaže na izdelo­ v alca, neveščega ali vsaj površnega tak o v p rip ra v lja n ju steklene m ase k o t v izdelavi in oblikovanju. Tu je m ogoče dvoje: ali se je tu d i m ed izvoznim i akvilejskim i izdelki (za izvoz je p o n av ad i nam enjeno boljše blago!) po jav ljala posoda slabe kakovosti,1 4 ali p a je bila žara T. 1: 1 iz d e ­ la n a v k a te ri izm ed dom ačih delavnic.1 5 T renutno n i mogoče dru g eg a kot n a to podrobnost zgolj opozoriti. T ipološka in časovna opredelitev obeh posod sta dovolj ohlapni, da n a m p ri opredeljevanju m iklavške grobne n a jd b e ne koristita m nogo. T ip ta k o im enovanih okroglih trebu šastih (bučastih) žar brez ročajev (ollae cinerariae) je razširjen skoraj po vsej Evropi, v rab i p a so b ile več k ci t -dvesto let od klavdijsko-neronske dobe d alje.1 6 K ar bi nam tu torej p re j koristilo, bi bile ugotovitve, ali so k u p o rab i steklenih žar v grobu lju d i nag ib ali posebni razlogi, ali je bil pri tem odločilen spol um rlega, a li je šlo za izraz prem ožnosti, ali p a je m orebiti v sm rtnem p rim eru bila le po n a k lju č ju up o rab ljen a ena izm ed steklenih posod dom ačega gospo­ d in jstv a .1 7 Poleg teh še o d p rtih vprašanj bi n as m o rala zanim ati še druga: ra z širje n o st tega tipa posod n a sosednjem obm očju, uporaba dveh a li več ž a r v grobu te r značaj grobov s tak im i posodam i. K splošni razširjenosti ste k le n ih žar, ko t jo zlasti za 2. stoletje n av aja Mo-rin-Jean in opisuje A. K isa ,1 8 je tu podana k a rta razpro stran jen o sti za jugovzhodnoalpsko ob­ m očje, čeprav zaradi p o m an jk an ja katalogov m estnih grobišč in po m an j­ k ljiv ih podatkov o starejših kopanjih ni m ogoče h k ra ti podati tu d i sta ­ tistič n ih p rim erjav (k arta l).1 9 Če je torej steklena žara v 2. stoletju res b ila glavna posoda za sh ran jev an je kosti u m rlih p ri prem ožnih slojih, k o t n a v a ja M orin-Jean,2 0 potem to pom eni tu d i v našem p rim eru dvig b la­ g o sta n ja v ra n i antiki. To je p redstavljale p ri n as bodisi intenzivno- n ase­ lje v a n je kolonistov n a podeželju, bodisi tolikšen prem oženjski oz. d ru ž­ b e n i vzpon posam eznikov m ed dom ačim prebivalstvom , d a jim tud i u p o ra b a steklenega posodja celo v večjem obsegu ni bila več -nedoseg­ ljiv a .2 1 K er v večini prim erov sprem ljajo steklene žare tu d i druge ste­ k le n e posode, in to včasih precej številno, n am lahko antično steklo v podeželskih grobovih pripom ore k u g o tav ljan ju socialne plastovitosti p reb iv alstv a, čeprav ga sam o po tem še ne m orem o etnično- razločevati.2 2 D rugo vprašanje je prisotnost več steklenih žar v enem grobu. T eh p ri­ m ero v v naši soseščini, kolikor razpolagam o z zanesljivim i podatki, sicer K arta 1. Območje najpogo­ stejših najdb steklenih žar na obrobju jugovzhodnih Alp K arta 1. Das G ebiet der dich­ testen G lasurnenfunde am Südostalpenrand ^ S tek len e ž are v gom ilah G lasu m en in H ügelgräbern ^ S tek len e ž are v p lan ih grobovih G lasu m en in F la c h g rä b e m ni mnogo, v en d ar število žar dosega tu d i štiri.2 3 K er več pokopov v enem grobu, zlasti v gom ilah, p rih a ja tu in ta m do izraza, le da v večini p ri­ m erov ni n a razpolago antropoloških po trd il,2 4 se zdi razlaga p rep ro sta, vendar jo bo m ogoče u č v rstiti šele z novim i tem eljitejšim i opazovanji. V m iklavški grobnici sta stali obe posodi ena ob dru g i in v obeh n aj bi bile .shranjene kosti, o k a te rih nim am o podrobnejših analiz, zato iz dvojne negotovosti ne m orem o ničesar sklepati.2 5 Podobne nejasnosti so tu d i p ri drugih znanih p rim erih v soseščini, zato v M iklavžu lahko le brez zadost­ nih dokazov — sam o p o žarah in v tre h posodah zbranih kosteh — opo­ zarjam o n a m ožnost dvojnega pokopa.2 6 Steklenice s tra k a stim ročajem so n a obravnavanem obm očju videti redkejša n ajd b a k a k o r žare.2 7 V M iklavžu sta zastopana oba glav n a tipa: prizm atične in cilindrične, ta razlika p a se tu razširja še n a kvaliteto, debelost in b arv o stekla te r n a oblikovanje ro čajev in dna. P rizm atičn a steklenica T. 1: 5 im a v soseščini le m alo p rim erjav , saj se češče p o ja v ­ ljajo predvsem nizke oblike. M ed n ajbližjim i p rim eri je podobna m anjša steklenica iz Em one,2 3 sem p a sodijo npr. tu d i steklenice iz B rigetione, M itroviče in zlasti iz A u am K rak in g v S podnji A vstriji, k i v sklopu svoje grobne celote p o d aja m iklavškem u grobu podoben časovni okvir.2 9 K er gre očitno za široko razp ro stran jen o potrošno blago, naj bo- om enjeno le, da im ajo te steklenice večinam a široke, drobno po-dolž n areb ren e ročaje, n a d n u p a im a steklenica T. 1: 5 p ra v tako- precej običajne kon­ centrične kolobarje, k i n aj bi p red stav ljali p rep ro st delavniški znak.3 0 Ni povsem jasno, ali je b ila izdelana s p ih an jem v kalup ali p a so- posa­ m ezne stene v liv ali posebej te r n ato spojili v celoto-.3 1 Za časovno- opre­ deljevanje m ik lavškega groba je p rizm atična steklenica T. 1: 5 brez pom ena in zato zanim iva predvsem kot redek p ojav z neznanim izvorom .3 2 Obe cilindrični stek len ici T. 1: 3,4 sodita že po- svetlejšem in tanjšem steklu m ed običajnejše steklarske izdelke, čeprav je videti, kot d a so steklenice z okroglim tlorisom redkejše.3 3 Bo k v aliteti steklovine te r izde­ lavi nikakor n e sodita m ed prvovrstne, p rosto p ih an e izdelke: najo čit- nejša dokaza za to sta neskrbno izdelani in n asajen i vodoravni rob te r poševno dno.3 4 Posode te v rste (stam nion, lagona), po K isi prvotno- egip­ čanskega izvora in nav ad n o v rab i za sh ran jev an je v in a in olja, ,so v naših grobnih n a jd b a h večinom a im ele isto vlogo, čeprav so bile odkrite drugod tu d i ko-t žare.3 5 C. Isingsova jih večino pripisuje flavijskem u obdobju, k a r bo veljalo tu d i za obravnavani prim er.3 6 E legantno obliko m ed steklenim posodjem im a lonec ali pokal T. 1:6, ki se loči od d ru g ih posod po izvrstni kakovosti stekla, po- rum eno zelen­ kasti prosojni b a rv i te r p o brezhibni izdelavi.3 7 Č eprav je bil v grobu uporabljen ko-t žara za m orebitni d ru g pokop, je n ajbrž poprej v gospo­ dinjstvu sodil m ed im enitnejše predm ete.3 8 P o izvoru ga M arin -Jean p re­ soja ko-t »precej n atan čn o kopijo enega izm ed kovinskih tipov, ki so bili odkriti m ed sreb rn im i posodam i v Boscoreale«.3 9 Sorodne tip e obravnava Isingsova v o k v iru oblike 37 (pokali z enim ročajem ) te r m eni, da jih večina sodi v d ru g o polovico 1. stoletja.4 0 P o n jenih podatkih g re za močno razširjen o obliko posode, ki so jo red k eje izdelovali tu d i iz gline ali kot te rrò sigillato.4 1 Poleg obeh sorodnih glinastih izdelkov iz P oeto- vija in S tenjevca4 2 im am o na razpolago za p rim erjan je v bližin i le po­ dobne lonce ali pokale iz Em one.4 3 V našem prim eru gre m o re b iti za italski izdelek, čeprav bi po razširjenosti n a zahodu lahko sodili, d a so steklene pokale izdelovali tud i tam , in b i tako, zlasti ob p rim e rja v i z južnogalsko sigilatno skodelo (glej spodaj!) tu d i ne b il izključen uvoz iz G alije.4 4 Med m iklavškim i najdbam i im ata še d v e v rsti steklenih posod svoje vzore v kovinskih izdelkih. N ajprej zajem alka T. 2: 10 z navpičnim d rža­ jem , ki im a svoj vzor v bronasti zajem alki (sim pulum ), k a k ršn e je iz panonskega obm očja opisal in tipološko razčlenil A. R adnóti.4 5 To soraz­ m erno redko najdbo poznam o v Sloveniji še najbolj iz Em one.4 6 D rugi, bolj razširjeni tip im a vodoraven držaj in je med m iklavškim i n ajd b am i zastopan z dvem a posodicam a T. 2 :3 , 4. O be im ata rahlo usločen, v b istv u srednjevisok cilindričen trup, kak ršen je v bolj .strogi obliki znan z L ip n i- škega polja4 7 in ga M orin-Jean presoja ko t starejšo obliko, n a sta lo v 1. stoletju ko t posnetek bro n astih in sre b rn ih pater.4 8 Podobne b ro n a ste po­ sode so znane tu d i iz Emone, precej, jih je bilo odkritih v tessinskih gro­ biščih, podrobneje je te, za vedri n ajštev iln ejše kovinske posodice v P a ­ noniji, predstavil R adnóti.4 9 Izdelane iz stek la so m nogo redkejše oz. re d ­ keje ohranjene, zato jim je m nogo težje n a jti prim erjav .5 0 K isa jih je uvrstil v posebno skupino skodelic (tru lla ) in omenil, d a so- bile navadno v rab i kot pivske čaše, v en d ar m iklavški posodici ne u strezata povsem nobeni tam prikazanih oblik.6 1 ' V ideti je, kot da sodita nekam v sredino med nizke in visoke tipe teh posod, prik azan ih p ri Isingsovi, čep rav se bolj n agibljeta k poslednjim . T udi tu je časovni razpon zelo širok, od pom pejskih n ajdb do n ajdb iz 3. stoletja.6 2 Po številu je tmed m iklavškim steklenim posodjem največ skodelic, vsega 6, ki so bile sicer vse razbite, a jih je bilo mogoče vsaj v risb i obnoviti. T a pojav so doslej opazovali tu d i v n ek aterih sosednjih n a j­ diščih, k je r so b ile enako številne, čeprav se pojavljajo tudi posam ič.5 3 Tipološko b i lahko .miklavške skodelice razv rstili v tr i skupine. V p rv o bi sodile tiste s polkroglastim trupom in izvihanim , rahlo odebeljenim robom T. 2: 1, 2, v drugo tiste z oblim koničnim ostenjem te r en ak im ali navzven zavihanim robom T. 2: 8, 9 in v tre tjo tiste z nizkim i zaoblje­ nim i .stenam i te r enakim robom , ki se po obliki p ribližujejo krožnikom (T. 2: 6, 7). Vsem je skupno odebeljeno dno s p rstan astim robom , k i im a v sredini ozek in p litev om falos te r svetla, večinom a m odro zelenkasta, en k rat tu d i rum eno zelenkasta b arv a stekla. K vsem bi bilo mogoče n av ajati p rim erjav e iz drugih grobišč, k a r kaže, d a g re za precej pogosto uporabljano vrsto steklenih posodic, sh ran jen ih često tu d i v g rab o v ih .5 4 N aštete tr i različice sodijo v vrsto številnih drugih, ko t jih n a v a ja K isa,5 3 posam ezne od n jih p a tu d i drugi avtorji.5 6 Očitno gre tu za italsk e izdelke, ki jih Isingsova (vsaj delom a) d a tira najbolj zgodnje v flavijsko obdobje.5 7 Bolj kot p ri d rugih opisanih p redm etih g re tu za bolj zgodnje stekleno posodje, ki npr. v Intercisi, k je r so italsk e steklene posode red k ejše, v teh različicah ne nastopajo.5 8 T udi sicer se zdi, da se krog n jih o v e raz­ širjenosti n a severovzhodu zaključuje ob vzhodnih A lpah. V grobnici v M iklavžu sta bili n ajd en i tu d i dve dišavnici, k i sicer na splošno sa d ita v d ru žin o n ajštevilnejšega steklenega posodja v an tič­ nih grobovih, po svojih tipoloških p rv in ah p a sta že precej redkejši. V celoti je b ila o h ra n je n a le dišavnica T. 2: 11, iki im a poleg visokega v ra tu značilen p red v sem nekoliko sploščen polkroglast tru p s skoraj povsem rav n im dnom. V odoravni rob je bil posebej p r ide j an, v en d a r p re ­ cej neskrbno, ta k o d a je znotraj ovalne oblike. Značilna je tu d i sled zad rg n jen ja v ra tu n a p reh o d u v tru p , k i je tu kom aj še opazna. M ed številnim i različicam i dišavnic (unguentaria), ki jih opisuje Kisa, bi m iklavška posodica še najbolj ustrezala dišavnicam skupine 3.5 9 Če se oprem o še n a R. Sunkow skega delitev dišavnic po tip ih in izvoru, b i la h ­ ko m iklavško še n ajp rej prisodili njegovi rim sko-egipčanski skupini, ne. da bi k a te ri izm ed tam objavljenih tipov povsem ustrezal našem u p ri­ meru.®0 N a Sunkow skega se sklicuje tu d i Isingsova, ko opisuje m iklavški dišavnici T. 2: 11 podoben tip 82 A 1 in ugotavlja, da se je ta oblika raz­ v ijala v glavnem v vzhodnih središčih, čeprav je dosegla tu d i zahod.6 1 To m eni tu d i R adnóti, ko m ed gradivom iz In tercise izločuje tip tak o im e­ novanih »svečnikom podobnih« dišavnic, od k a te rih pa nobena n im a vseh značilnosti m iklavške posodice.0 2 N eposredne p rim erjav e iz bližnje soseščine je n a jti seveda m ed neob­ jav ljen im gradivom iz Poetovija, k je r se po jav ljajo tu d i n e k a te ri po videzu p red h o d n i tipi, znani npr. še iz F orm ina in Em one.8 3 N ajbrž ne bomo daleč od resnice, če postavim o dišavnico T. 2: 11 v p rv o polovico 2. stoletja, saj je ne m orem o prepričljivo izolirati od drugih n ajd b .0 4 D ruga dišavnica T. 2: 5 je bila o h ran jen a le v fragm entih in je v risb i približno obnovljena. V erjetno je, da je b ila razbita šele ob o d k ritju , zdrobljeni deli p a p ri zb iran ju n ajdb spregledani. T a tip dišavnic je v naših k ra jih redek, po izvihanem robu pa kaže, da sodi m ed bolj zgodnje oblike, v e rje tn o še v 1. stoletje.6 5 Ob p rim erjan ju s K isovim i tip i bi, če se n e oziram o n a razvoj zad rg n jen ja v ratu , k i ga tu ne m orem o dokazati, lahko sodil v skupino 7, najpodobnejši pa je obliki A 24, k i p ri o b rav n a­ v an ju te oblike n i posebej om enjena.6 6 P regled steklenega posodja iz m iklavške grobnice nam tako’ podaja večinom a časovno precej enotno gradivo, čeprav je m ed n jim le m alo tipov, k i b i sam i po sebi zadostovali za neoporečno d atiran je celotne najdbe. M ed posode, ki bi lahko v p rv i v rsti sodili v 1. stoletje, b i sodili: žara T. 1: 2, dišavnica T. 2: 5, skodelice, m orebiti še steklenici T. 1: 3, 4 in pokal T. 1: 6. Ta opred elitev je za sedaj utem eljena le n a splošnejših opazovanjih, k e r n am podrobni p rikazi dom ačih (s steklom bogatejših m estnih) grobov še m anjkajo. K er pa večina te h posod tra ja v 2. stoletje in celo d alje in k er — m orebiti razen dišavnice T. 2: 11 — nim am o d oka­ zov, da n e k a te re posode ne bi mogle izv irati že iz 1. stoletja, je posam ično d a tiran je m iklavških steklenih posod za sedaj še vedno nezanesljivo. Terra sigillata Z reliefom okrašena sigilatna skodela tip a D rag 37 (sl. 3) je b ila izde­ lana iz večinom a dobro prečiščene gline in prevlečena z loščem enako­ m erno živo rdeče b arv e in m otnega sijaja.6 7 Izdelana je b ila v običajni Sl. 3. M iklavž pri M ariboru. S igilatna skodela: od strani in od spodaj Abb. 3. M iklavž bei M aribor. Sigillataschale: A nsicht von d er Seite und von unten tehniki, tj. v kalupu, verjetno nasajen em n a lončarski kolovrat, p ri tem je bilo posebej dodelano dno in do 1,9 cm širok neokrašen pokončni rob.6 5 Posledica te dodelave so od g lajenja d n a nekoliko zabrisani spodnji rob reliefnega venca te r delom a do polovice uničeni jajčni niz n a gornjem obrobju reliefa.6 9 O blika polkroglaste skodele D rag 37, n astale očitno iz tip a D rag 29,7 0 v našem p rim eru za časovno opredelitev skodele n i pom em bna. N jeni pričetki v ju žn i G aliji v F. H erm etovem tretjem , prehodnem obdobju delavnic v L a G raufesenque (v N eronovem času ali po le tu 60 n. št.)7 1 MIKLAVŽ PRI MARIBORU G R O B N IC A V G O M ILI 1 H ü g e lg ra b 1 mit G ra b ka m m e r P E P E L - ASCHE HUMOZNA PLAST— HUMUSSCHICHT NASUTA Z E M L J A -AUFGESCHÜTTETE ERDE KAM. PLOŠČA— STEINPLATTE MARMOR OBLICE Z MALTO-G ER O LLE MIT MÖRTEL E S T R IH - ESTRICH SLEDOVI ODKOPOV— ABGRABUNGSSPUREN 0 1 2 te r staln a ozirom a celo prevladujoča uporaba v poznejšem času do 3. sto­ le tja (nazadnje iz delavnic v W esterndorfu)7 2 d a je ta preširok okvir, zato se lahko nekoliko zanesljiveje oprem o le na reliefn i okras. Z anj je n a j- poprej značilno, d a je p recej neskrbno izdelan, u p orabljeni so že dokaj izrab ljen i žigi, posam ezni členi pa so bili očitno že ob izdelavi m očno zabrisani.7 3 M ed vsem i reliefn im i členi n a m iklavški skodeli je za d a tira n je in poskus določiti izdelovalca najpom em bnejša ja jč n a kita, čeprav p red stav ­ lja sam a po sebi na splošno na j dolgotrajnejšo' okrasno prvino.7 4 V ta nam en p rih a ja v poštev predvsem pestič, k i je tu nam eščen na desni stra n i jajčnega člena in im a glavico razdeljeno n a tr i rogljiče. T aka oblika Sl. 4. M iklavž pri M ariboru. Relief n a sigilalni skodeli Abb. 4. M iklavž bei M aribor. Relief a u f der Sigillataschale 4 A rheološki v estn ik 49 je po H erm etu značilna za tre tje in četrto obdobje delavnic v L a G raufe- senque (med 68 in 117 n. št.), k je r se p o jav lja km alu za skodelam i tipa D rag 37.7 5 Med m ojstri, izpričanim i z žigi, k i so u porabljali ta m otiv, našteva R. K norr naslednje: M ommo, Sasm onos, Biragill, M ercato in M ascuus,7 6 z n ek aterim i različicam i pa so ga u p o rabljali še C rucuro in M. Crestio,1 7 sem sodi tu d i P. K arnitscha Severov stil.7 8 Z a spodnjo ča­ sovno m ejo bi tako lahko v južnogalskih delavnicah vzeli čas okrog leta 75 n. št., za gornjo p a z m orebitnim i izjem am i čas okrog le ta 95; po­ tem takem b i bil ta m otiv v uporabi dobrih d vajset let.7 9 Težje je po tej različici m iklavški skodeli določiti m ojstra, k a r je brez žiga tu d i ob upo­ števanju d rugih okrasnih prvin praktično nem ogoče.8 9 Že glede n a odda­ ljenost obravnavane najd b e in druge okoliščine, a tu d i po navidezni po­ dobnosti bi kazalo, d a pridejo v poštev n ajm lajši m ojstri iz navedenega vespazijansko-dom icijanskega obdobja ali vsaj njihov krog.8 1 Sočasen pojav pestičev s trirogličastim i glavicam i je tu d i plastična cikcakasta črta pod jajčno kito, v en d ar ga časovno v obeh sm ereh presega, zato je ne m orem o jem ati v poštev.8 2 T udi na m iklavški skodeli sta b ila jajčn a k ita in cikcakasta č rta vtisnjeni v kalup s pomočjo koleščka, kak ršn e prikazuje H erm et, v en d ar sta bili vtisn jen i vsaka zase.8 3 O srednji reliefni prikaz na skodeli je om ejen le n a enojen pas, v k aterem se štirik ra t ponavlja lovska scena, tak o im enovani »pahljačasti lov« (chasse flabellée), ki štirik ra t prikazuje p ro ti desni u sm erjen o dirko leva in jelena (cursus), ločena z vm esnim i grm iči.8 4 T ak lovski m otiv, a z različnim i živalm i je po H erm etu ena izm ed značilnosti njegovega tretjega, prehodnega obdobja delavnic v L a G raufesenque (vespazijanski čas).8 5 P o jav lja se n a različnih tip ih sig ilatn ih posod, pogost je zlasti na polkroglastih, v en d ar brez podrobnejšega p roučevanja južnogalskega po­ sodja ni mogoče reči, v kakšnem ra z m e rju je do d ru g ih različic lovskih ozirom a do figuralne krasitve posod nasploh. M edtem ko pričenjajo' štiri­ nožne živali na posodah iz La G raufesenque igrati pom em bnejšo vlogo zlasti v H erm etovem tretjem obdobju in so p ri tem najpogostejše p rik a ­ zane v živih scenah z aktivno vlogo,8 9 se zdi, da se v m otivih »pahlja­ častega lova« po jav ljajo češče p ri C rucuru, a tu d i p ri n ek aterih drugih m ojstrih vespazijansko-dom icijanskega časa.8 7 M otiv sam je ta k o nastal bržčas km alu po le tu 70 n. št. zaradi svoje razširjenosti m ed raznim i m ojstri teg a obdobja p a nam za m iklavško skodelo ne nudi določnejših podatkov o njenem izdelovalcu. Tudi če p rim e rja v e zožimo n a »pahlja­ časti lov« z levom in jelenom, dirkajočim a na desno, ne p rid em o do zanesljivih zaključkov.8 8 P rav tak o negotova je pot iskanja p rim e rja v k posam eznim likom tega reliefnega pasu. N a m iklavški skodeli upodobljeni d irk ajo či lev je ena izm ed najpogosteje upodobljenih živali n a sigilatnih posodah že od A rretine dalje,8 9 v en d ar je prikazovan v n ekaj različicah, m ed k aterim i p rik azu jeta H erm et in K n o rr tu d i vrsto obravnavanem u p rim eru podob­ nih.9 0 Stilno je m očno zabrisano oblikovanim levom n a m iklavški skodeli p ri naštetih p rim erih podobna enaka drža, vijugasto navzgor zavihan (tu enakom erno odebeljen rep) te r ločeno oblikovane p red n je noge, m ed­ tem ko po glavi podobnosti ni mogoče razločiti, od zadnjih nog p a je p ri- kazana le ena. O ddaljenost od G erm anovih levov z njihovim i podrobno prik azan im i g riv am i je precejšnja, zabrisani lik pa že sam po' sebi one­ m ogoča n a tan čn ejše p rim erjan je. M nogo red k ejši so m ed živalskim i upodobitvam i n a sigilatnih poso­ dah jeleni. Izm ed nekaj različic, ki so vse češče od tiste n a m iklavški skodeli, im am o n a razpolago za obravnavani p rim e r le m alo p rim erjav .9 1 Podobno k o t lev je tu tu d i jelen grobo zabrisan, zlasti rogovje, m edtem ko je tru p dokaj jasnejši, v ra t tenek, noge (prikazane dvojno) p a enako­ m erno debele in okorne. Do neke m ere čist je le en relief, p ri d ru g ih pa so zlasti p ri nogah n a sta le poškodbe, a tu d i žigi niso bili v tisn jen i v kalup enakom erno, tem več v različnih naklonih. V m esne presled k e m ed liki živali izpolnjuje n a m iklavški skodeli rastlin sk i m otiv: grm iček z listi v obliki p ahljače.9 2 O blikovan je površno in je delom a deform iran, očitno tud i n i b il izdelan po enem sam em žigu, k er im a večina reliefov drugačno obliko. V sem je skupna paličasta pod­ laga, p ri k a te ri se ne d a več ugotoviti, če je tu d i b ila profilirana, k o t je to značilno p ri p rim erih , k i jih n av aja H erm et.9 3 Ti m otivi so sestavljeni iz trilistn ih členov, ki se redko pojavljajo v sak zase (v obravnavanem p rim eru d v ak rat). R azličnost upodobitev rastlin sk eg a m otiva n a m iklav­ ški skodeli je e n a izm ed posebnosti, k i jo loči od večine d rugih najdb, svoj vzrok p a im a p re j v izdelovalčevi površnosti k o t v ta k i posebni težnji.9 4 Ta n ep rav iln o st oblik oz. odstopanje od sicer običajnih vzorcev nam one­ m ogoča p o d robnejše prim erjav e, k i jih m oram o zato om ejiti n a isk an je podobnosti tu u p o rab ljen ih členov. K olikor je torej p ri podobnih g rm i­ častih členih m ogoče zaslediti tu d i m ojstre, vidim o, d a sodijo razen M er­ cata, večinom a v si v vespazijanski čas, n ajp ristn ejši žig m ed njim i p a je im el očitno G erm anus, k a r je glede n a u stv arjaln o moč teg a lončarja tu d i razum ljivo.9 5 K ot drugod v lovskih in podobnih scenah, so tu d i n a m iklavški sko­ deli pod živalm i in grm iči upodobljeni šopi trav e. Osnovni m otiv teh šopov je isti, k o t ga n a v a ja K n o rr za m o jstre vespazijansko-dom icij an- skega časa.9 6 P o H erm etu izhaja ta m otiv iz rastlin sk e upodobitve »šop z osm im i vlakenci«, in sicer tako, da je bil u p o rab ljen le njegov gornji del k o t šop tra v e pod nogam i štirinožcev (in ljudi) in je v tej obliki tud i ena izm ed značilnosti H erm etove tre tje prehodne dobe.9 7 K ot precej ra z ­ širjen in večinom a enako oblikovan žig ne p rih a ja v poštev za podrob­ nejše opredeljevanje, v en d a r se njegova razširjenost v glavnem u jem a z razširjenostjo d ru g ih že obravnavanih m otivov.9 8 Določeno redkost je pri tem n a m ik lav šk i skodeli to, da je večinom a razporejen v dveh, n e p ra ­ vilno oblikovanih vrstah, a tu d i zanj n ajb rž ni b il uporabljen en sam žig.9 9 O pisani reliefn i tra k om ejuje spodaj najp o p rej gornji podobna cik­ cakasta črta, pod njo p a poteka proti levi n e p re trg a n tro listn i venec. Ta izvira po svoji zasnovi iz skupine cvetnih k it, po H erm etu girland, k a­ k ršn e se po njegovih n a v ajan jih precej pogosto v zadnjih d veh obdobjih delavnic v L a G raufesenque (vespanzij ansko-dom icij anskem času), in sicer se v zad n jem obdobju pojavljajo predvsem kot spodnji rob relief­ nega pasu.1 0 0 R azličic je tu izredno mnogo, a tiste n a polkroglastih poso­ dah im ajo po H erm etu skupno lastnost v tem , da so preproste in ozke 4* 51 te r nam eščene p ri dnu posod.1 0 1 N a m iklav šk i skodeli sestavlja venec osrednji pas reliefno privzdignjenih n erazčlenjenih luskastih lističev v strnjenem nizu. Na obeh straneh ga o bdajajo pošev stoječi nižji in m an j­ ši kapljičasti listi, k a te rih tanek pecelj se le redko še d o tika sredine, n ji­ hovi zunanji robovi p a so večinom a nazobčani. M ed več ko t dvesto vzorci na H erm etovih tab lah n i n iti enega, ki b i povsem ustrezal vzorcu na m iklavški skodeli. To b i bilo mogoče razlag ati tu d i s tem , da g re tu za precej neskrbno izvedbo m otiva, p ri p rim erjav ah p a se m oram o zato ome­ jiti na najpodobnejše vzorce, ki pa nam o južnogalskih m ojstrih n e po­ vedo ničesar zanesljivega.1 0 2 Tipološko p red stav lja skodela sl. 3-4 iz grobnice v M iklavžu za ko­ nec 1. stoletja že dokaj razširjen tip sigilatne posode, in sicer enega n je­ nih m anj kakovostnih izdelkov. N edvom no lahko vidim o v njej iz južne G alije uvoženo blago, ne da bi m ogli u g o toviti tu d i proizvajalčevo ime. Če se poskusim o o p reti n a statistiko, vidim o, d a je največ n a skodeli upo­ rab ljen ih reliefnih m otivov izpričanih p ri M ercatu in Crucuru. Po tem bi sm eli sklepati, da je bila skodela izdelana m ed leti 75 in 95, ob koncu tega obdobja ali nedolgo zatem, p a je b ila bržkone že v kupčevih rokah ozirom a celo že v grobu. Po k ateri poti je dospela sem kaj, se za sedaj še ne da zanesljivo ugotoviti, zlasti k er n am iz južne sm eri, ki se zdi za drugo polovico 1. sto letja bolj logična, m a n jk a p rim erjav .1 0 3 Po doseda­ njih ugotovitvah so p rv e sigilatne posode že s prvim i vojaškim i enotam i dospele v novoosv oboj ene k raje vse do D onave, iz vojaških krogov pa so tud i poslej p rih a ja la nova naročila.1 0 4 P o propadu italskih sigilatnih delavnic so južnogalski izdelki že od neronskega časa d alje pričeli zam e­ n jav ati italsko blago, ne da bi kaj dosti p ro d rli izven vojaških oziroma m estnih središč.1 0 5 Poetovio, ki leži neposredno n a tej trgovski poti, je seveda tu d i sprejem al sigilatno posodje, v večjem obsegu zlasti od sredine 1. stoletja dalje, delež južnogalskih izdelkov p a znaša tu d i tu kom aj 4°/o celotne siigilate ali 15 °/o sigilate iz 1. sto letja (v A rraboni p a npr. 80 °/o!).1 0 0 V tem skrom nem izboru iz obdobja p red prodorom srednjegalske sigilate tu d i na poetovijsko tržišče, ko so panonske im itacije sigilatnih posod u trle prvič tu d i trgovsko sm er od severovzhoda, je — m orda že po tej poti? — dospela v Poetovio tud i ob rav n av an a skodela.1 0 7 Odtod je bila le še k ra tk a pot n a dom enega izmed rim sk ih kolonistov ob D ravi in še k rajša v grob, k je r se je ohranila v dru žb i izb ran ih predm etov k o t dokaz daljnosežnih trgovskih poti in blag o stan ja novih naseljencev ob koncu 1. stoletja.1 0 8 Škatlica za šm inkanje Škatlica za šm inkanje sl. 5 je bila p rid o b ljen a v razlom ljenem stanju, a k er so bili deli še o h ran jen i n a enem m estu, je zelo verjetno, da je bilo lepilo pod vplivom vlage popustilo in je b ila n ajd b a v grobnico položena nepoškodovana. M an jk ata pa dva pom em bna dela: te riln a kam n ita plo­ ščica, na k atero je b ila škatlica prv o tn o nasajena, te r lopatica za p ri­ p rav ljan je ličila, k ak ršn e so znane iz d ru g ih podobnih najdb.1 0 9 Vzrok za odsotnost teh delov ni znan. Če je m ožno, da je bila ploščica ob od­ k ritju groba p rav tak o razlom ljena in so n jen i kosci v pepelu ušli n a j­ d ite lje v i pozornosti, pa bi to težko trd ili za b ro n ast pribor, saj so bili iz g ro b n ice rešeni m nogo m a n jši deli najdb. Bilo b i sicer bolj razum ljivo, da b i ta p rib o r m anjkal, ploščica ko t pom em bni del škatlice p a ne, v en d ar je seveda mogoče tudi, da sta m an jk ala oba d ela in je bila škatlica že n ep o p o ln a položena v grob.1 1 0 P o oblikovni in funkcionalni p lati podobna n ajd b a iz U jm ajorja p ri K eszth ely ju že povsem razlag a tu d i škatlico iz M iklavža, k i je sicer bolje o h ra n je n a in skoraj brez patine, v n o tran jo sti pa je z dvem a prečnim a ste n a m a razd eljen a n a tri predalčke. T udi nam en teh predalčkov je znan, saj so bile v n jih v podobni n ajd b i iz F ra n k fu rta ob M am i še n ajdene p aličice šm inke.1 1 1 Š katlica iz M iklavža im a tu d i v celoti ohranjeno cevko s sledovi, d a je bila nekdaj prilep ljen a k pločevinasti podlagi. C evka je b ila dvodelna, v en d ar n i povsem jasno, čem u je rab il k rajši in tan jši kos, S l . Sl. 5. M iklavž pri M ariboru. Škatlica za šm inkanje Abb. 5. M iklavž bei M aribor. Schm inkkästchen vtak n jen v večjega, in tu d i ne, kako je b ila cevka n a drugem koncu za­ m ašena.1 1 2 Da je bila obravnavana škatlica dobro ohranjena, za,to> govori tu d i to, da jo je bilo mogoče brez težav ponovno zlepiti; p ri tem se v rh n ja plo­ ščica norm alno giblje, deluje pa tu d i zapah n a p red n ji stranici. K akšno lepilo je bilo uporabljeno v antiki, bi bilo mogoče ugotoviti šele p o ana­ lizi bele snovi, ki se je na več m estih ohranila. O snovni del škatlice ploščica z zapognjenim i robovi in kupolo je b ila oblikovana z v ih an jem in tolčenjem , k a r kaže n a posebno spretnost p ri izdelavi globoke kupo­ laste vzbokline z n jen im tankim ostenjem . D rugi deli so bili p rep ro sto izrezani iz pločevine in prim erno zapognjeni, skrbno pa je bil izobliko­ v an drobceni zapah. K ar daje škatlici poleg njene siceršnje redk o sti poseben pom en, je na pokrov nalep ljen i pločevinasti m edaljon z reliefnim prikazom tre h golih božanstev: M erkurja, N eptuna in M arsa. M edaljon je bil odtisnjen s pečatnikom , izrezan in nalepljen na pokrov, relief p a kaže poprečno, prej okorno delo neznanega m ojstra. N ajdbe podobnih ploščic je zb ral in obdelal J. W erner, razen tistega iz U jm orja p a izvirajo vse take s škatlic za šm inkanje in ig raln ih pušic v glavnem le iz zahodne Evrope.1 1 3 P ri teh prim erih je bil ponekod ugotovljen tu d i izdelovalec: m ojster S a d ro iz K ölna ali okolice. S tilne značilnosti reliefov n a d ru g ih ploščicah je W erner strnil v oznako »krog delavnic okrog Sacira« in jih tu d i okvirno d atiral v 2. in zgodnje 3. stoletje. Podobnost m otiva reliefa n a ploščici iz U jm ajora (sedeči M ars z gosjo) je tolikšna, da m u je spričo že znanih trgovskih zvez P o ren ja s srednjim P odonavjem v 2. sto letju bila razu m ­ ljiv a sorodnost te n a jd b e z najdbam i iz P o ren ja. P u stil p a je odprto v p ra ­ šanje, če gre za neposreden uvoz iz zahoda ali za posnem anje po (prav tako uvoženih in neznanih) nižjegerm anskih vzorcih.1 1 4 V tem sm islu se m oram o poskusiti odločiti tu d i p ri m edaljonu in škatlici iz M iklavža. Tu je zastopan povsem d ru g m otiv, a tu d i pogla­ v itn e značilnosti S acira in njem u sorodnih izdelovalcev m anjkajo.1 1 5 P ri- dvignjeni rob m iklavške reliefne ploščice (sl. 6) se loči od zahodnih p ri­ m erov, p ri k aterih tu d i obrobni okras izh aja iz iste ravnine. V tolčeni krožci, ki obdajajo (delom a znižane) krožne površine ozirom a ploske bu n - čice, kom aj še spom injajo na značilnosti ja jč n e k ite n a zahodnih p rim e­ rih .1 1 6 Relief božanstev k lju b okornosti še dovolj nazorno ponazarja po­ sam ezne dele telesa, oprsja pa tu d i anatom sko razčlenjuje. To je opaziti tu d i p ri ploščicah iz Porenja, s katerim i im a m iklavški relief sk u p n o tu d i sorodno oblikovanje glav v profilu in z dokaj grobim i potezam i. R azm er­ ja m ed deli telesa se v glavnem ujem ajo, razen spodnjih delov nog, ki so očitno p rek ratk i.1 1 7 O srednja oseba, N eptun, je p rav ta k o k o t dru g i dve, p rik azan od spredaj, stoječ pol v desno, z glavo m očno obrnjeno nazaj n a levo. D rža desne roke, s k a te ro se oprijem lje trizoba tik pod vrhom , je podana s pravilnim pregibom v komolcu, a z oprijem om od spredaj. L eva roka je izprožena ob telesu in drži oziroma se d o tik a z glavo navzdol n eraz­ ločno podanega delfina. B radata glava s p o u d arjen im očesom im a dolge lase, delom a izoblikovane iz drobnih bunčic. Na levi ram i je n ak azan počez ozirom a nazaj viseč del oblačila, k i ob stra n i n i več viden. Stoječa d rž a im a obe stopali o b rn je n i v eno sm er, sledov podstavka nii, k e r se sto p ala dotikajo obrobnega venca. Trizob je jasn o oblikovan, pod roko im a lin ijo nekoliko prelom ljeno, v celoti sega od roba do roba. L ik M erk u rja na lev i polovici m edaljona je zaradi pom anjkanja p ro sto ra nekoliko m anjši. D rža telesa in glave je v glavnem podobna drži p ri N eptunu, le da je telo v boku nekoliko prelom ljeno, ko t je to pri u p o d o b itv ah M erk u rja navadno, stopali n a vodoravnem paličastem pod­ sta v k u pa sta še bolj razločno o b rn jen i n a levo, z levim je podstavek sploh p rek rit. O braz je nespoznaven, n a glavi so vidni sledovi pokrivala — k lo b u k a s krilci. D esno roko im a M erk u r sk rajšano in izproženo ob telesu , v en d ar z zapestjem navzven, k e r drži v n ji konično oblikovano m o šn jo z vidnim i sledovi tre h šopov. L ev a roka je v kom olcu zapognjena n av zn o ter, a n e še v p rav em kotu, v njej drži navzdol obrnjeno glasniško p alico s sim boliziranim a kačam a in sledovi k rilc (caduceus). P ri njegovi d esn i nogi je upodobljen p ro ti levi o b rnjen petelin, stoječ n a m izici po­ dob n em podstavku (žrtveniku?), k i večinom a izginja pod pridvignjenim o b ro b n im vencem . Ta p red stav a M erk u rja se po glavnih značilnostih u je m a z običajnim upodabljanjem tega božanstva, velikost in d rža p a sta tu očitno prilagojeni prostoru, ki je bil v m edaljonu na razpolago. V desni polovici je p rik azan M ars v enaki drži, a z glavo obrnjeno n a p re j. N ekoliko pošev upodobljena stopala im ajo podobno paličasto pod­ lago k o t M erkur, le m an j izrazito. Desno roko im a enako k o t N eptun d v ig n jen o in v kom olcu prepognjeno, k er se z n jo oprijem a kopja tik pod konico. Kom olec je tu prikazan nekoliko zaobljeno (da se ne b i do­ tik a l ram e soseda?), op rijem pa je p rav tako k o t p ri N eptunu le sim bo­ liziran . L eva ro k a ni vidna, k e r drži od zadaj polovalni ščit, upodobljen S l . Sl. 6. M iklavž p ri M ariboru. M edaljon z reliefom na po­ m ičnem pokrovu škatlice za šm inkanje (povečano) Abb. 6. M iklavž bei M aribor. M edaillon m it Relief auf dem Schiebedeckel des Schm inkkästchens (vergrössert) z dvem a vrstam a drobnih bunčic. B rad ati obraz im a poleg b rad e viden le še navpičen nos, g lava pa je p o k rita s širokokrajno čelado z n a sta v ­ kom. Ob levi nogi božanstva je prikazana ozka paličasta črta, ki sega od obrobnega venca do sredine meč in p red stav lja podlago, n a k a te ri stoji n a desno obrnjena gos z močno nazaj zapognjenim vratom , da ji je bilo mogoče tik pod ščitom upodobiti neizoblikovano glavo. P oglavitne vzore za upodobitve božanstev na m iklavškem m edaljonu m orem o vsekakor v id eti v likih z novcev. Č eprav tu skupina ne sto ji na enotni podlagi, pa je bila vendarle v n ap rej sestavljena, saj izvira v rsta sprem em b p ri posam eznih likih p ra v zato, da b i bile čim bolje razpo­ rejen e po tesnem prostoru. Na novcih so zato skupine večinom a p rik a ­ zane m anjše in v isti velikosti, m edtem ko se višine božanstev tu razli­ k u jejo pač glede n a razpoložljivi prostor. N ajvečji je zato o srednji lik N eptuna, ki skupno s trizobom sega od ro b a do roba in zasega tako osrednjo tretjin o m edaljona. L ik M arsa n a njegovi levi je skupno z a tri­ b u ti uspešno vkom poniran v levo obrobje, m edtem ko je m oral izdelo­ valec M erkurja bolj pom anjšati, k e r m u n i m aral obrniti stopal.1 1 8 Stilno kažejo upodobitve očitne sledove provincializm a, v en d a r ne tistega, ki se n a k am nitih spom enikih v provincah kaže s p rep ro stim po­ enostavljanjem klasične plastičnosti likov v risarsko linearnost. N asprotno d aje relief še vedno vtis živahne plastičnosti, izdelovalec je b il dokaj vešč v oblikovanju telesa, čeprav ga je izoblikoval okorno, delom a shem atično in z nekaj nesorazm erji. O kornost obdelave se kaže predvsem v d rži te ­ les, ki so izgubila klasično razgibanost v prevesitvah teže in lin iji in stoje tako togo in čvrsto na obeh nogah. O dm ik od reliefne globine je očitno predvsem p ri nogah, ki tu izjem om a nim ajo razm aknjenih stopal, tem več so postavljene precej plosk ovito in postrani. To je očitno zlasti p ri liku M erkurja, m edtem ko vzporedna poševnost stopal p ri d ru g ih dveh likih vendarle kaže težnjo po p ersp ek tiv n i upodobitvi.1 1 9 D rugi členi likov so v glavnem enaki kot na novcih, razlik e so opazne le v n e k a te rih podrobnostih, npr.: obrazi so sicer individualizirani, a grobo izvedeni, v rh n ji del p rsi je večinom a p retiran o izbočen, p rijem i rok so le nakazani, spolovila in kolena p a shem atizirana.1 2 0 K e r p ri tem n i šlo za prep ro sto posnem anje likov z novcev, tem več za precej svobodno p o u stv arjan je, bi lahko iz skrom nejših sledov linearnega poenostavljanja sklepali, d a gre tu d i tu za tisti lastni provincialni stil, ki je v bolj razvitih zahodnih pro­ vincah nastal iz soskladja klasičnih oblik in provincialnih teženj po po­ enostavitvi.1 2 1 Svobodna p redelava ikonografskih značilnosti posam eznih lik o v in sprem enjen razpored njihovih atributov, sk ra tk a precej sam ostojno p re- narejanje, ki ga je n a drugih reliefih iz te skupine m edaljonov ugotovil že J. W erner, je v našem p rim eru še posebno očitno.1 2 2 V ideti je, d a je to sprem injanje sicer običajnih m otivov nastalo le zarad i prilagoditve prostoru, in še to predvsem zaradi izdelovalčeve težnje, da b i lik i božan­ stev izpolnili ves prostor. P ri M arsu se to kaže že v tem , da d rž i tudi tu k aj sulica v desni roki, k er na dru g i stra n i zanjo ni bilo m esta, tam pa im a oklep pridvignjen k telesu, k e r bi sicer p ri nogah ne bilo p ro sto ra za gos. Iz istega razloga tako tu nim a zlasti oklepa, ki se pravilom a po- n o v a e s iu m O KÖLN © O BO N N ® G FLA( 7 ) N ANDERNACH 0 # HO LZH AU SEN ®0 W IE S B A D E N ® MINGEE W ETTINGEN Q B U D A P E S T KEST H ELV -U JM AJO R _ (« ) 0 IN T ERC ISA ? ® . M A R IB O R * MIKLAVŽ G H E R L A » Karta 2. Najdišče škatlic za šminkanje in upodobitev Marsa z gosjo v Evropi (po W ernerju; Gherla = Szamos- Uj var) Karte 2. Fundorte der Schminkkästchen und der Darstellungen des Mars mit Gans in Europa (nach J. Werner; Gherla = Szamos- Ujvàr) O N eo k rašen e šk a tlice za šm in k an je U n v erzierte S ch m in k k ästch e n 0 Š k atlice za šm in k a n je z reliefn im okrasom S ch m in k k ästch e n m it R e liefverzierung ® Š k atlice za šm in k a n je z m otivom M arsa z gosjo n a reliefn em o k rasu R elief verzi erte S ch m in k ­ k ästch en m it dem M otiv des M ars m it G ans • M otiv M arsa z gosjo n a d ru g ih sp o m enikih D as M otiv des M ars mit G ans an an d eren D en k m älern ja v lja n a drugih upodobitvah.1 2 3 N eptun iona p rav tako trizob n a svoji desni strani, ker je n a levi že M arsova sulica, delfin pa je upodobljen v navpični legi ob izproženi levi roki, k e r je n i bilo kam zapogniti, in tu d i za prikaz oblačil ob strani n i bilo več prostora. Čemu im a glavo obrnjeno nazaj na levo in ne naprej ko t M ars, bi bilo zam an ugibati, k er se tak a drža p o jav lja tu d i drugod in p ra v tako brez vsebinskega po­ m ena, zato g re lahko tu d i tu le za nenam erno naključje.1 2 4 P ri M erk u rju je bil v stiski s prostorom žrtvovan le caduceus, ki ga božanstvo drži izjem om a upognjenega navzdol, saj se njegove leve ram e že d otika ko­ molec N eptunove desne roke, glava je o b rn jen a nazaj m orebiti zaradi kom pozicije.1 2 5 Očitno je, da p rik azan a božanstva n im ajo neposredne zveze z upo­ rabo škatlice za šm inkanje, na k atero je bil m edaljon prilepljen. T udi če vzam em o v obzir, da m edaljon prvotno m orebiti sploh ni b il n a ­ m enjen za ta k predm et, m oram o iskati vzroke za izbor teh božanstev prej v izdelovalčevem odnosu do kupcev k o t v nam enskem pom enu šk a t­ lic za šm inkanje. T u se lahko najprej oprem o n a W ernerjevo razlago, po k ateri je bil M ars najčešće upodobljen n a škatlicah za šm inkanje zato, k er je to ustrezalo okolju pokrajine, v k a te ri so te predm ete izdelovali in prodajali, torej vojaško prepojenem u neposrednem u zaledju lim esa.1 2 6 W erner opozarja v tej zvezi tudi n a upodobitve te v rste n a izdelavi vo­ jaške oprem e, in sicer predvsem n a zveze v izb iri m otiva.1 2 7 Če sledim o tej razlagi, m oram o tu d i v našem p rim eru zasledovati predvsem p ro v in ­ cialni pom en M arsa, kak ršen je bil npr. ugotovljen v zahodnih p ro v in ­ cah k o t germ ansko božanstvo M ars T h in g su s.1 2s Upodobitev n a našem m edaljonu je sicer tipično rim ska in v obm ejnih predelih provinc tu d i razum ljiva,1 2 9 vendar že zaradi zveze z gosjo, o k ateri je W erner ugo­ tovil, da je nerim ska,1 3 0 lahko govorim o o provincialno vplivani in te r­ pretaciji božanstva.1 3 1 T u naj bo le opozorjeno na W ernerjeve dom neve o germ anskem izvoru upodobitve M arsa z gosjo, ki tem eljijo n a ra z šir­ jenosti teh m otivov v Spodnji G erm aniji, pa tu d i priljubljenosti te zve­ ze v rim skih vojaških enotah od B ritan ije do Podonavja.1 3 2 M iklavška najd b a sodi tu d i v to skupino in tako p red stav lja nov dokaz, da je bil razširjen ta m otiv tu d i v obm očju jugovzhodnih Alp, k je r kot uvožen izdelek sicer nim a nobene zveze z dom ačo to rev tik o in k u lti in zato le dopolnjuje W em erjev seznam .1 3 3 M erkur n a m iklavškem m edaljonu b i bil v sm islu teh razlag p re d ­ vsem prinašalec blagostanja in sreče, k a r je podkrepljeno z običajnim i atrib u ti.1 3 4 Če sm em o tu d i v M erk u rju v id eti le sicer n a rim ski način upodobljeno dom ače božanstvo’ , se -neposredno ne da ugotoviti, v en d ar bi bilo to glede n a glavno vlogo, k i jo je im elo v in terp retatio ro m an a z M erkurjem poistoveteno božanstvo p ri K eltih in G erm anih, za P o re n je vsekakor m ogoče.1 3 5 P ra v tako smemo v tej zvezi tu d i v Nep tim u k lju b njegovim , po izvoru še grškim atrib u to m vid eti predvsem provincialno božanstvo izvirov, tekočih voda in jezer, k o t ga je za alpske dežele, P a ­ nonijo in A friko opredelil A. D om aszew ski.1 3 8 V tej vlogi zaščitnika voda ozirom a vlažnosti nasploh, kot bi jo naj bil im el pred enačenjem s Po­ zejdonom tu d i v Italiji,1 3 7 je njegov k u lt razu m ljiv tu d i n a celini, v en d ar gre v n ašem p rim eru bržkone p ra v tak o za dom ače prediim sko božanstvo, kot sm o to glede n a izvor obravnavane n ajd b e dom nevali p ri M e rk u rju .1 3 8 N jegovega izpovednega pom ena n a škatlici za šm inkanje n i mogoče za­ n esljivo razvozljati: lahko g re preprosto za božanstvo, ki je bilo čaščeno v deželi plovnih re k (Ren, D onava) in jezer; m orebiti je bilo poudarjeno uspešno poto v an je po vodnih poteh, zlasti v zvezi s trgovanjem ; m ožna bi b ila tu d i k ak šn a d ru g a razlaga blagodejnega vpliva voda — sk ra tk a ne m orem o p re k okvira dom nev.1 3 9 K om binacija N eptuna z d rugim a dve­ m a božanstvom a n a m edaljonu je očitno čisto svojevoljna in im a lah k o k o n k reten pom en; v tej zvezi bi sm eli verjeti, da je b ila N ep tu n u kot osred n jem u in n ajvečjem u liku pripisana tu d i večja vloga, v en d a r to seveda n i n u jn o .1 4 0 V sm islu ta k ih razlag o pom enu n a m edaljonu upodobljenih božan­ stev b i tu d i m iklavška škatlica za šm inkanje b ila n am en jen a provincial­ n em u tržišču, sicer pogosti M arsov lik pa tu d o polnjen še z dvem a bo­ žanstvom a, k a r naj bi predstavljalo — v apotropejskem sm islu — sim ­ bole občečloveških teženj — npr. po varnosti, bogastvu ozirom a blago­ stan ju , uspešnih poslih in potovanjih itd., ali p a m orebiti sam o prikaz v te h provincah najpogosteje češčenih bogov. P i i W em erju obravnavana sk u p in a reliefn ih ploščic nam p ri tem n e n u d i podrobnejših p rim erjav, tem več z razlago pom ena M arsa p red stav lja h gornjim dom nevam le iz­ hodišče. Z ato m oram o ob rav n av an je reliefnega m otiva n a m iklavškem m edaljo n u za sedaj zaključiti le z dom nevo, da tu n i bila izb ran a k akšna sicer v an tičn ih ozirom a provincialnih k ultih dokaj običajna skupina,1 4 1 tem več je b il nam enom a izbran poljuben m otiv, k i naj b i ustrezal dolo­ čenem u k ro g u kupcev v provinci. T udi o izvoru škatlice za šm inkanje k a k o r tu d i o n jen i dataciji ne m orem o p o dati trd n e sodbe. K ot neokrašena to aletn a potrebščina naj bi bile po W e m e rju česta najdba, v en d ar n ačrtn eg a pregleda o n jih bržkone še nL Če strn em o njegove ugotovitve n a p regledni k a rti 2, vidimo; d a so b ile po te m začasnem pregledu precej splošno v ra b i v večini evropskih provinc.1 4 2 N avidezna dvodelnost teh območij p a pričen ja izginjati, brž ko zožimo p reg led le n a škatlice z reliefnim okrasom . O sredotočenje teh n a jd b n a zahodu (Sacirov krog) je n a ta način v id eti očitnejše, obe vzhod­ ni n a jd b i iz U jm ajorja in M iklavža p a sto jita nekako zunaj tega. O iz­ v o ru škatlice za šm inkanje iz U jm ajo ra že W ern er n i p rišel do jasnosti, težav e odločitve pa m oram o z njim deliti tu d i m i.1 4 3 N a reliefn i ploščici iz U jm ajo ra je zveza z zahodnim i (Sacirovim i) izdelki očitna vsaj po m otivu upodobitve, m oram o pa v našem p rim eru ugotoviti tu d i razlike. Poleg drugačnega obrobja sta m ed njim i tu d i m otiv tre h božanstev, o k aterem ne poznam o prim erjav, in m edaljonska oblika reliefa. Te razlike seveda niso tolikšne, da bi povsem onem ogočale prim erjav o z zahodnim i p rim eri, saj se tu d i ta m pojavljajo poleg sedečega M arsa še drugi m o­ tivi, m edaljon p a je poleg škatlic za šm inkanje znan še drugod.1 4 4 Vse te n a jd b e so p ri W em erju postavljene za naš p rim e r v razm erom a pozno dobo, v glavnem v 2. stoletje in celo n a njegov konec.1 4 5 K e r si p ri m edaljonu iz M iklavža s prim er javan jem stilnih značilnosti n e m o­ rem o bistveno pom agati, zanj tud i n e m orem o dokazati bolj zgodnje Sl. 7. M iklavž p ri M ariboru. Pasna spona s pritrjevalcem na jerm en in predrtim a okovnima ploščicama Abb. 7. M iklavž bei M aribor. G ürtelschnalle m it V erschlussriem en u n d durchbrochenen B eschlagplättchen datacije, za k atero bi govoril del drugih najdb. Tudi p ri večini drugih prim erov so sprem ne najdbe neznane ali tak o nedoločne, da ni n a razpo­ lago dokazov za p ojav tega toaletnega p rib o ra že v 1. stoletju.1 4 8 Uvoz iz P orenja ali dom ače posnem anje (uvoženih) porenskih vzorov pred 2. stoletjem n i v erjetno, zato za sedaj n i m ogoče drugega kot o stati pri ohlapni dataciji, p rid o b ljen i iz prim erjav — 2. stoletje, k a r ni b rez vp li­ va na splošno oceno groba v m iklavški gom ili.1 4 7 Š katlica za šm inkanje iz M iklavža je to rej po svojem nam enu eden izm ed splošno razširjen ih toaletnih predm etov v provincialni Evropi, p o reliefnem m edaljonu b rž­ kone edina n ajd b a s tak im motivom, po n ačin u reliefne obdelave in po­ sam eznih elem entih (npr. zlasti M ars z gosjo) p a se uvršča v provincialno tvornost, znano doslej od zahodne E vrope (z Anglijo) do vzhodnega Po­ donavja. Pasna garnitura Med b ronastim i pridevki je bila v m iklavški grobnici, žal v neznani legi, tud i g a rn itu ra pasnih okovov, ki jo sestavljajo pasna spona s p ri­ trjevalcem n a jerm en in dvem a p red rtim a oblogam a, podolgasta p red rta obloga, dva polobla okova na šam ir, štirje čolničasti (m andeljnasti) okovi, deset pravokotnih ploščic s po trem i in ena k v a d ra tn a z eno luknjico ter ustrezno število žebljičkov s polkroglastim i glavicam i različnih prem e­ rov. M anjkala p a sta pasna jezička; to si p ri siceršnji popolnosti te najdbe le težko razložim o. Opis in ocena te najd b e sta močno olajšana, odkar je J. G arbsch zbral in uredil te n ajd b e n a noriško-panonskem obm očju.1 4 8 Ob ta m poveda­ nem zato tu zadostuje nove najdbe u v rstiti v G arbschev sistem in tako do p o ln iti njegove podatke.1 4 9 M iklavška najd b a je tako prva, k i v našem ožjem obm očju odkriva obstoj tak ih predm etov izven Poetovija, Celeie in C olatione tu d i n a podeželju, saj so b ili doslej znani izven F lavie Solve le v gom ilah ob Solbi.1 5 0 P asn a spona sl. 7 sodi tak o v G arbschevo skupino G 2 g in s teni pom nožuje doslej skrom no število šestih tak ih predm etov zvečine z ob­ m očja F lavie Solve, d a tira n ih še v 1. stoletje.1 5 1 T a tip spone torej sk u p ­ no s podobnim G 2 f (doslej le en prim er iz D rnovega) sodi med tiste red k ejše inačice, ki se p o jav ljajo skoraj posam ič. Številčno m u je soro­ d en p rep ro sti p rav o k o tn i tip G 2 a, v en d ar je ta znan z m nogo bolj ra z ­ tre se n ih najdišč. Ni ga npr., kakor je to p ri d rugih, n a jti n a K oroškem in D olenjskem , od sedm ih kosov so trije iz soseščine Flavie Solve, Celeia in C olatio sta skupno z M iklavžem n o rišk i n a jd b i in tako je spona iz sk eletn eg a groba v Ju ta su onkraj B latnega je z e ra edina močno' oddaljena od teg a obm očja. Razen m orebiti še n ajd b e iz Sausala je m iklavška pasna Sl. 8. M iklavž pri M ariboru. P re d rte okovne ploščice A bb. 8. M iklavž bei M aribor. D urchbrochene B eschlagplättchen c Sl. 9. M iklavž pri M ariboru. Čolničasti okovi (zgoraj) in podolgovati votli okovi s šarnirjem (spodaj) Abb. 9. M iklavž bei M aribor. K ahnbeschläge (oben) und längliche hohle Beschläge m it S charnier (unten) spona edina najd en a v gomili. K ot kažejo sosednje najdbe, izvirajo' pasne spone skupno z d rugim i okovi iz bogatejših grobov, bodisi posam ičnih na podeželju, bodisi z večjih grobišč ozirom a m est.1 5 2 K sponi pripadajoč pritrjev alec na jerm en iz bro n aste pločevine je preprosto okrašen s široko razm aknjenim i počeznim i ozirom a poševnim i črtam i, s petim i žebljički pa je bil p ritrje n n a jerm en. Ta je bil n a obeh stran eh obložen z dvem a pravokotnim a p re d rtim a oblogam a sl. 8 a-b, k a­ te rih okras se še najbolj ujem a s tipom B 3 a, znanim iz G leisdorf a, pa tu d i iz P osavja (Dobova, Sisak).1 5 3 Tudi za m iklavški oblogi v elja G arb- scheva ocena o »neostrosti, nepravilnosti in neenotnosti« v p re d rti teh ­ nik i izvedenega okrasa. Če dom nevam o vzor m iklavškim n ajd b am v tipu B 2 b iz Poetovija, potem so ga le površno posnem ali. P ač pa sta oblogi tu dodatno okrašeni s poševnim i zarezam i po robovih. K olikor so okrasni m otivi G arbschevih tipov dosledno enaki ozirom a istovetni s prikazanim i vzorci, bi m orali m iklavški oblogi u v rstiti nekako m ed tip a B 3 a (po­ dobnost po okrasu) in B 3 b, k e r im a le po p et žebljičkov v vseh treh vrstah. Ta vm esna stopnja bi b ila očitna tu d i po velikosti ploščic, saj nista povsem k v ad ratn i kot tip B 3 a, p a tu d i ne tako izrazito podolgo­ v ati kot tip B 3 b.1 5 4 T retja p red rta obloga (sl. 8 c) je o k rašen a n a isti način, sam o da le v polovični širini. N eposredne p rim erjav e v G arbschevi skupini zanjo ni, zato b i lahko v rsto tipov tam dopolnili z B 3 h. Z avihani del obloge je tu o k ra še n podobno kot p r i p ritrje v a lc u za jerm en, enake so tu d i poševne zareze ob podolžnih robovih. O bloga je b ila p ritrje n a n a jerm en s trem i v rsta m i po dveh žebljičkov, k i jih n a drugem koncu dopolnjuje še ena v rsta s trem i žebljički. K e r obsega p re d rti o k ras isto dolžino ko t p ri p re jš n jih oblogah, je g ladki podaljšek okrašen s trem i vrstam i v tisnjenih krožcev, zaključek pa je n a re z a n v tr i različno1 oblikovane zobce.1 5 5 M ed­ tem ko sta bili obe p o p rejšn ji oblogi p ritrje n i n a jerm en tik ob sponi, je b ila podolgovata nam eščena n a koncu navpičnega jerm ena in je precej re d k e jša n ajd b a.1 6 6 O ba okova sl. 9 a in b sodita v najštevilnejšo, a tu d i najbolj na široko ra z p ro stra n jen o G arbschevo skupino E 3 a in se v največji m e ri u jem ata s ta m prik azan im tipom .1 5 7 Sorodnost z n ajb ližjim i poetovijskim i n a jd ­ b am i je velika, razlike p a izvirajo očitno le od individualne izdelave o k rasn eg a m otiva: poševne črte so redkejše, p rečn i greben p red glavi­ cam a je n a m iklavških kosih pošev narezan, č rte n a glavicah so slabše o h ra n je n e in tak o živalska glava m anj izrazito poudarjena.1 5 8 T u d i v M iklavžu so bili n ajd en i običajni štirje k ta k i g a rn itu ri sodeči čolničasti (m andeljnasti) okovi (sl. 9 a), ki u strezajo daleč n ajštev iln ej­ šem u G arbschevem u tip u K a.1 5 9 Pač p a je m nogo redkejša n ajd b a enajstih pločev in astih ploščic (sl. 10), k i im ajo nazobčane robove in razen ene po tr i lu k n jice za žebljičke. L uknjice so b ile obdane s po dvem a krožcem a Sl. 10. M iklavž pri M ariboru. O kovne ploščice Abb. 10. M iklavž bei M aribor. B eschlagplättchen i t i I 9 I > • # > 9 I i 11 i® I S - Sl. 11. M iklavž pri M ariboru. Votli okrasni žebljički Abb. 11. M iklavž bei M aribor. H ohle Ziem ägelchen (pr. 5 ozirom a 8 mm), podolžni robovi p a okrašeni z vtisn jen im i 1,5 mm širokim i krožci. Po obliki in številu podobno najdbo iz B ernsteina na G radiščanskem je G arbsch uvrstil v skupino B 7 1 , neznano število po­ dobnih ploščic pa je bilo najdeno tud i v enem izm ed poetovijskih gro­ bov.1 6 0 O legi teh oblog n a pasu ni nobenih podatkov, ob tre h noriško- panonskih najdiščih pa so znane take n a jd b e še z germ anskega ozem lja n a Češkem.1 6 1 K tej pasni g a rn itu ri sodi tu d i ■ — poleg tistih n a pasni sponi in oblo­ gah uporabljenih — vsaj še 18 žebljičkov s polkroglasto glavico p r. 1,7 mm (sl. 11), v en d ar n i znano, koliko od teh je m orebiti sodilo k leseni sk ri­ njici.1 6 2 G arbsch je m nenja, da je bilo p ri pasu uporabljenih v e rje tn o po dvanajst tak ih žebljičkov, a tega nam tu n i mogoče zanesljivo preve­ riti.1 6 ,9 P rav tako je bilo najdenih vsaj 14 žebljičkov s p r. glavice 1,1 cm (sl. 11), ki se po G arbschevih podatkih po jav ljajo redno v m anjšem šte­ vilu.1 6 4 Ne glede n a večje število žebljičkov in če si odm islim o odsotnost pasnih jezičkov, se najdba iz M iklavža lepo ujem a s podobnim i, nave­ denim i p ri G arbschu, in bi tako p o trjev ala njegovo razlago oprem e pa­ su.1 6 5 Že po tem, da predm eti v m iklavški grobnici niso bili strokovno ugotovljeni še v p rv o tn i legi v grobu, p a ne m orem o ničesar prisp ev ati k razjasnjevanju še nejasnih vprašanj in se tako le p riključim o G arb- schevim razlagam .1 6 6 G ro b n e enote, v k a te rih so b ili o d k riti p re d m e ti pasnih g arn itu r, v podrobnem n a šte te p ri G arbschu, d ajejo povsem drugačno podobo kot n ajd b a iz grobnice v M iklavžu. Izjem en položaj v tej zvezi ji daje šte­ vilno stekleno posodje, saj je za n o riške n a jd b e značilna p riso tn o st k e­ ram ike, ki je v M iklavžu p rak tičn o n i bilo. P ra v tak o m an jk a v o b rav ­ n av an em p rim eru še v rsta d ru g ih predm etov — nak it, ogledalo, pinceta, p rejn o v reten ce in podobno. T udi ob tej n a jd b i še n e m orem o p o trd iti G arbscheve dom neve, d a b i n a jd b a p asn e g a rn itu re in fibul b rez d ru g ih za noriško žensko nošo značilnih predm etov (ali p a sam o fibula) lahko pom enila pokop poročene žene.1 6 7 Poleg razv rstitv e p o tip ih in pregleda razp ro stran jen o sti je G arbsch k opisanim n ajd b am podal tu d i časovne opredelitve, k i se jim glede na to, da im am o v m iklavški grobnici še nek aj d ru g ih kronološko bolj za­ nesljiv ih predm etov, lah k o le n a splošno priključim o. N ajožji časovni okvir nud ijo v tem izboru p asn a spona in p re d rte obloge (od K lavdija do D ornici j ana), m edtem k o so okovi s ša rn irje m (od K lav d ija pa prek sred in e 2. stoletja) in čolničasti okovi (od konca A vgusta vsaj do H ad ri­ jana) še bolj dolg o trajn i.1 6 8 K er gre v o b rav n av an em p rim eru očitno za enotno najdbo, jo m orem o v zvezi z V espazijanovim novcem in bržkone tu d i sigilatno skodelo časovno zožiti n a dom icijanski čas ali konec 1. sto ­ letja, v zvezi s škatlico za šm inkanje pa b i m o rala soditi vsaj šele v zgodnje 2. stoletje. D rugi predm eti O bičajne sprem ljevalke p asn ih g arn itu r, a tu d i sicer pogostejše n a jd ­ be v noriško-panonskih grobovih so fib u le s k rilci in rožički. Nam esto d veh ali tre h je bila v M iklavžu n ajd en a sam o ena in še ta fragm en­ tira n a in po videzu stran sk eg a pom ena (sl. 12 a).1 6 9 V G arbschevi razpo­ re d itv i je njen o m esto precej n a koncu: po m ajhnosti in v lok spojenih k rilcih sodi k tip u A 238 q, iz približno p rv e polovice 2. stoletja.1 7 0 K ot že po velikosti in okrasu je p ri tem tip u več različic, tako je tu d i po' n a j­ diščih zelo široko razp ro stran jen , k a r pom eni, da tud i m iklavški kos n im a pom em bnejših lokalnih značilnosti. V n asp ro tju s pasom in posodjem je p rišla ko t del oblačila v ogenj, v en d ar je m orebiti ostala izven žarišča sežiga in se je tak o vsaj poškodovana ohranila. P om em bnejši p red m et v m iklavški grobnici je bila tu d i lesena sk ri­ njica, od k a te re p a se je ohranilo le nekaj bronastih ostankov, po k a te rih kom aj lahko sklepam o o obliki in velikosti.1 7 1 To so n ajp rej okov k lju ­ čavnice — poškodovana pravokotna ploščica iz zelo tan k e pločevine (sl 13 a), k i je b ila p rib ita n a leseno steno s šestim i žebljički, ti p a so im eli votle polkroglaste glavice s p r. 1,7 cm.1 7 2 Te okovne ploščice so razm e­ rom a pogosta najdba, v bistvenem večinom a enovite, glavne razlike so predvsem v sistem u k ljučev.1 7 3 M iklavška n a jd b a je zelo preprosta, brez okrasa, n ad luknjico za ključ vtisnjen krog je im el neznan pom en. K tem u okovu sodi tudi zapirač (sl. 13 b), ki je m asivnejši in dobro ohranjen. G re za u lit kos bronastega trak u , k i je b il s trak asto vezjo' p ri­ trje n na približno 5 m m debelo steno. Ti zapirači so redkejši in n p r. v b o gati zbirki poznejših okovov skrinjic v In tercisi sploh niso zastopani.1 7 4 Sl. 12. M iklavž p ri M ariboru. F ragm entirana fibula (a), držaj pokrova lesene skrinjice (b) in trije obročki (c) Abb. 12. M iklavž bei M aribor. F ragm entierte Fibel (a), D eckelgriff des Holzkästchens (b) und drei kleine Ringe (c) S krinjica se je odpirala z ovalno oblikovanim držajem iz b ro n aste žice (sl. 12 b), k ak ršn e so —• tu d i v bogatejši izvedbi — pogosto odkrili. V m i­ klavškem p rim eru je bil držaj očitno p ritrje n k a r n a leseno steno, k i je bila, sodeč po ostankih vezi, približno 5 m m debela.1 7 5 Z arad i tega, k er ni n atan čn ih podatkov o legi teh predm etov v g ro ­ bu, n e vemo, kam je b ila sk rin jica postavljena, in tud i ne, če je k n je ­ nem u okovju sodilo še kaj d ru g ih predm etov.1 7 6 L e po p rim erjav ah bi lahko sodili, da je bil tu d i v tem p rim eru v an jo shran jen pas z b ro n a ­ stim okovjem , m orebiti p a celo sk rin jica za lepotičenje, sk ratk a razen fibul bogatejši p red m eti ženske oprem e v celoti.1 7 7 K oprem i sk rin jice bi vsekakor sodil še ključ, v e n d a r ga m ed n ajd b am i ni bilo, n e d a bi si to — podobno kot v prej om enjenih d rugih p rim erih —■ m ogli razložiti.1 7 8 N eznanega pom ena so tu d i trije bronasti obročki (sl. 12 c), k i — do­ bro o h ranjeni — očitno p ra v tak o niso bili v ognju, tem več S O ' p rišli v grob n ajb rž sk u p n o s skrinjico. Od d rugih kovinskih predm etov so bili n ajd en i še železen kavelj in trije žeblji (sl. 14). K ot drugod gre tu d i v tem p rim eru v erjetn o za sledove zbijanja grm ade, saj si druge uporabe 4 cm debelega lesa p ri žganem grobu ne m orem o p red stav ljati.1 7 9 E dini o stanki k eram ik e poleg sigilatne skodele so bile črepinje velike am fore. Tu m orebiti ne g re za grobni pridevek, tem več za sled pogreb­ nega obreda, p ri katerem je m orala b iti ta am fo ra uporabljena, nato pa razb ita in m o reb iti vržena na grm ado. T rideset črepinj in drobcev v e ­ s i. 13. M iklavž pri M ariboru. Okovna ploščica ključavnice na leseni skrinjici, z zapiračem Abb. 13. M iklavž bei M aribor. B eschlagplättchen des Schlosses am H olzkästchen, m it Vorlegeband like posode, ki m ed seboj ne kažejo nobene zveze, pom eni, da je prišel z žganino v grob le neznaten del te posode. V zroka za to ni m ogoče za­ nesljivo pojasniti, v poštev pa p rid eta n a jp re j dve m ožnosti: n a grm ado so nam enom a v rg li le sim bolične ostanke am fore ali p a so b ili ostanki razbite am fore p ri zbiranju ostankov iz pepela n a (neznanem) sežigališču puščeni vnem ar in je tako prišlo v grobnico le nekaj drobcev.1 8 0 Vse­ kakor je ta n ajd b a sled pogrebnega obreda, ki si ga sam o n a enem p ri­ m eru ne m orem o razložiti. Številne n a jd b e črepinj v žganih grobovih so p ri opisovanju grobov po navadi prem alo upoštevane, da bi m ogli vsaj s p rim erjan ji p riti do trd n e sodbe.1 8 1 Oblike posode iz ohranjenih črepinj n i mogoče povsem obnoviti, toda 12 m m debele stene, sledovi vrtenja, 12 cm široko usrtje z rahlo lijak asto oblikovanim robom in ostanek običajnih ročajev ovalnega pro fila ne dopuščajo nobenega dvoma, d a gre za am foro.1 8 2 Pozornost v zb u ja pri tem predvsem frag m en t ročaja, ki ni prelom ljen, tem več na enem koncu v celoti, n a drugem pa do polovice »odžagan«, k a r pom eni, da n i bil po­ škodovan le, ko se je posoda razbila, tem več obdelovan še n a drug, za­ vesten način. NAČIN PO K O PA O pokopavanju v grobnicah p ri n a s in v sosednjih p o k rajinah, koder je bila razširjena »noriško-panonska k u ltu ra gomil«, je bilo že govora, zato naj bo tu razp rav ljan je om ejeno le n a obravnavani tip.1 8 3 Iz plošč sestavljena grobnica v M iklavžu očitno n i im ela drom osa. P o splošnem izvoru gre torej za bolj razvito obliko zabojnega groba ali zložene pe- pelnice, k aterih različna oblike in velikosti se p o jav ljajo tu in tam v p ro ­ vincialnih gom ilah.1 8 4 S am a po sebi tak a oblika grobnice n astopa skupno z zidanim i iz kam na, v e n d a r je redkejša od n jih .1 8 5 V Sloveniji jo doslej poznamo le še iz G om ilskega v Savinjski dolini, v en d a r z nekaj bistveno drugačnim i prvinam i. Z grobnico v M iklavžu im ata skupno le uporabo plošč, ki so tam m a rm o rn e in nad grobnico n asu to gomilo, k i je bila tam občutno večja. D rugače g re v G om ilskem za podzem ni tip grobnice S p re ­ cej dolgim drom osom in v erjetn o tu d i precej bogatejšim i, ob času od­ k ritja že izropanim i p rid e v k i.1 8 8 G robnica v M iklavžu je ob tej p rim erjav i skrom nejša in kot p o v r­ šinski grob nekoliko pom em bnejša, kot so grobnice iz plošč v Kap-fen- steinu severno od M ure.1 8 7 Te so bile sestav ljen e n a podoben način, so po m erah nekoliko m anjše, p o k rite le s po eno ploščo-, sorodnega tlorisa, a različnih usm eritev, z n arav n im i tli in skrom nim i pridevki, poleg tega pa še z vrsto d rugih različic. Č eprav tu d i v K apfensteinu ne gre za do­ cela raziskano grobišče, tem več je bila doslej p reisk an a le približno če­ trtin a gomil, so v en d arle od tu n a razpolago- še n ajizčrpnejši po d atk i o grobnicah iz plošč, ki so bile m ed kapfensteinskim i grobnicam i najčešća oblika.1 8 8 Za zanesljiv oris sestav ljan ja grobnice v M iklavžu n i na razpolago dovo-lj podatko-v, k er grob n i bil v celoti preiskan, -temveč le od zgoraj odprt in izpraznjen, grobnica p a je ostala n ed o tak n jen a v gomili. Sodeč po opazovanju n o tran jščin e ob času o d k ritja je videti, d a g raditeljem ni šlo za stro-go p ravokotno obliko, tem več so tlo ris urav n ali po velikosti plošč.1 8 9 Ce sta oba m arm o rn a stebriča dovolj čvrsto zasajena v zem ljo, k a r še n i preverjeno, se je grobnica pričela g ra d iti bržkone z njim a. Na južnega b i b ila tak o p rislo n jen a prva, južna plošča, k tej p a zahodna, pri tem pa v sekakor n i jasno, zakaj n ista bili postavljeni tako, da b i se obe naslanjali n a steb riča in bi bila s tem odpadla dozidava vm esnega zidca p ri zahodni plošči. K ot tre tja bi bila tak o postavljena še vzhodna, najdaljša plošča, p rek vseh -plošč in obeh stebričev p a m orebiti že takoj nato položeni vsaj obe v ečji vodoravni plošči. P ra v tako bi sm eli dom ne­ vati, da so že zarad i u trje v a n ja stabilnosti te »hišici iz kart« podobne gradnje pokončne plošče z zunanje stran i sp-ro-ti zasipavali.1 9 0 T udi če stebriča nista b ila n ajp o p rej postavljena kot podpora sten, tem več šele pozneje kot opornika vodoravnih plošč, se tak o dom nevano zaporedje najbrž ni bistveno razlikovalo. Po tej dom nevi je ostala ena izmed sten odprta, da je bil mogoč dostop v grobnico n orm alno od stran i in ne z vrha, k a r b i bilo- seveda tudi mogoče, a m anj p rik lad n o .1 9 1 Že zaradi n ajm an jše odprtine, m orebiti pa tudi zaradi še d an es opazne nagnjenosti, če ta res izvira od prišlo- nitve in ne iz d ru g ih vzrokov, sklepamo, d a je ostala odprta severna stena. P rav tako- m enim o, čeprav ne poznam o stan ja tal na zunanji stran i pokončnih plošč, da so- b ila tla grobnice šele po- p ostavitvi plošč obložena s prodniki in polita z m alto, istočasno pa zazidane o d prtine v stenah (spodnji južni vo-gal zahodne plošče, praznina m ed južno in v rh n jo ploščo, tudi vm esni zidec ob zahodni plošči?). Na ta n ačin je bila grobnica p ri­ pravljena, da se vanjo položijo pepel in pridevki. Ti so bili razporejeni po zahodni steni v prostoru med obem a stebričem a, tako je vzhodni del grobnice v širini približno pol m etra ostal prost za gibanje.1 9 2 P o oprav­ ljenem pokopu je bila prislonjena še zadnja plošča, preden pa so nasuli gomilo, so vsaj na zahodni strani, k jer je bilo to opaženo, v rh n je obrobje grobnice obložili z m anjšim i ploščami, da zem lja ne bi v d irala v grobno celico, ki je tako ostala prazna do naj novejših dni.1 9 3 K am nito gradivo, uporabljeno pri grobnici, je dokaj heterogeno. Oba m arm orna stebriča lahko izvirata samo s Pohorja, n ajb rž z ležišč nad Slovensko Bistrico. Različni spom eniki iz m arm orja na m ariborskem ob­ m očju niso redki, zato bi bilo v tem p rim eru zanim ivo predvsem to, ali sta bila že obdelana kam na prip eljan a v ta kraj že z nam enom , da ju uporabijo p ri g rad n ji grobnic, ali pa sta bila v prim eru sm rti pobrana izm ed gradiva v zaselku.1 9 4 Ne glede na to, da je m ed razpoložljivim i kam ninam i iz bližnje okolice edino m arm or nudil m ožnost za tako' obde­ lavo, kaže že n ju n a uporaba, ki p ri skrom nih dim enzijah grobnice n ik a­ kor n i bila nujna, da sta im ela poseben pom en. K er n ista bila okrašena, sta im ela vendarle nam en, da zagotovita večjo statičnost iz plošč zložene grobnice.1 9 5 Plošče so po v rsti kam nin dvojnega izvora. Tiste iz podolžnih sten in vodoravni sodijo večinom a k M estnikom in so na m ariborsko območje prispele z vodovjem D rave, k a r je očitno tu d i po zglajenih oblih robovih.1 9 1 N aseljenci m iklavškega k raja so jih očitno našli v prodovih D rave in bržkone uporab ljali tu d i p ri gradnjah. O be ožji plošči p a sta iz peščenca, in sicer ju žn a iz. trš e kam nine, k ak ršn a p rih a ja na dan v p lasteh kam no­ lom a R eberca on k raj D rave, severna pa iz m ehkejše peščene kam nine, ki leži često poleg lap o rja v m iocenskih skladih n a raznih k rajih ob Dravi v m ariborski okolici.1 9 7 V ideti je, da so za grobnico uporabili kam nito gradivo, k a r ga je bilo — razen m arm orja — najbliže p ri roki.1 9 8 Za grad­ njo zidcev in tla k a pa so bile u p orabljene navadne dravske oblice. Iz usm eritve grobnice najbrž ne sm em o delati posebnih zaključkov. V prim eri z grobnico v Dogošah je usm erjena p ra v nasprotno, s tem pa se tudi loči od grobnic iz plošč v K apfensteinu, ki so p ra v tako deloma usm erjene SZ—JV .1 9 9 K ake enotnosti p ri tak ih grobovih v gom ilah ni bilo, a tu d i sicer je p ri žganih pokopih m orebiti p retiran o pričakovali v sm ereh grobnic k ak k u ltn i pomen. V našem prim eru je m orda lahko zanim ivo to, da je podolžna os grobnice obrnjena p ro ti dom nevanem u zaselku pod teraso in da je s te strani, če je res severna stena rab ila za vhod, bil tu d i p ristop v grobno celico. O m estu sežiga ne m orem o soditi ničesar. Dne gom ile n i preiskano, p rav tako ne podlaga tlaka v grobnici, zato ostaja neznano, a li so p ri­ pravili grm ado k a r n a m estu pokopa ozirom a vsaj v neposredni bližini.2 0 9 P ra v tako je m ožno, da je sežigališče bilo skupno za več grobov, če v M iklavžu sploh m orem o govoriti o pokopališču soseske in ne le o sku­ pinah družinskih grobov.2 0 1 Z ato tudi n i nobenih podatkov o grm adi, ko­ likor se ne bi sklicevali nanjo p ri razlagi uporabe železnih žebljev (op. 179). P rid ev k i so bili, sodeč po njihovem stan ju in ohranjenosti, položeni v grobnico šele po opravljenem sežigu, tak o da je bilo očitno položeno n a grm ado le tru p lo v oblačilih z n ajn u jn ejšo opravo.2 0 2 O blika in velikost grobnice sam i p o sebi govorita za enojni pokop, obilica naj razn o v rstn e j ših pridevkov, izb ran e k o sti v tre h posodah in nekatere razlike v d a tira n ju pridevkov pa n e izključujejo m ožnosti p o ­ kopa več oseb. K e r n am antropološko razločevanje kostnih ostankov ni omogočeno, za razločevanje m orebitnih več oseb n i n a razpolago zanes­ ljivih podatkov. Z anesljivo je le, d a v grobnici n i bilo otroških kosti, v danem p rim eru bi p rišle v poštev le odrasle osebe. Že n avedena bolj dom nevana k o t razisk an a dvojnost oh ran jen ih k o sti bi nas opozarjala vsaj na dve osebi, od te h n a eno — že po p rid ev k ih — nedvom no žensko. Ne vrsta p ridevkov n e njih o v a lega v grobnici p a n ista takšni, d a bi lahko v tem sm islu poskušali kakšno razdelitev. T ako razločevanje se je tu d i v d ru g ih p rim e rih pokazalo za izredno kočljivo-, zato- se zdi k o rist­ neje, če se poskušam o om ejiti n a najsplošnejše ugotovitve.2 0 3 Izključno m oških p rid ev k o v v m iklavški gom ili ni, so p a tak i, ki lahko nedvom no p rip a d a jo le ženski. To so predvsem ostanki p asn e g a r­ niture, ki s svojo keltsko trad icijo n av ajajo k bolj zgodnjem u d atiran ju , oprtem u npr. n a V espazijanov novec in pa sk rin jica za šm inkanje, ki kaže, vsaj po dosedanjih prim erjavah, n a poznejše tendence. Malo- v e r­ jetnosti je, da bi ti p red m eti p rip ad ali dvem a ženskam a, zato- smo skoro prisiljeni vid eti v njih grobno celoto. O boje je bilo mo-rebiti spravljeno v leseno skrinjico in ta b i b ila — že bolj nezanesljivo — tre tji p rid ev ek .2 0 4 Če bi k tem u v sm islu podanih razlag dodali še ostanke fibule, b i bili kovinski p red m eti v grobu skoraj izključno sprem ne n ajd b e ženskega pokopa (op. 169). K ak šn a je bila v resnici zveza teh predm etov s stek le­ nim po-sodje-m in sigilatno skodelo, ne bo več mogoče ugotoviti. Za obe žari je podana dovolj zanesljiva navedba, da sta bili obe do- roba zasuti s pepelom; če p a velja, to tu d i za vse druge posode, je m anj gotovo. V tej zvezi bi nas zanim al predvsem stekleni p o k al z »gracilnej širni« kostm i kot m ožna ž ara ženskega pokopa, a tudi drugo, bolj »žensko« stekleno posodje — dišavnici in skodelice. Po pričev an ju dokaj enotna p last pe­ pela z d rugim i n ajd b am i ob steklenih posodah bi navzlic razm erom a skrom nem u štev ilu k o sti v tre h različnih posodah — poleg tistih v pe­ pelu — dovoljevala sklep ati na to, da gre p ri tej grobnici m o reb iti ven­ darle za en sami pokop ženske. V ečje število steklenih posod -samo po sebi tega ne izključuje, k e r so tak i prim eri znani od drugod,2 0 5 p rid ržk a za­ radi kosti p a seveda n i mogoče odpraviti, k e r zanesljiva antropološka analiza ni več m ogoča (prim . op. 25!). Za e n k ra tn i pokop bi govorila tu d i oblika grobnice, k i p raktično izključuje n ak n ad n e pokope o-ziroma jih vsaj zelo o-težkoča. K er sočasni pokop, npr. m oža in žene, zaradi svoje izjem nosti kom aj p rid e v poštev, bi bilo tre b a v drugem p rim e ru odkopati dobršen kos gomile, d a b i zadeli na steno, k i b i jo bilo mogoče brez škode za grobnico začasno o d stra­ niti.2 0 6 Sledov tak ih posegov znotraj grobnice n i bilo, zunaj b i jih lahko odkrilo le pazljivo odkopavanje gom ilnih plasti. Z aradi tega m enim o, da v obravnavani gom ili ne m orem o gledati »družinskega« gro-ba, tem več grobnico žene, sm em o pa bržkone, če pritegnem o še sosednjo gomilo, videti v obeh »družinsko« pokopališče. Ta dom neva, oprta poleg n aštetih opazovanj še n a n ek atere prim erjave, se zdi verjetnejša, v en d ar bi bilo mogoče dobiti zanjo m očnejše opore le z raziskavo' sosednje gom ile ozi­ rom a dom nevnega m oškega groba.2 0 7 P o u d arjen i socialni položaj tu poko­ pane ženske kot ga poleg bogatih pridevkov n ak azu je še velikost gom ile, se v tem prim eru izenači s še večjim obsegom njene sosede. Izjem na velikost obeh gomil nam tak o posreduje tu d i gospodarski položaj in veljavo antičnih naseljencev v M iklavžu. P o izm eri se jim a v najbližji soseščini p ribližujeta posam ična gom ila v Loki in n ajv ečja gom ila v Dogošah, ki bržkone odsevata enako kolonizacijo.2 0 8 P om em b­ nejše velike gom ile so južno od D rave le redke: poleg tiste — večje in im enitnejše — v G om ilskem le še gom ila p ri Slivnici, m orebiti k a te ra izmed gomil v Pivoli, največje gomile p ri B ezeni in m orebiti še podoben p a r gomil v Rušah.2 0 9 Severno od D rave je znan podoben p a r v elik ih gom il predvsem s H ajn d la p ri Ormožu, sicer p a so m ed gom ilam i-dvojčki najštevilnejši p rim eri skrom nih m er ali vsaj neenakih velikosti.2 1 0 M ed po ­ sam ičnim i gom ilam i je ta m tak ih najdb več — od n ajvečjih gom il v O rm o­ žu, Hercegovščaku, R adehovi in Ž erovincih do podobnih in številnejših m anjših. P ri tak ih posam ičnih gom ilah, a tu d i p ri gom ilah-dvojčkih je socialni položaj pokopanih očitno pokazan že z velikostjo, često p a tu d i z obliko groba in številom pridevkov. A tu d i n a večjih gom ilnih grobiščih je razslojevanje opazno tu d i po velikostih gomil, saj se m ed m nožino poprečnih in m anjših pojavljajo tu d i red k e velike, čeprav ti zu n an ji po­ jav i niso vselej p o d p rti z najdbam i iz njih o v ih grobov.2 1 1 V o b rav n av a­ nem prim eru iz M iklavža se torej velikost gom ile po pom em bnosti ujem a z bogastvom najdb v grobu, izoliranost obeh velikih gom il od drugih, m anjših, p a nam bržk o n e izdaja ločeno »družinsko« pokopališče. K tem a dvem a znakom a bi m orali p rik lju č iti še tretjeg a, to je zu n an ji spom enik n a gomili. O njegovem obstoju n i za sedaj nobenih k o n k retn ih podatkov, vendar ga lahko predpostavljam o n e sam o zato, k er ta k i p ri­ m eri so,2 1 2 tem več k e r p rav v M iklavžu poznam o iz sek u n d arn e rab e vsaj tri nagrobnike, k i bi po svoji obliki in oprem i ustrezali pom enu bogatejših podeželskih grobov, k je r vsa zu n an ja pokojnikova pom em b­ nost ni le v m arm ornem spom eniku, tem več tu d i v m onum entalnosti groba, tj. gom ile sam e.2 1 3 K er nobeden izm ed njih n im a besedila p rire je ­ nega samo n a eno, žensko osebo, a vsi n am n iti niso znani, bi v sak o u g i­ banje o m orebitnih zvezah ohranjenih nagrobnikov z o bravnavanim gro­ bom v gom ili št. 1 presegalo nam en teg a poročila. K ljub tem u p a nam , če že ne povsem konkretno, vsaj v splošnih orisih iz ihnen n a n jih odseva podoba antičnih prebivalcev tega kraja. ZAKLJUČEK Ob pregledu n ajd b ugotovljena različna časovna pripad n o st n e k a te rih predm etov nas, če se n e oklepam o m alo v e rje tn e m ožnosti n ak n ad n eg a pokopa v grobnici celici, sili h kom prom isu (tab. 1). T erm inus »ante quem non« je p ri tem gotovo V espazijanov novec, v nasprotnem sm islu p a je njegova kronološka izpovedanost hudo sporna. G re nam reč za d a tira n je škatljice za šm inkanje, k i b i jo, če se naslonim o n a W em erjev e oprede­ litve reliefnih ploščic, m orali prisoditi v 2. stoletje. Ta ohlapna časovna Tabela — Tabelle 1 P regled po drugih avtorjih ugotovljenih časovnih razponov za predm ete, n ajdene tu d i v grobnici v gomili št. 1 v M iklavžu pri M ariboru Ü bersicht d er durch andere A utoren festgestellten Zeitspannen fü r die auch in d er G rabkam m er im H ügelgrab No. 1 in M iklavž bei M aribor gefundenen G egenstände P re d m e t G eg enstand O bičajne k ro n o lo šk e v red n o sti Ü bliche chron. W erte 5a 60 70 80 I I _ _ _11- 90 100 110 120 180 140 150 J _ _ _ 1 1 1 1 1 I N ovec (V ESPA ZIJA N ) M ü n ze (VESPASIAN) — ? RIC, 549—551 S teki, ž a ri ^ , . 1 9 G läs. U rn e n 1 ' 1 * 1 z C. Isings, 86 P riz m . ste k le n ic a T 1 ^ P rism . F lasc h e * * 0 C. Isings, 66 Cii. ste k le n ic i ^ 1 . «_. Z yl. F la sc h e 1 * 1 * C. Isings, 68 S tek i, p o k a l T - . g G lash u m p en * * ? C. Isings, 52 S tek i, d išav n ica t 2’ 5 G läs. B a isam ariu m * * ? A. K isa, 330 S tek i, d iša v n ic a t 2* i l G läs. B a isa m a riu m * * ? A. K isa, 328 S tek i, z a je m a lk a rp 9. in G läs. S ch ö p fk elle ■ L* iU S tek i, p o n v ici T 0. 0 . C. Isings, 92 G läs. K assero llen ' S tek i, skodelice T 2 G lassch älch e n C. Isings, 58 Sig. sk o d ela — sl. 3 S ig illata sc h a le — A bb. 3 ? F. H erm et, 13, 73, 111, 186 Š k a tlic a za šm in k a n je — sl. 5 S c h m in k k ä stc h e n — Abb. 5 ? ? J. W erner, 16 s P a sn a sp o n a — sl. 7 G ü rte lsc h n a lle — A bb. 7 ? J. G arbsch (G 2 g) 82 P re d rte obloge — sl. 8 D u rch b ro c h en e B e sch läg e — A bb. 8 ? ? J. G arbsch (B 3) 89 s S a m irs k a o k ova — sl. 9 B e sch läg e m it S ch arn ier — A bb. 9 ? ? J. G arbsch (E 3 a) 98 C o ln ičasti o kovi — sl. 9 K a h n fö rm ig e B eschläge — A bb. 9 ? J. G arbsch (K a) 102 F ib u la — sl. 12 a F ib e l — A bb. 12 a ? ? J. G arbsch (A 238 q) 69 O kov k lju č a v n ic e — sl. 13 S ch lo ß b esch lag — Abb. 13 A vtor A u to r ocena je sam a po sebi dovolj široka, v e n d a r je tendenca W em erjev ih d atiranj na drugi polovici tega obdobja, čeprav so podobne n a jd b e tak o na zahodu kot npr. v Dalm aciji, prišle na d an v ečkrat z najdbam i, obi­ čajno datiranim i v 1. stol. in prvo polovico 2. stoletja (op. 146). Ob tem se zdi izključeno postaviti grob v dobo V espazijanovega vladanja, in k er se antičnim novcem do 4. stoletja ne o d rek a neka u rejen a veljavnost, smo prisiljeni v tem novcu videti eno tistih izjem nih grobnih n ajd b , ki so prišle v grob že po izteku svoje d en arn e vrednosti.2 1 4 K tem u n as sili predvsem škatlica za šm inkanje, nekoliko tu d i sigilatna skodela in n ek a­ te re izmed steklenih posod, p rav tako p a še fibula, ki je (po G arbschu) ne m orem o več u v rstiti v 1. stoletje. Z a ta zgodnji čas pa sp et govori G arbschevo d atiran je bronastih pasnih spon in p red rtih oblog, p ri k aterih bi naj bila konec 1. stoletja ali še začetek 2. stoletja m ejnik »post quem non«. Če vidim o v škatlici za šm inkanje, a verjetn o tud i že v južnogalski sigilatni skodeli p rv e glasnike kopnega trg o v an ja z zahodom, a točke in sm eri p rim erjav so nas odločno usm erile n a podonavsko' pot, p otem vsaj ta dva predm eta, m orebiti pa še k ateri stekleni, niso p rišli v grob p red pričetkom 2. stoletja, še zlasti, če pom islim o, da njih o v a p o t s tržišča ni bila usm erjena n arav n o st k um rlem u. Če torej ugotavljam o, da se kronološka m eja v m iklavški gom ili n a j­ denih predm etov giblje med dvem a skrajnostim a, sredino druge polovice 1. stoletja in sredino 2. stoletja, smemo, če prim erjam o vse n ajd b e, po­ iskati tisto sredino, ki ustreza m edsebojnim razm erjem in stan ju m ed pro­ vincijske trgovine. S tik obeh skupin je n a prehodu iz 1. v 2. sto letje in v ta čas, nekako' m ed 95 in 110, bi prisodili nastan ek grobnice v te j gomili. Večina n ajdb to datacijo brez n ad aljn jeg a prenese; novec m oram o pri tem presojati kot k u ltn i predm et ne glede n a njegov d en arn i pom en, škatlico za šm inkanje pa m oram o v p rim e ri z W em erjevim i dognanji d atirati nekoliko bolj zgodaj. Tako ugotovljena časovna združba predm e­ tov se očitno kaže tu d i v njihovem izvoru, čeprav teg a še n e m orem o opredeliti od predm eta do predm eta. V sekakor je videti, da so se v m ik­ lavškem grobu srečali tako tisti predm eti, k i jih je poetovijskem u tržišču posredovala bližnja Italija (denar, večina steklenih posod itd.) k o t oni, ki so prišli v te k ra je s prvim i trgovskim i posredniki od zahoda (škatlica za šm inkanje, n ek atere steklene posode, sigilatn a skodela?), nek aj pa jih bržkone izvira tu d i iz dom ače tvornosti (oprem a pasne g a rn itu re in sk ri­ njice, fibula?).2 1 5 Po vsem navedenem bi bilo sedaj že m ožno o risati m iklavško najdbo tud i v njenem lokalnem pom enu ko t topografski podatek O ' n aselitv i m a­ riborskega območja. Pom en n ajdb nas opozarja predvsem n a to, da mo­ ram o v pokopani ženi oz. njeni družini v id eti bogate antične naseljence. K er iz poprejšnjih dob v okolišu M iklavža n i p rav nobenih n ajd b , lega najdišča pa skupno z drugim i ob D ravi od P tu ja do M aribora kaže n a prem ožne naseljence, gre v tem p rim eru očitno za kolonizacijo.2 1 6 Raz­ m ere zanjo so m orale b iti prav ugodne in vabljive, zakaj tod m im o je vo­ dila prom etna črta m ed Poetovijem in F lavio Solvo, zem ljišče ob D ravi, na obrobju prodnega D ravskega polja p a je bilo p rik lad n o za poljedel­ stvo. Č eprav še ne poznam o nobenih o stankov stavb, pa že glede n a večje število grobov lahko govorim o ne le o posam ični pristav i (villa rustica), tem več o zaselku. D om ače izročilo o »potopljenem mestu« pod sedanjo ježo terase, n a k ateri so gom ile, n am je m orebiti h k rati tu d i m igljaj za njegovo lego. V n asp ro tju s sedanjim stanjem , ko so obdravske vasi raz­ porejene ob ježi terase od M iklavža do Skorbe, so bile v an tik i tod raz­ m ere bržkone toliko drugačne, da so dovoljevale naselitev n a nižjih tleh spodnje ravnice. K tem u nas n a v a ja tu d i enak položaj stavbe in gom il v Dogošah pa v erjetn o podobne situacije v Loki in Staršah. D anašnje stan je tega inundacijskega področja D rave nam nič ne pove, saj vidim o po katastrofi, o k ateri n am p ričajo najd b e v Staršah, da so se razm ere s poplavam i in selitvam i D rave bistveno sprem enile.2 1 7 D atacija m iklavških n ajd b p otrjuje, da je zaselek p ri M iklavžu ob­ stajal že v dru g i polovici 1. stoletja. P rv i grobovi priseljene generacije, n astali ob prelom u stoletij, govorijo za to, d a se je kolonizacija tega obm očja izvršila nekako v flavijskem času, torej v dobi razcveta, ko je u stanovitev F lav ie Solve pospešila gospodarsko izkoriščanje te h območij. K do so bili naseljenci p ri M iklavžu, očitno tu jc i v tem k raju , po enem sam em grobu seveda ne m orem o ugotoviti. D a im am o vsaj skrom en vpo­ gled v sestav p reb iv alstv a v tem okolišu, se m oram o zahvaliti n agrob­ nikom A IJ 104— 106, o d k ritim sicer v sek u n d am i legi, v en d ar očitno pripadajočim zgodnjeantičnim gom ilam v tem kraju . N i razlogov, da n e b i sm eli videti v im enih s teh nagrobnikov p ri­ padnikov tre h družin, od k a te rih sta vsaj dve živeli v opisanem ob­ dobju.2 1 8 K eltski izvor n ek aterih oseb z dveh starejših nagrobnikov, čeprav n e lokalno avtohton, je očiten in se sk lad a s keltsko tradicijo ženske oprave iz o b rav n av an e gomile.2 1 9 To zapažanje nam sicer ne dovo­ lju je neposrednega povezovanja obeh v rst najdb, videti pa je, da so m ed prem ožnejšim i naseljenci p ri M iklavžu bili tu d i lju d je keltskega izvora, ki so si pod novo oblastjo pridobili dovolj zaslug, da jim je bilo omogo­ čeno izkoristiti p rednosti novega družbenega sistem a. Z napisov ni videti, da b i p ri tem šlo za vojaške veteran e z m issio agraria, a šele z bodočim i raziskovanji bi bilo v ugodnem p rim eru mogoče ugotoviti, ali je zaselek p ri M iklavžu tem eljil n a čisti poljedelski proizvodnji ali pa je bil zasno­ van s kakšno drugo nalogo. Veliko m ožnosti p ri tem n iti ni, saj okoliš M iklavža, stisnjen m ed sušno ravnico D ravskega polja, v an tik i očitno skoraj povsem pogozdeno daleč p ro ti Slivnici, in D ravo ni im el nobenih gospodarskih pogojev. Res da je bilo približno nasproti n ajdišču pri M iklavžu o n stran D rave p ri Sp. D upleku n ajb rž nakladališče gradbenega kam na za prevoz po D ravi do Poetovija, v en d ar bi m orali m orebitno zvezo gom il p ri M iklavžu in v Loki s kam noseško in tran sp o rtn o d ejav ­ nostjo onkraj reke šele ugotoviti. P otek antične ceste ob levem bregu D rave iz V ičave skozi O rešje daje slutiti, d a je bila neposredna zveza Poetovija z obm očjem kam nolom ov n a R eberci vzpostavljena n ajb rž po n a jk ra jši poti ob vznožju Slovenskih goric. Zanesljivo bi to vsekakor m ogli trd iti šele, ko b i bilo ugotovljeno, ali se je D rava zajedla v vznožje gričevja šele v antičnem ozirom a poantičnem obdobju ali pa je med D vorjanam i in O rešjem že poprej zapirala ali vsaj otežkočala najbližjo pot.2 2 0 Slika 15. Pepelnica iz uničene gomile št. 4 v M iklavžu p ri M ariboru po prevozu v m uzej Abb. 15. Aschenkiste aus dem zerstörten H ügelgrab No. 4 in M iklavž bei M aribor nach der Beförderung ins M useum D osedanje najd b e m ed Skorbo in m ariborskim P obrežjem kažejo, da sta bili težišče naselitv e in prom etna po t že v predrim skem času ob juž­ nem dravskem bregu. Gomile p ri M iklavžu in v Loki, zlasti p a obsežne razvaline p ri S taršah kažejo, da je ta obrežni pas obdržal ozirom a celo povečal svoj pom en tu d i v antiki. Če je bil tem u vsaj spočetka vzrok verjetno živahen p ro m et s kam nolom i n a Reberci, je negotovo. Zdi se, da je tem u močno botroval tud i pom en zveze z naselitvenim okolišem na Lipniškem polju, k i je z ustanovitvijo F lav ie Solve še m očno pridobil in p rav gotovo prekašal — poznejšo? — zvezo z V irunom .2 2 1 M asivna pepel­ nica (sl. 15) iz M iklavža, odkrita leta 1967 p ri dokončanem u n ičen ju ena­ ko velike gomile n a severnem delu grobišča, kaže, d a je upo rab a reber- škega apnenca segla tu d i čez reko celo v tak ih p rim erih, ko je očitno šlo za precejšnje težave p ri tran sp o rtu in seveda s tem tu d i za stroške, ki jih je lahko prenesel le prem ožen in s tem tu d i ugleden naseljenec.2 2 2 Poleg teh, trgovskih zvez m ed obema obm očjem a, reberško kam noseško sosesko na levem in tran zitn o prom etno črto n a desnem bregu D rav e pa nam leta 1894 odkriti poznoantični skeletni grob n a istem grobišču p o tr­ juje, da je p ri M iklavžu bil zaselek tra jn e g a pom ena, pač tu d i zarad i obeh om enjenih dejstev.2 2 3 G ozdni pas sicer loči M iklavž od vznožja Pohorja, k je r v rsta drugih spom enikov od Slivnice do B etnave v M ariboru p rav tak o p o u d arja p o ­ m en trgovskih zvez F lavie Solve z Italijo neposredno p re k Celeje, vendar so v celoti vzeto najd b e ob obeh prom etnih č rta h nekako v ravnovesju.2 2 4 A li je od M iklavža vodila antična cesta p ro ti severozahodu oh D ravi m im o Dogoš in P o b režja ali p a je zavila p re k polja k Betnavi, je še neznano.2 2 5 R azdalja približno 6 oz. 5 m p po p rv i in drugi poti do prehoda čez D ravo v M ariboru oz. dom nevne obcestne postaje v B etnavi bi sicer tu d i p ri M iklavžu dovoljevala kakšno obcestno postojanko, vendar zaradi ugodne poti po ravnem sv etu gotovo ne s takim pomenom, da bi p ra v tu b d i zaposleni tako prem ožni lju d je.2 2 6 Razpored najdišč antičnih stav b ali zaselkov vzdolž D rave vsaj od S tarš do M aribora tu d i ne kaže, d a bi M iklavž im el k ak pom en zarad i bližine provincijskih m ejä, k er b i to prej sm eli pripisovati S taršam .2 2 7 Zato se m oram o za sedaj zadovoljiti z ugotovitvijo, da so o b rav n av an e najdbe iz M iklavža n ajb rž zapuščina prebivalcev poljedelskega zaselka na rodovitnem in ob dokaj živahni p rom etni poti ležečem obrežnem pasu ob Dravi. P isane in bogate n a jd b e iz gomile št. 1 p ri M iklavžu torej širijo naše poznavanje antične n aselitv e m ariborskega okoliša v antiki, izpopolnju­ jejo pisano v rsto oblik pokopavanja v provincialnih gom ilah v naših k ra ­ jih te r nam odkrivajo odm eve trgovanja z b ližn jim i in tu d i zelo oddalje­ nim i k ra ji v antični Evropi. Z aradi različnih okoliščin je p ri razlagi opisanih predm etov in najdišča ostala v rsta stv a ri nejasnih in neznanih, a četudi jih n iti z bodočim i raziskovanji ne boi mogoče vseh povsem raz- Sl. 16. O vršje m arm ornega nagrobnika v severni steni cerkve v M iklavžu pri M ariboru Abb. 16. B ekrönung des M arm orgrabm als in der N ordw and d er K irche in Miklavž bei M aribor ložiti, to n ajdbi ne zm anjšuje njenega pom ena. P rav nasprotno: v tem vidim o pobudo za intenzivnejše raziskovanje antične naselitve tu d i v njenih krajevnih okvirih. Že sedaj pa pom eni poleg svoje znanstvene cene tudi pom em bno obogatitev m uzejskih zbirk in ne nazadnje — čeprav je bilo pobudnik n ak lju čje — zadovoljiv poseg p ri reševanju k u ltu rn e dediščine. OPOMBE 1 F. Ferk, Ferien-Tagebuch 1901—1902, 11 za 1902 (v arheološkem oddelku Joanneja v Gradcu) je vse grobišče opisal: »Tumuli von Nikolai. Gleich auf der oberen Erdstufe von Loka her sind 4, einer an der Strasse, zw ei noch grössere nördlich davon. Ein etwas abgebauter Tum ulus liegt am O strand der Terrasse im Ackerfeld, die 2 grossen sind von A cker umgeben. Von diesem Ackerfelde s in d ... 16 Tumuli, viele stark abgebaut.« 2 Gomila št. 1: pr. 16, v. 3 m, Poškodovana po opisu. Gomila št. 2: pr. 18, v. 3,2 m. Poškodovana po opisu. Gomila št. 3: pr. 13, v. 1,1 m. V sredini jam a od poskusov kopanja. Po­ vršina okrog gomile št. 1 je ravna, tla severozahodno ob gomili št. 2 pa so kota­ nj asta, očitno od kopanja zemlje, a tik zraven im a gomila n a južnem robu 5 m dolg jezičast odrastek. Tla okrog gomile št. 3 so ravna. Za borov gozd nena­ vadna rast akacije priča o nekdanji kultivirani površini, k ar je razvidno iz M iillnerjeve omembe (op. 3). 3 A. M üllner, Die röm ischen A lterthüm er von St. Johann am D raufelde I. Tagespost 18, št. 77, 4. 4. 1873: »Ausserhalb St, Nicolaus fallen u n s einige Tum uli auf, welche m it G estrüp bewachsen, vom Volke als Türkenschanze erk lärt w erden ...« 4 Prim . navedbe o tem p n : S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 2, 1966 (1967) 29, op. 79. 5 P rav tam. 6 H. Pirchegger, M itt. d. Inst. f. österr. Gesch. 33, 1912, 314 je ocenil »Wag­ rain« kot rob terase pri M iklavžu in sa pri tem skliceval na W. Levca, M itt. d. A nthr. Ges. 35 (NF 5) 1905, 94 ss, ki pa M iklavža v tej zvezi sploh ne om enja. Prim . tudi: W. Schmid, Zeitschr. d. hist. Ver. f. S teierm ark 18, 1922, 36! V delu Die U ntersteierm ark in der Geschichte ih rer H errschaften und Gülte, Städte und M ärkte (1962) 59 H. Pirchegger to ponavlja. 7 A U str. 44 in B latt Rogatec (1939) 41 (kjer omenja, da sta bili obe veliki gomili v sredini že kopani). V gomili št. 1 je ta sled jam e divjih kopačev še vidna, v gomili št. 2 pa ta del gomile že m anjka. V zvezi z dom nevano rim sko naselbino ob rim ski cesti med P tujem in M ariborom , ki na terenu še ni ugo­ tovljena, je B. Saria omenil gomile tudi v K roniki slov., m est 6, 1939, 74. 8 Prim . prva poročila (s slikami): Večer 17, št. 172, 27. 7. 1961, 8 te r št. 180, 5. 8. 1961, 5. K ratko obvestilo tudi v Delu 3 št. 204, 28. 7. 1961, 8. 9 S. P(ahič), V arstvo spomenikov 8, 1960-61 (1962) 246. Neposredno po odkritju najdbe se je Zavod za spomeniško varstvo SRS trudil, da bi organe tedanje občine M aribor-Tezno zainteresiral za prim em o spom eniško p rezenta­ cijo (profil z grobnico) gomile, vendar brezuspešno. V novejšem času je bila poprej prek rita grobnica spet odprta in jo uporabljajo za smetišče. 1 0 F. Frem m ersdorf, L aurae Aquicenses. Diss. Pann. Ser. 2, 10 (1938) 170. Komaj izšlo in v tej zvezi pomembno delo C. Calvi, I vetri del Museo di A qui- leiai (1968) mi ni bilo dostopno. 1 1 A. Kisa, Das G las im A ltertum (1908) 312 se pri tem sklicuje n a plav­ kasto zeleno steklo, kot ga F. Frem m ersdorf (»nicht entfärbte G läser aus blau­ grüner Masse«) pripisuje Akvileji. Za aleksandrinski izvor večino zahodnih žar prim .: M orin-Jean, La verrerie en Gaule sous l’Em pire rom aine (1922-23) 46, podatke o razširjenosti na tam kajšnjih obm očjih pa prinaša C. Isings, Roman glass (1957) 87. 1 2 N ajštevilnejše na Slovenskem so v Emoni, k a r je zaradi bližine A kvi­ leje tu d i razum ljivo (gradivo bo v kratkem objavljeno v katalogu em onskih grobišč; doslej najobsežnejše prikazano pri A. M üllner, Typische Form en aus d. arch. Samml. d. krain. Landesm us. »Rudolfinum« in Laibach [1900] T. 48— 49). M edtem ko o najdbah iz Celeje praktično ni podatkov (J. Orožen, Zgodo­ vina Celja 1 [1927] 103 ss ne n av aja ničesar), so n ajdbe v Poetoviju »precej redke« (M. A bram ič, Poetovio [1925] 111). Med drugim i najdišči jih je bilo največ odkritih v Š em petru (šest, razen ene vse v fragm entih — sporočilo V. Kolškove), posamič pa še v Bobovku pri K ranju (P. P etru, A. Valič, Arh. v est­ nik 9-10, 1958-59 [1960] 134 ss, T. 1: 1), C m elem p ri Stični (R. Ložar, G lasnik Muz. druš. za Slovenijo 16, 1935, 100), Ribnici pri B režicah (V. K., P. P., V arstvo spom enikov 7, 1958-59 [1960] 303), Form inu pri P tu ju (A. Smodič, Časopis za zgod. in narod. 35, 1940, 21, T. 7: 5), Dokležovju (S. Pahič, Arh. vestnik 11-12, 1960-61 [1962] 104), V učji gom ili (S. P., V arstvo spom enikov 9, 1962-64 [1965] 159) itd. Za ta in sosednja najdišča prim . karto 2! 1 3 Tako M. A bram ič, op. 12, 111, ki vse (?) stekleno posodje v podonavskih provincah pripisuje italskim delavnicam , vendar om enja A kvilejo le kot trg o ­ vinskega posrednika, izvor iz tam kajšnjih delavnic pa kot možnost. É. B. Bonis, Folia arch. 9, 1957, 79 s sicer navaja, da izvirata obe stekleni žari iz Ivanca, podobni m iklavški T. 1: 2 »iz Akvileje«, v glavnem pa pripisuje stekleno posodje »sevem oitalskim delavnicam «. 1 4 O uvozu slabših izdelkov prim. op. 36! T re tja možnost, za sedaj le teo­ retična, bi bil uvoz iz P o ren ja ali Galije, na k aterega — a ne p ri žarah — opozarja M. G rubinger, Schild von Steier 2, 1953, 99. Izdelki tam kajšnjih de­ lavnic so bili po A. Kisi, op. 11, 384 izdelani iz nerazbarvane surove steklovine in bolj zelenkasti kot sicer bolj plavkasti egipčanski. 1 5 P odrobnejših ugotovitev o tem doslej še ni. Za Emono sklepa o dom a­ čih delavnicah — po Schm idovih podatkih — ■ J. K lem enc v Zgodovini L ju b ­ ljane 1 (1955) 352, na dru g a dejstva in prazgodovinsko steklo pa opozarja R. Ložar, G lasnik Muz. druš. za Slovenijo 19, 1938, 105. Proizvodnjo preprostih steklenih izdelkov ugotavlja po več odkritih — nenaštetih — steklenih pečeh v N oriku A. Schober, D ie Röm erzeit in Ö sterreich (19532 ) 169, po »raznih zna­ kih« pa za Panonijo že od začetka 2. stol. dalje L. Barkóczi, Folia arch. 18, 1966-67 (1967) 68, 82 (tudi za Ptuj). 1 6 C. Isings, op. 11, 86. Po M orin-Jeanu, op. 11, 46 so postale redke šele v drugi polovici 3. stoletja, docela pa so izginile v konstantinski dobi h k rati s prenehanjem sežiganja um rlih. 1 7 Na prvotno vlogo teh posod pri sh ran jev an ju živil opozarja M orin- Jean, op. 11, 42 (tak okrogli trebušni dolium je bil po A. Kisi, op. 11, 312 pogost tudi v vinski k leti vile Bosco Reale v Pom pejih), n a njihova odkritja v veči­ nom a drugotni rab i kot žare pa C. Isings, op. 11, 86. Če to dom nevam o tudi v našem prim eru, potem se nam tu d i po tej p lati odpirajo vprašanja o različ­ nosti potreb v gospodinjstvu um rlih v m iklavški grobnici, založenosti trgovine v Poetoviju (ali Flavii Solvi?) te r izvora in m orebitnih razlik v ceni obeh m iklavških žar; odgovoriti še ni mogoče na nobeno. 1 8 M orin-Jean, op. 11, 43; A. Kisa, op. 11, 312. 1 9 K arta zaradi nedostopnosti te ali one literatu re vsekakor ni popolna in naj velja le kot podlaga za m orebitno poznejšo karto s podrobnejšim i podatki o tipoloških različicah, steklu in izvoru. 2 0 M orin-Jean, op. 11, 43. 2 1 Po C. Isings, op. 11, 163 je preprosto (gospodinjsko) stekleno posodje, prosto pihano, kot poceni dostopno blago prišlo v široko rabo v klavdijskem času, k ar pom eni pri nas pričetek kolonizacije in dobe priznavanja držav ljan ­ skih pravic dom ačinom (J. Šašel, Živa antika 4, 1954, 351). V dobrega pol sto ­ letja m lajšem m iklavškem grobu se torej ugodni socialni položaj ne zrcali več v sam em pojavu, tem več v količini stekla. 2 2 Po spodnji tabeli grobov s trem i ali več steklenim i posodami je očitno, da tak i prim eri n a obm očju noriško-panonske k u ltu re gomil niso bili pogosti. T abela seveda zajem a le znane prim ere, ker iz v rste grobov ni znanih številk. N jen nam en je le p rikazati vlogo stekla v bogatejših grobovih, ker se sicer bogastvo ni izražalo sam o s pomočjo takih izdelkov. V tem sm islu je im el svoj pomen tudi geografski položaj grobišč oz. gospodarski pomen pokrajine. Prim . npr. bogastvo steklenih posod, a zvečine dišavnic v grobovih ob G ardskem jezeru: Ch. Simonett, Tessiner G räberfelder. Monogr. z. U r- u. Friihgesch. d. Schweiz (1941) 67 ss: M uralto Liverpool, grobovi 12 (23 steklenih posod), 33 (13), 44 (13), 49 (9); Minusio Cadra, grobovi 4 (23), 5 (9), 14 (27), 28 (8) in 31 (20). Število vsega steklenega posodja v teh grobovih (350) je znašalo četrtino vseh pridevkov. Prim . tudi: W. Haberey, B onner Jahrb. 143/144, 1939, 401 ss (7 steklenih posod od skupno desetih). Izven teh območij, blizu steklarskih proizvodnih središč kaže npr. grob 1 v S tražah na Slovaškem, že n a obm očju svobodne Germ anij e, podrejeno vlogo stekla m ed uvoženimi izdelki iz im pe­ rija (V. Ondrouch, B ohaté hroby z doby rim skej na Slovensku. Arch. Slovaca — Monogr. 1 [1957] 83 ss — 7 steklenih posod, dobra četrtina vseh pridevkov, toda noben stekleni predm et med precej bogatejšim i kovinskim i najdbam i iz groba 2). N ajdišče Grob Steklo K eram ika S igil­ la ta Kov. predm eti Novci R azno žara drugo bro n železo Miklavž 1 2 15 1 31 5 1 črepinje Loka 12 12 2 1 Goldes 1 1 8 4 9 1 črepinje Eichberg 6 2 3 18 3 2 črepinje Lüdersdorf 2 3 5 X Obgrün 2 4 1 5 Gersdorf 7 5 6 1 Goldes 3 2 2 5 2 4 1 črepinje Goldes 8 1 3 1 Giging 7 1 2 2 2 Ivane 2 1 2 7 1 Bržčas na prvo m esto spadajoči K raberkogel pri Lipnici (op. 26) tu ni mogel biti upoštevan, k er m anjkajo podrobnejši podatki. Iz Slovenije, k je r je pregled podeželskih grobov še najprej dosegljiv, bi lahko v to skupino — a iz planih grobov! — pripisali še grobova 1 in 8 iz Starega trg a pri Slovenjem Gradcu (op. 54) te r grobova 1 in 4 v Bobovku pri K ranju (op. 12). Zanim ivo je, da v tu prikazanih grobovih skoraj ni sigilate, razm erja steklenih in gli­ nastih posod pa so kaj različna. Po kovinskih najdbah v tej skupini daleč izstopa Miklavž, sicer so med bronastim i predm eti večinoma fibule, m ed želez­ nim i pa žeblji. Po podatkih H. K erchler, op. 29, 43 ss takih grobov v N ižji A vstriji ni, stanje v gomilah G radiščanske in zahodne M adžarske p a n i p re­ verjeno. V številu steklenih posod so upoštevani tudi identificirani fragm enti. 2 3 Prim . podatke v gornji tabeli! V O bgrünu so npr. štiri steklene žare stale v vrsti s petim i glinastim i posodami, k a r bi govorilo za pokop več oseb, čeprav nam drugi podatki tega posebej n e potrjujejo (velikost gom ile je bila poprečna), n a m estu pokopa dom nevani sežig in odsotnost kovinskih pridevkov pa učinkujeta prej nasprotno. 2 4 P rv i antropološki podatki na obm očju našega prim erjanja so znani iz K apfensteina (F. Felgenhauer, W. Alzinger, Ä. Kloiber, Beiträge zu r K enntnis der norisch-pannonischen H ügelgräberkultur 1. Arch. A ustriaca Beih. 7 [1965] 85 ss), a k er tam skoraj ni bilo steklenih posod, za obravnavani p rim er n e p ri­ dejo mnogo v poštev. Podoben prim er nudi pepelnica z dvem a steklenim a žaram a iz P orenja (Kretz, Kreis M ayen: W. H aberey, op. 22, 401 ss), k je r so bili kostni ostanki enako skrbno spravljeni v obeh posodah in antropološko razlo- čeni na (ločeno n a dveh grm adah sežgana?) zrelo ženo te r 8—10-letnega otroka. V tem prim eru, datiranem na prehod iz 1. v 2. stoletje, gre glede n a bogate pridevke (7 steklenih in tri glinaste posode, glinast kipec, zrcalo, ostanke sk ri­ njice in novec v pepelnici te r številne črepinje različnih posod v žganini) očitno za sočasen pokop članov socialno nadpoprečno situirane družine. 2 5 N ajdba ni bila strokovno preiskana neposredno ob odkritju, zato im ajo posredovani podatki nujno določen odstotek nezanesljivosti. Lega pridevkov v gro b u je znana le po najditeljevem opisu in podatkih; ni gotovo1 , če so bile kosti v posodah poprej v istem sestavu kot ob prevzem u najdbe — najditelj je trdil, d a so bile kosti v obeh žarah, shranjene pa so bile tudi v loncu. Začasen pregled, za katerega se zahvaljujem ge. Vidi B rodar iz Ljubljane, je pokazal, da p rip ad a jo kosti iz žare odrasli, m orebiti m oški osebi pod 40 le t starosti, nekoliko gracilnejše kosti v loncu pa najbrž drugi odrasli osebi neugotovljene sta ro sti in spola. 2 6 M edtem ko o vsebini obeh steklenih žar v gom ili p ri Lödersdorfu (Mitt, d. Z entr. Komm. N F 18, 1892, 245) ni določenih podatkov (kosti so bile tu d i v trinožniku) in ko nista znana število in vsebina steklenih žar v K raberkoglu n a L ipniškem polju (W. Schmid, F lavia Solva [1917] 6; tudi 15. Ber. RGK. 1923-24 [1925] 231, sl. 24 —• govora je o družinskem grobu s »trem i do štirim i pokopi«), sta v grobu gom ile št. 3 v Goldesu (V. Radim sky, J. Szombathy, Mitt, d. A n th r. Ges. W ien [NF 8] 1888, 83) odkriti razdrobljeni stekleni žari — m ere niso znane — obe imeli izbrane kosti, a sta kljub izrazito podolgovatem u pasu žganine stali blizu skupaj. — V grobu gomile št. 6 v Eichbergu (kot prej, 79) je b ila ena od obeh — pol m anjših od m iklavških —• steklenih žar prazna, zato n je n pom en n i jasen, čeprav govorijo drugi podatki za možnost dvojnega pokopa (osredotočene kosti tu d i na drugem m estu). — Še bolj proti funkciji žare d ruge steklene posode govori najdba v grobu št. 4 v Vučji gomili (S. P„ V arstvo spom enikov 9, 1962-64 [1965] 159), k jer so bile izbrane kosti le v večji posodi, v m anjši, pokriti z glinastim krožnikom in stoječi tik zraven, p a nič. — Ce so bile tu d i v m iklavški gomili kosti le v eni izmed obeh žar (T. 1: 1), kot je bilo ugotovljeno ob prevzem u najdb, potem bi tu d i tu lahko govorili o p rid ev n i vlogi druge (T. 1: 2) ali m orebiti celo o — kenotafu (?). 2 7 Po številnosti so m ed steklenim posodjem n a petem mestu, za žaram i, skodelicam i, vrči in dišavnicam i, a pred čašami, lonci in drugim. Z aradi k ro ­ nološke ohlapnosti in splošne razširjenosti je obsežnejše navajanje prim erjav tu opuščeno. R edki domači prim eri iz gomil so navedeni pri: S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965 (1966) 61. Izbor iz Em one pri: A. M üllner, op. 12, T. 48—49. Po tri v enem grobu še v G ersdorfu (M. G rubinger, op. 14, 88 — dve prizm atični, ena valjasta), po dve še npr. v Goldesu (op. 26, 85) idr. 2 8 A. M üllner, op. 12, T. 48: 32 — m anjša, a enako tem ne barve. 2 9 L. Barkóczi, op. 15, 73, sl. 27: 2 in 33: 4 — zelene barve, iz debelega stekla, s trem i kolobarji in plastičnim i trik o tn ik i v vogalih dna. J. Brunšm id, V iestnik Hrv. arh. druš. NS 1, 1895-96, 166, sl. 122; J. Garbsch, Die norisch- pannonische F rau en trach t im 1. und 2. Ja h rh u n d e rt. M ünchner Beitr. z. V or- u. F rühgesch. 11 (1965) 165, T. 17: 9 (z asom Dom icijana): skoraj enak po m erah in obliki se loči po svetlejšem steklu (H. K erchler, B eiträge zur K enntnis der norisch-pannonischen H ügelgräberkultur 2. Arch. A ustriaca Beih. 8 [1967] T. 41: 2, pod: R appoltenkirchen). Podobnih, a nižjih steklenic iz zelenkastega ste k la je bilo najdenih izven Em one in Poetovija več, npr.: M aribor-Pekre (v Jo a n n e ju v Gradcu, inv. št. 2337 — le dno), Loka (Blatt Rogatec [1939] 38). G oldes (V. Radimsky, J. Szom bathy, op. 26, 84, T. 2: 7), K apfenstein (F. Felgen- h au er, W. Alzinger, Ä. K loiber, op. 24, 66, T. 12: 1), Gersdorf (M. G rubinger, op. 12, 88 — grob J: fragm enti treh posod), Ivanc (É. B. Bonis, op. 13, 69 ss, sl. 15: 6 in 16: 4), Šem peter (grob H I — le dno, inv. št. 1654, v celjskem m u­ zeju — po sporočilu V. Kolškove), Dobrovnik (S. Pahič, Arh. vestnik 11-12, 1960-61 [1962] 95, T. 6: 2 — fragm enti), Bobovka (P. P etru, A. Valič, op. 12, 134, 136, T. 1: 3 in 8: 3) itd. Razen prvih dveh pa sodi večina naštetih prizm atičnih steklenic že v drugo skupino srednjevisokih (do 15 cm) svetlejših steklenic, ki po b a rv i stekla predstavljajo skupno s podobnim i cilindričnim i enotno in ob­ sežno skupino steklenega posodja. T retja skupina prizm atičnih steklenic pa so tiste povsem] nizke (npr. A. M üllner, op. 12, T. 48: 28). 3 0 A. Kisa, op. 11, 315. Ti znaki (v podobni obliki znani npr. tudi z bro­ n a stih posod — ponvic itd.) so značilni prav za prizm atične (in šesterokotne) steklenice. N avajanje p rim erjav je nepotrebno, a dokler ne bo na razpolago obravnave o znakih, ki im ajo poleg kolobarjev v vogalih dodatne upodobitve ali sploh drugačne znake, bo pripisovanje teh posod posam eznim delavnicam nem ogoče. Ob preprostih znakih iz koncentričnih kolobarjev so le m alo znani d ru g i m otivi (prim. pri A. Kisa, op. 11, 780 ss, našteti!), med objavljenim i iz bližnje soseščine so le štirje: rozeta v koncentričnem krogu iz Bobovka (op. 29, T. 8: 3 — brez kom entarja), šesterokraka zvezda v krogu ter črke na vo­ galih iz Gersdorfa in Lipniškega polja (M. G rubinger, op. 14, 99, sl. 32 — p ri­ pisano galskim ali porenskim delavnicam) te r rastlinsko-geom etrični m otiv iz K ugelsteina (prav tam ). Ena prav tako nizkih prizm atičnih steklenic iz Poe­ to vij a im a znotraj kroga sedaj nespoznaven reliefni lik, zunaj na vogalih pa plastične pike (v ptujskem muzeju, inv. št. 802 — neobjavljeno). Podobno tudi: É. B. Bonis, op. 13, 69, sl. 15: 6. Prim . še: L. Barkóczi, op. 15, 73 (trije kolo­ barji, v vogalih plastični trikotniki), P. K arnitsch, Die Linzer A ltstadt. Linz. arch. Forsch. 1 (1962) T. 29: 8 (šest kolobarjev, v vogalih črke V in S). 3 1 Opis postopka p ri A. Kisa, op. 11, 781 s (tudi R. Ložar, G lasnik Muz. druš. za Slovenijo 16, 1935, 101). M orebitno spajanje sten po robovih tu ni vidno, pač pa kaže ram e sledove nekdanje okrogle oblike in sega tako na vseh štirih straneh v oblem ovalnem rebru 3 m m p rek rav n in e stranic. Poleg ročaja je bil v ratu posebej dodan še vodoraven rob, in to v prim eru z drugim a dvem a m iklavškim a steklenicam a dokaj pravilno, čeprav v tlorisu ni povsem okrogel. Podobno dvodelnost ročaja, izdelanega pri steklenici T. 1: 5 iz dveh podolžnih polovic, kaže tudi najdba iz Bobovka (op. 29. T. 8: 3). Ta v rsta drobno nažlebljenih, večinom a širokih in kratk ih ročajev je značilna p rav za to vrsto steklenic (A. Kisa, op. 11, sl. 157, 45; 786: »Selleriehenkel«), m edtem ko so drugi, vitkejši po navadi le tri- do štirik ra t nažlebljeni. 3 2 C. Isings, op. 11, 66 datira najbolj zgodnje v flavijsko dobo te r ugo­ tavlja, da so se pojavile nekoliko pozneje kot pa m ale steklenice tega tipa. N ajm lajše naj bi segale še v prvo polovico 4. stoletja. É. B. Bonis, op. 13, 80 vidi izvor prizm atičnih steklenic v severni Italiji ter navaja p rim erjav e iz Akvileje, D alm acije in Tessina (op. 40—42), vendar velja to predvsem za sku­ pino srednjevisokih steklenic (prim. op. 29!). L. Barkóczi, op. 15, 73 om enja, da so prizm atične steklenice izdelek neke kölnske delavnice (po Frem m ersdorfu) in jih d atira večinom a v 2. stoletje. P. P etru, A rh. vestnik 9-10, 1958-59 (I960) 18 postavlja obe steklenici v Bobovku na konec 1. stoletja, k a r je gotovo blizu začetkom, k ar je razširjen ta (srednjevisoki) tip posod. K vsem tem ugoto­ vitvam za sedaj ne moremo- v Miklavžu dodati nič konkretnejšega. 3 3 Da ni prim erjav, je poleg m arsikaterih pom anjkljivih objav vzrok n a j­ brž tudi dejstvo, da so bile te posode pogosto razbite, in so jih zato om enjali le na splošno. P ri steklenici iz Zg. Voličine (S. Pahič, op. 27, 36, T. 5: 17), m anjši in skrbneje izdelani, tloris trupa ni znan. Če sodijo sem kaj »črepinje dveh okroglih steklenih vrčev z ročajem« iz gomile št. 8 v Goldesu (V. Ra- dimskÿ, J. Szom bathy, op. 26, 85) se ne da ugotoviti, kot tudi ne pri ročaju stam nija v Dolgi vasi (I. Miki, Arh. vestnik 9-10, 1958-59 [1960] 176). Po fra g ­ m entih dnov so znane take steklenice še iz M aribora — P eker (v Joanneju v Gradcu, inv. št. 2338) in G ersdorfa (M. G rubinger, op. 12, 88 — grob 7). P rav gotovo se skrivajo tu d i med neobjavljenim in nepregledanim gradivom iz grobišč v sosednjih območij, m edtem ko m ed najdbam i iz nižjeavstrijskih go­ mil (H. Kerchler, op. 29) niso omenjene. Prim . še dve taki steklenici iz Lo- carna (Ch. Sim onett, op. 22, T. 11: 13 in 12: 8»). 3 4 Opis izdelave p ri A. Kisa, op. 11, 9 s. Na običajen način p rilep ljen a tr a ­ kasta ročaja im ata tri reb ra in sta podobna tistim pri Kisa, sl. 157: 36—37, le da tu srednje rebro nobenkrat ne sega do dna. 3 5 A. Kisa, op. 11, 314 s (H. Kerchler, op. 29, 44). 3 6 C. Isings, op. 11, 68. 3 7 Eleganci profila se ne prilega samo ročaj, ki je neskrbno izdelan: p ri­ lepljen je poševno, gornji zavih je upognjen nazaj in kot klinasto rebro p ri­ lepljen na zunanjo površino ročaja. Posoda je bila že predstavljena: Časopis za zgod. in narod. NV 2, 1966, naslovna stran te r 7 dni 17, štt 22, 16. 6. 1967, 2. 3 8 Število kosti je bilo prav neznatno, mnogo skrom nejše kot v stekleni žari T. 1: 1, kar daje tej posodi kot žari bolj simboličen pomen. 3 9 M orin-Jean, op. 11, 132, oblika 93. 4 0 C. Isings, op. 11, 52, s podatki o najdiščih. A. Kisa, op. 11, ta k ih po­ kalov z ročajem posebej ne omenja. N ajpodobnejša oblika so tam čaše s po­ dobno konkavno zapognjenim profilom (E 293—295), o katerih m eni (str. 343), da so česta oblika steklenih posod in zelo starega izvora. 4 1 Prim . podobne pokale arretinskega m o jstra M. P errena Tigrana, A. Oxé, A rretinische Reliefgefässe vom R hein (1933) 73 ss, T. 23: 113 ab in 24: 114 ab (Tarragona) te r 25: 115 (Italija). Tam je naveden izvor iz G rčije in opozorjeno na opis razvoja tega tip a posod (modiolus?) p ri R. Zahn, Amt. Ber. aus d. Kgl. K unstsam m l. 35, 1914, 294 ss. 4 2 Prim . podobno »m arm orirano pobarvano na te rrò sigillato spominjajočo« posodo iz S tenjevca (É. B. Bonis, Die kaiserzeitliche K eram ik von P annonien 1. Diss. Pann. Ser. 2, 20 [1942] 43, T. 40: 21). Podoben lonec grobe izdelave iz P oetovija h ran i tu d i m ariborski muzej (inv. št. GZM 63). 4 3 A. M iillner, op. 12, T. 48: 17 in 21 te r J. Klem enc, op. 15, 395 ss, sl. 15 in 25. Prim . tu d i Stenjevac: V. H offiller, V jesnik H rv. arh. druš. NS 7, 1903-04 (1904) 173, sl. 68: 13 — bolj cilindričen, tu d i v ra b i kot žara, s steklenim po­ krovom. 4 4 V tem prim eru p re k A kvileje, saj p ri C. Isings (op. 36) našteta najdišča ne kažejo, da bi se širile v Podonavju, koder se je šele v 2. st. razvil rečni prevoz blaga iz P orenja proti vzhodu (F. Frem m ersdorf, op. 10, 180 ss). 4 5 A. Radnóti, Die röm ischen Gefässe von Pannonien. Diss. Pann. Ser. 2, 6 (1938) 97 ss. K ot neposredna predloga m iklavškem u tipu steklenih zajem alk bi lahko bile le kratkoročajne iz brona (T. 8: 41—44). Tam navedeni načini uporabe — kot zajem alka, kot m erica, v k u ltn e nam ene —• so verjetno veljali tudi p ri steklenih izdelkih, izpričana pa je tudi grobna raba (npr. Ch. Sim o- nett, op. 22, 78 ss; sl. 61: 8, 62: 17, 79: 22, 116: 29 in 119: 18). R adnóti postavlja bronaste zajem alke v 1. in 2. stoletje, za steklene bo torej veljalo najbrž enako. 4 6 N ajpom em bnejša oblika: R. Ložar, G lasnik Muz. druš. za Slovenijo 14, 1933, 30, sl. 2: d. D rugi tip bolj široke zajem alke je predstavil A. M üllner, op. 12, T. 48: 13 (tudi J. K lem enc, op. 401, sl. 29). K am sodi »steklena zajem alka« iz Č m elega (R. Ložar, op. 12, 100), ob pom anjkljivih podatkih ni ugotovljivo kot tu d i ne, če je im ela podobna cilindrična posodica iz Stenjevca kak ročaj (V. Hoffiller, op. 42, 173, sl. 68: 5). P odrobnejše iskanje bi verjetno odkrilo še kak prim er. 4 7 W. Schmid, op. 26, sl. 3. 4 8 M orin-Jean, op. 11, 132, tip 136. 4 9 A. M üllner, op. 12, T. 50; Ch. Sim onett, op. 22, 75 ss, sl. 34 id.; A. R ad­ nóti, op. 44, 11 ss. Tu je seveda govora o ponvicah (Kasserollen), m edtem ko R adnóti s p ateram i označuje tako im enovane daritvene skodelice z (vselej cevastim ) držajem , kakršnih m ed steklenim posodjem ni. * > N ačrtno zbiranje p rim erjav se tu ni zdelo sm otrno in najbrž ne bi spre­ m enilo splošne ocene. Precej istovetno posodico objavlja I. Miki, V arstvo spo­ m enikov 7, 1958-59 (1960) 342, T. 8: 1. 5 1 A. Kisa, op. 11, 336 s, ki prevaja trulla z »Mauerkelle« in om enja v zvezi z oenochoë še drugo m ožnost uporabe pri omizju. 5 2 C. Isings, op. 11, 92, ki prevaja trulla s »saucepan«.. 5 S Vsaj pet jih je bilo v gomili K raberkogel na Lipniškem polju (W. Schmid, op. 26, 6, sl. 3), pet tudi v gomili št. 1 v Goldesu (V. Radim sky, J. Szom bathy, op. 26, 82). K oliko skodelic je bilo m ed »črepinjam i najm anj deve­ tih steklenih posod« v Loki (B latt Rogatec [1939] 38), ni znano niti po inventarni knjigi v Joanneju (tam je pod št. 2493 naveden posebej le »skoro popolnoma ohranjen rob skodelice«). D eset skodelic (poleg petih steklenic itd.) je im el tudi grob št. 31 v M inusio C adra v Locarnu (Ch. Sim onett, op. 22, 163 ss), številne pa so bile bržkone večkrat tudi na m estnih grobiščih. 5 4 Tip 1 (polkroglaste) npr.: S tari trg (R. Egger, Jahresh. d. ö ste rr. Arch. Inst. 17, 1914, Beibl. 81s, sl. 58: 2); Au am K raking (H. Kerchler, op. 29, 129, T. 43: 3); Locarno (Ch. Sim onett, op. 22, si. 7s-io). — Tip 2 (konične) npr.: D obrovnik (S. Pahič, op, 12, 91, T. 6: 5); Lipniško polje (W. Schmid, op. 26, sl. 3); K apfenstein (F. Felgenhauer, W. Alzinger, A. Kloiber, op. 24, 65, T. 10: 1); Goldes (V. Radim sky, J. Szombathy, op. 26, 82 s — tip T. 2: 8); Locarno (Ch. Sim onett, op. 22, 163 ss, sl. 142, M inusio-C adra grob 31: deset posodic). — Tip 3 (krožniki) na prim er: Goldes (kot prej, tip T. 2: 14); Gigging (M. G rubinger Schild von S teier 8, 1958, 24); Locarno (Ch. Sim onett, op. 22, 163 ss, sl. 1422 4 te r 148i3). Izčrpno zasledovanje teh tipov posod, četudi le na om enjenem ob­ močju, še ni mogoče, a bi tudi presegalo nam en tega poročila. 5 5 A. Kisa, op. 11, Form entafel G; v tekstu niso posebej opisane. 5 6 M orin-Jean, op. 11, 129, tip 88; C. Isings, op. 11, 58, oblika 42. 5 7 C. Isings, prav tam : v rabi naj bi bile še v 2. stoletju in delom a celo pozneje; naštetih je nekaj najdišč, ki podajajo okvir, da so bile razširjene izven Italije. 3 8 A. Radnóti v Intercisa 2. Arch. Hung. NS 36 (1957) 152, kjer m eni, da je izdelovanje teh skodelic v Italiji trajalo le dq sredine 2. stoletja. 5 9 A. Kisa, op. 11, 328. Tu opozorjeno na »svečniško« obliko tru p a dišavnic. P rve pojave razširjenega tru p a n av aja K isa že iz pompejske dobe, občutne j ša širina (kot v našem prim eru) pa naj bi se uveljavila od sredine 2. stoletja dalje. Še najbolj bi obravnavani dišavnici ustrezal tip A 22. 6 0 R. Sunkowsky, Jahres, d. Ö sterr. Arch. Instit. 41, 1954, Beibl. 103 ss. Prim . tam orisan razvoj zadrgnjenega vratu, ki se je s povečanjem prostornine selil navzdol do prehoda v ratu v trup. Tam je zaradi razširjene stojne ploskve postal nepotreben te r je n a m iklavški dišavnici opazen samo še kot preostanek. Dišavnica T. 2: 11 bi po tej razdelitvi sodila nekako v sredino m ed tip a 54 a in (ker nim a značilnosti zvončaste oblike) 55 a, od katerih je prvi še visok, drugi pa tako sploščen, da sodi že v drugo skupino. Na preuranjenost klasifi­ kacije Sunkowskega opozarjata M. Baum, D. Srejovič, op. 179, 49. 6 1 C. Isings, op. 11, 97 (prim. k tem u: M oin-Jean, op. 11, 77). 6 2 A. Radnóti, op. 58, 144 s. Vse pri njem za ponazoritev uporabljene dišav­ nice im ajo ožji tru p od m iklavške, ena od n jih celo okroglastega. N obena nim a več sledov zadrgnjenja, tem več v rat dokaj oblo prehaja v trup. D atiran je je sorodno Kisovemu: od sredine 2. stoletja dalje, tip T. 26: 3 celo iz 4. stoletja! 6 3 Med form inskim gradivom so predhodni tipi zastopani s Sunkowskega oblikami 53 e in f (R. Sunkowsky, op. 60, 108), le da ima poslednji (A. Smodič Časopis za zgod. in narod. 35, 1940, 21 sl. 7: 8) že vodoraven rob. Povsem isto gradivo je znano tu d i iz Em one (A. M iillner, op. 12, T. 48: 16, 20, 25 in T. 49: 3, desno); prim. še Gigging (M. Grubinger, op. 54, 24, sl. 4: 2). Mnogo bliže pa je našem u prim eru em onska dišavnica T. 49: 3 (prav tam), kakršne so — z neko­ liko manj potlačenim trupom in očitneje zadrgnjenim vratom na prehodu v trup — - tudi med neobjavljenim poetovi j skim steklenim posodjem. 6 4 Nekoliko bolj rum enkasto steklo jo skupno s pokalom T. 1: 6 sicer loči od drugega posodja, vendar bi po Kisi in R adnótiju povzeto časovno razliko lahko razložili le z nekoliko bolj zgodnjo datacijo, za k atero govori večina drugih najdb. 6 5 P. Petru, op. 32, 18. K er gre očitno za isti razvoj, bi zadrgnjenje v ratu na prehodu v okrogel tru p lahko dom nevali. Med em onskim i dišavnicam i bi bila m iklavški še najbliže dišavnica z istim i tipološkimi prvinam i, a s kratkim vratom (A. M illiner, op. 12, T. 49: 3, predzadnja desno). 6 6 A. Kisa, op. 11, 330. Zadrgnjenje tu po njegovih izvajanjih ni vselej obvezno, vendar pa ga nim ajo vselej niti v skupini 3 navedene oblike. Zato bi lahko sodila sem tu d i dišavnica T. 26: 6 iz Intercise (A. Radnóti, op. 58, 152 — tam prišteta k »svečniškim« posodicam in zaradi vodoravnega ro b a m lajša). 0 7 V glini sicer ni opaziti prim esi peska, da pa ni bila povsem očiščena organskih primesi, dokazujejo rum ene lise, k jer je v največji izm ed njih (v reliefnem pasu pod odkrušenim grmičem) razločno viden odtis pribl. 1 cm dol­ gega rastlinskega lističa. To velja najbrž tu d i za nekaj poroznih luknjic v notranjosti posode, nastalih pri presnavljanju med pečenjem. Iz istega vzroka ali pa m orebiti zaradi površne izdelave je nastalo tudi nekaj poškodb na površini: zajed na reliefnem delu sten. K vprašanju barvne prevleke sigillat- nih posod, zlasti tistih iz La G raufesenque, prim . npr.: F. Lossen, G erm ania 23, 1939, 190 ss. V našem prim eru je barva pečene gline v profilu le rah lo svetlejša od prevleke. 6 8 Prim . opis izdelave pri F. H erm et, La G raufesenque (Condatomago) (1934) 223 s in R. K norr, Töpfer und F abriken verzierter T erra-S igillata des ersten Jah rh u n d erts (1919) 10; z risbam i tudi: J. Szilâgyi, A quincum (1956) 64 s, si. 10. 6 9 Znotraj skodele so sledovi raz, n astalih pri glajenju n o tran je površine, ko se je posoda bodisi skupaj s kalupom, bodisi pozneje v rtela na lončarskem kolovratu, enotni le do pričetka neokrašenega roba. Te drobne raze večinom a niso sklenjene in tudi ne vselej koncentrične. N a zunanji stran i je videti, kot da dno kalupa ni bilo preprosto ravno (prim. npr. M. R. Hull, G erm ania 18, 1934, 28, T. 5: 1—4), tem več poglobljeno v plitvo votlo nogo (prim. npr. kalupe iz delavnice m ojstra Pacatusa v A kvinku: K. Kiss, L aurae Aquicenses 1. Diss. Pann. Ser. 2, 10 [1938] 218 s, T. 12—45), saj se sten a posode tik ob nepoškodo­ vanem robu venca nadaljuje navzdol. V tem prim eru je osrednjo jam ico in kolobarjaste zareze, ki jih sedaj v plastičnem odtisu im a dno (prim. npr. G. Juhäsz, Die Sigillaten von Brigetio. Diss. Pann. Ser. 2, 3 [1935] T. 50: 4), im el že kalup (pri Pacatusovih kalupih se pojavlja predvsem le jam ica; K. Kiss, kot prej, T. 17: 14 itd.), prstan asti rob noge p a je bil pozneje, ko je bila posoda že vzeta iz kalupa in obrnjena položena na kolovrat, le navzven izglajen in nekoliko zapognjen. P ri tem (vrtečem se) glajenju je bil zunanji pas trilistnega venca deloma zabrisan. Skodela je bila pri pečenju očitno postavljena na neči­ sto površino, da se je noge oprijelo nekaj drobcev gline, ki so se spekli skupaj z njo in prišli nazadnje tudi v kupčeve roke. — S pajanje posebej izdelanega vrhnjega roba je na n o tran ji stran i posode opazno le po drugačnih sledovih glajenja površine: nam esto tankih raz so tu vidni le neenakom erni 3—4 mm široki pasovi m odeliranja. Podobno, a m anj izrazito je tudi na zunanji strani, k je r im a neokrašeni pas pod navzven odebeljenim robom (s sledovi facetiranja) v sredini večinom a plitek strehast rob. Jajčn a k ita im a tu oster rob, ki pa je tam, k je r je najtanjša, dvojen, kot bi šlo za posledico površnega m odeliranja. Ta naknadna zožitev jajčne kite je nastala pri oblikovanju dodanega neokra- šenega dela posode (A. Oxé, op. 89, 15), in sicer večinom a zato, k er jajčna kita ni bila vtisnjena v kalup v docela ravni črti. T aki prim eri med sigilatnim i posodam i niti niso tako redki, za ponazorilo naj bo poleg obravnavane najdbe npr. precej izrazitejši pojav pri L. Barkóczi, É. Bonis, Acta arh. hung. 4, 1954, 174, T. 17: 6, ali P. K arnitsch, op. 71, T. 100: 3. 7 0 G. Juhâsz, op. 69. 179. 7 1 F. Herm et, op. 68, 179. H erm et je s to opredelitvijo označil predvsem obdobje in ne individualnosti m ojstrov, od katerih so nekateri delovali že po­ prej oz. še pozneje. Prim . opombe k tej razdelitvi (z ozirom na K norrovo razlo­ čevanje po m ojstrih) p ri: A. Oxé, Bonner Jahrb. 140—141, 1936, 334 (povzeto pri: P. K arnitsch, Die Reliefsigillata von O vilava [1959] 25). 7 8 K. Kiss, Arch. Ért. Ser. 3, 7—9, 1946-48 (1948) 216 ss. 7 3 To bi si lahko razlagali kot propadanje kvalitete dejavnosti v La G rau- fesenque (A. Oxé, op. 41, 9 označuje uporabo slabih m atric kot »znak zaosta­ losti provincijskega obrata«), vendar je možno tudi, da gre ob množični južno- galski proizvodnji tudi za slabši (cenejši?) izdelek. Prim . podobne površne like leva na že degenerirani poznoitalski sigilati: H. K lum bach, Jahrb. RGZM. 8, 1961, 193, sl. 1. 7 4 F. Göhlert, T erra Sigillata (ciklostil) 1940, 41 opozarja nanjo že v grškem geom etričnem stilu (jonski kym ation — 1000—600 pred n. št.). Na arretinskih posodah je im el najčistejšo M. P erennius T igranus (A. Oxé, op. 41, 12, npr. T. 7: 21 itd.: njen razvoj je podrobneje opisal K. Hähnle, A rretinische R elief­ keram ik. Tüb. D issertation [1915] 17—21, sl. str. 77), nato pa jo je redno n ajti na sigilatnih posodah vse do njihovega konca. Pom en jajčne k ite m ed dotlej »popolnoma neopaznim i okrasnim i motivi« za razločevanje lončarjev oz. lon­ čarskih skupin je ugotovil že K norr (op. 68, 11 s, sL 5). 7 5 F. Herm et, op. 68, 73. D ruge značilnosti istega obdobja — odebeljene oz. testaste žilice okrog je d ra jajčnega člena tu ne m orem o upoštevati, k er zaradi zabrisanosti ne prihaja dovolj do izraza. Kot prednika takšnih glavic pestičev (dard avec la tê te trilobée; Eierstab m it dreigeteilter Quaste) bi lahko presojali tiste Germ anove oblike, p ri katerih se razširjeni konec glavic prične čopičasto cepiti na troje (la tête triangulée ou fleurie) in ki jih H erm et (prav tam , 164) presoja kot eno G erm anovih značilnosti (T. 100— 102). Po Oxéju, op. 71, 371, sodijo takšne glavice v tre tje (zadnje) obdobje G erm anovega delovanja in tako zam enjujejo starejše glavice v obliki »kroglice ali zvezdaste rozete«. P ri tem gre vendarle za vzporedni razvoj, saj je paličice z glavico v obliki rozete upo­ rab ljal še C rucuro (F. H erm et, op. 68, T, 84: 3), za njim še M ercato (R. K norr, op. 68, 98, sl. 47; prim. tu d i P. K arnitsch, op. 71, 110, T. 16: 5—6), v 2. stoletju pa še vrsta srednjegalskih lončarjev (P. K am itsch, prav tam, T. 33—75; T. 81: 1 tudi iz vzhodne Galije). 7 0 R. K norr, op. 68: T. 16: 16 — - Biragill, T. 53: 17 — M ascuus, T. 57 — Mercato, T. 59: 24 — M ommo, T. 70: 16 — Sasmonos. Po H erm etu, op. 68, T. 84: 1 (prim. tudi R. K norr, Rottweil — kot spodaj, 32, T. 12: 1) je imel ta k e tudi Crucuro. N aštevanje prim erjav tu iz opravičljivih razlogov ne m ore biti po­ polno, zato naj — podobno kot pri naslednjih navajanjih — velja naštevanje bolj kot ponazoritev razširjenosti. Po dosegljivi literatu ri je iz dosedanjih ob­ ravnav največ podatkov iz srednjeevropskega Podonavja, čeprav so nekateri isti m ojstri svoje izdelke širili tudi po Italiji (F. Hermet, op. 68, 238 ss). Tako navajajo: R. Knorr, Die verzierten T erra sigillata Gefässe von C annstatt und K öngen-G rinario (1905) T. 9: 1, 6, 9; 11: 5 (D onnstetten); 12: 1, 2 (Hof S tein­ hausen); 14: 1; a tudi T. 13: 1—3, 5—6 in 33: 3 podobne glavice, delom a na bisernih paličicah in deloma z bisernim nizom iz obdobja 80—150 n. št.; R. Knorr, Die verzierten T erra sigillata-G efässe von Rottw eil (1907) T. 11: 1; 12: 1; 13: 10; 14: 6; 15: 4, 5, 7; 16: 9, a tudi 18: 2, 4, 21 in 19: 3 podobne glavice, deloma na bisernih paličicah in z bisernim nizom na vzhodnogalskih posodah (Heiligenberg ?); N., I. Walke, 46.-47. Ber. RGK. 1965-66 (1968): G auting, T. 30: 9, 12, 13; 31: 2, 17, 18; 41: 10, 14; P. K arnitsch, op. 71: Ovilava, T. 2: 8 (Calus?), 10: 6 (Secundus?), 11: 1—3; 12: 2; 14: 1; 15: 1—3, 7; 16: 1—2; 18: 3—5; 20: 3; 21: 1, 3, 11 in 31: 6; P. Karnitsch, Die verzierten Sigillata von Lauriacum . Forsch, in L auriacum 3 (1955) T. 2: 2, 5; P. K am itsch, Die Linzer A ltstadt. Linz. Arch. Forsch. 1 (1962) T. 2: 1 (Calus?); J. Jacobs, Jahrb. f. A ltkde 6, 1912 (1913) Bregenz, T. 1: 4, 8; 2: 11, 13—14 (C ornutov krog); 3: 15, 18, 19, 21; G. Juhâsz, op. 69, T. 1: 1—3, 9, 16, 25 in 2: 1, 16 (?), a tudi 9: 7 in 11: 7 podobne glavice, deloma z bisernim nizom iz srednjegalskih delavnic. — V Sloveniji, k jer je največ fragm entov južnogalske sigilate — vsega 45 kosov — v P tuju, je tam zelo malo ta k ih oblik: p tujski m uzej, inv. št. 714 itd. — neobjavljeno; prim. I. M ikl-Curk, T erra sigillata in sorodne vrste keram ike iz P oetovija. Diss. 9 (1969) T. 1: 13. 7 7 R. Knorr, op. 68, 12, sl. 5:. srednji rogljič je tu razcepljen na dvoje. Pri Crucuru to ni bila edina oblika (prim. op. 75—76!), upognjen pestič s trirogljato glavico pa naj bi bil značilen tudi za M. C restija (P. K arnitsch, op. 71, 102, T. 12: 2). 7 8 P. K am itsch, op. 71, 94, T. 8: 2—6 in 122, T. 22: 8—9 — »SEVERVS-StiL< ter 118 s, T. 20: 3 in 21: 1, 3 — »MASCVVS-Stil«. V teh prim erih g re za rog­ ljičke s koničastim i konci, glavica pa je podobna čopiču in ne k rižu kot v našem prim era. Podobne oblike iz Ovilave še: P. K am itsch, prav tam , 114, T. 18: 3 in 122; T. 22: 7 — [Gerjmanif. K norr, op. 68, 12, sl. 5 te različice ne podaja. 7 8 Po kronološki tabeli R. K norr, op. 68, 6 s, popravljeni pri P. K am itsch, op. 71, T. 187. Ob koncu Germanovega delovanja ali neposredno za njim sta ta motiv uporabljala že Calus (P. K arnitsch, op. 71, 100, T. 11: 1, vsekakor označeno le kot »CALVS-Stil«) in Mommo (op. 76). Po koncu delovanja lon­ čarjev Mercato in Mascuus (okrog 95 n. št.) pa naj bi se podobne glavice pojavljale n a ranih vzhodnogalskih posodah (Heiligenberg), če so K norrove ocene pravilne (R. K norr, Cannstatt, op. 76, 26, T. 13: 1—7 te r Rottw eil, op. 76, 40 ss, T. 18: 2, 19, 21 in 19: 2—3 — vselej je z jajčno k ito združen oglat biserni niz). ™ F. Herm et, op. 68, 163 je uspel po figuralni m otiviki izločiti le za G er­ m ana in C anrugata-V egena (prim. k tem u pripom be in dopolnitve p ri A. Oxé, op. 71, 334 ss). 8 1 M iklavškem u pestiču z ravno paličico in desno zapognjeno glavico, ki ima oglate in široke, v obliki križa stoječe rogljiče, prislonjen pa je n a desno stran jajčnega člena, bi še najbolj ustrezali Biragillovi pestiči (iz Banassaca), le da so tam rogljiči vitkejši. Po razširjenem srednjem rogljiču pa bi spet lahko mislili na že razcepljen srednji rogljič pri Crucuru. K aj zanesljivejšega torej na podlagi tega m otiva ni mogoče reči. 8 2 P rv i jo je poleg bisernega niza uporabil Germanus (npr. R. K norr, op. 68, T. 36: B — R ottw eil; F. Hermet, op. 68, T. 100— 102, ki jo označuje kot znak za tretje in četrto obdobje — str. 73), nato pa je bila — vsekakor vedno re d ­ keje — v rab i nazadnje še v R heinzabernu (npr. P. K arnitsch, op. 71, 272, T. 97: 5). Med galskim i izdelki je pogosto predeljevala posamezne m otive v raz­ ličnih smereh. 8 3 F. Herm et, op. 68, 217 s, T. 115: 2—3. M edsebojna razdalja jajčne kite in cikcakaste črte se tu ne ponavlja, kot bi p ri uporabi enotnega koleščka pričakovali, a tu d i presegajoči konec sam e črte govori za posebno odtisovanje z drugim koleščkom (T. 115: R 5). m F. Herm et, op. 68, 109 ss. Tak način prikazovanja živali ni edini, a je pogostejši od onega, ko so živali izolirano nam eščene v reliefnem pasu oz. v njegovih likih. Prim .: T. 29: 11; 53: 38, 40; 67: 13—19; 68: 1! 8 5 F. H erm et, op. 68, 111, 186. G erm an kot vodilni lončar v La G raufesen- que (po K norru, op. 68, 48 s je ustvaril vrsto novih likov, ki so jih potem povzemali še drugi lončarji, npr. Sabinus, Secundus, M. Crestio) te različice lovskih scen očitno še ni uporabljal, pač pa tak o im enovani »drevesni lov« (chasse arboréidée) s posebnim krivuljastim drevjem oz. trto (R. Knorr, kot prej, T. 36: C ali 39: R), kakršen je bil n ajv erjetn eje vzporedno v rabi še pri L. Cosiusu in C rucuru (prav tam , T. 26: A te r 29: A). 8 6 F. Herm et, op. 68, 109 s. H erm et (184) m eni, da so ob prejšnjem p re­ vladovanju rastlinske ornam entike človeški in živalski liki pred vespazijanskim časom še redki in z malo izjem am i (npr. antilopo napadajoč lev n a pozni A lbi­ novi posodi — R. K norr, op. 68, 26 s, T. 5: Mainz) predstavljajo večinom a le posamične ali brezvsebinske upodobitve. N asprotno navaja H. Petrikovits, G erm ania 26, 1942, 127, da se pojavljajo živali na južnogalski sigilati posebno pogosto že v klavdijskem času, vendar p rav tako v brezvsebinskih likih, citi­ rani prim er T. 21: 2 PRIM VS pa datira m ed 50—70. 6 7 F. H erm et, op. 68, 112 našteva (brez citiranja, tu zato citati iz K norra, op. 68) naslednje: Crucuro, Pudens (T. 68: Rotweil), Jucundus (95, sl. 45 — Günzburg in Rottweil, op. 76, T. 1: 7?), M ercato (T. 57: G, H — W indisch, Rottweil) in V italis (T. 83: E — W indisch te r 84: F, K, M — Mainz, W indisch Rottweil). — R. K norr, op. 68, navaja k tem u še: Calus (36, T. 18: D — B re­ genz; pozno delo) in Passenus (66, T. 63: B — R ottw eil; zgodnje delo — grm iči so tu izpopolnjeni s spiralam i). P. K arnitsch, op. 71 navaja iz bogate zbirke v Ovilavi še nekaj prim erov, pri katerih pa je vsekakor z m ojstri v zvezi le način oblikovanja: Vitalisov način (96, T. 9: 1, 3—4), Sabinov način (98, T. 10: 4), M ercatov način (106, 108, T. 14: 1—2, 4—5; 15: 2), L. Cosius (112, T. 17: 3—4), Biragilov način (120, T. 21: 11), tu d i način Natalisove skupine (130, T. 26: 9). J. Jakobs, op. 76, 179, T. 3: 19 navaja podobno sceno (elementi M ercata- Cosiusa). Kdo m ed njim i je bil prvi in kdo poslednji, ostaja neznano. 8 8 K om binacija leva in jelena se sicer v ečk rat ponavlja, vendar skoraj nikoli z drugim i m iklavškim i ornam entalnim i liki in redko tu d i na posodi z enim sam im reliefnim pasom. Tako im a npr. Crucurov motiv (op. 85) med živalma drevo oz. trto, drug rastlinski m otiv je tu d i v Rottw eilu (R. K norr, op. 76, T. 17: 11), p ri H erm etu (op. 68, T. 66: 39) pa sta upodobljena v m edaljonih v tako im enovanem »ločenem lovu« (chasse disjointe). Podobe leva in jelena so tudi na fragm entu neznane južnogalske skodele Drag 37 v G autingu, le da je vmes geom etrični m otiv (H. M üller-K arpe, G erm ania 30, 1952, 269, T. 12: 7; N. I. Walke, op. 76, T.. 30: 6 • — Domicijanov čas). Prim . tudi fragm ent, inv. št. 714 v ptujskem m uzeju (jelen z nazaj obrnjeno glavo) — I. M ikl-Curk, op. 76, T. 1: 13! — M iklavškem u prim eru najbolj podoben lovski prizor je n a skodeli iz Brigetione (G. Juhâsz, op. 69, 158, 181, T. 50: 2 in F. Eichler, L aurae A qui- censes. Diss. Pann. Ser. 2, 10 [1938] 155, T. 1: 1): upodobitev je enako zabri­ sana in neskrbna, vm esni grm iči sodijo v isto skupino, reliefni pas je enojen in spodaj podobno omejen. K tem podobnostim je treb a pripisati tudi razlike: glavica pestiča ni spoznavna, nam esto šopov so tu le posamezne trave, med spodnjim vencem in prstanasto nogo je prazen pas. Juhâszova fragm enta po­ drobno ne opredeljuje, pri navajanju prim erjav za posamezne like pa se skli­ cuje na Crucurove in Vitalisove izdelke, s čim er b i bil tudi za to posodo podan soroden časovni okvir. m Kot prototip veliki množini južnogalskih upodobitev levov na sigilatnih posodah bi lahko navedli zgodnja posnem anja arretin sk ih vzorov, npr. A. Oxé, Frühgallische Reliefgefässe von Rhein (1934) T. 4: 52 in 17: 69 (R. K norr, op. 68, 25 s, T. 3: P — Bregenz te r 52, T. 41: K — Neuss). 9 0 F. Hermet, op. 68, 34, T. 25: 8—26; m ed vsem i pridejo v našem prim eru v poštev le dva ali trije : 8, 8 A, m orebiti še 12, prikazani na posodah: T. 66: 3—34; 67: 7, 14; 68: 3; 78: 17; 83: 2—3, 6; 100: 19 in 102: 40, 45 — Germanus, 84: 5 in 109: 2 — Crucuro, 88: 1, 3; 89: 9; 117: 18 in 119: 4 — Prim us. — R. Knorr, op. 68, 27, sl. 13 te različice leva ne prikazuje, prinaša pa jih n a tablah: 16: 6 — - Biragill, 29: A — Crucuro, 36: A — Germanus, 54: 5 — M eddillus, 65: 1 in 67: K — Primus, 67: 4 in 68 — Pudens; tudi op. 76, 23, T. 10: 1, 2. Prim . k tem u še leva v že opisani lovski sceni (op. 88) iz Gautinga, prim ere iz! Ovilave (P. K am itsch, op. 71, 100, T. 11: 2—3; 104 T. 13: 2; 126, T. 24: 1), Linza (P. K am itsch, op. 76, T. 6: 4—5) Brigetione (op. 88) in Poetovija (op. 88). M iklavška upodobitev s pokončnim repom se loči od večine teh prim erjav (prim. podobno pri F. Herm et, op. 68, T. 25: 8 in 66: 33—34!). 9 1 Po H erm etu, op. 68, 36, se večina jelenov, zlasti ležečih, pojavlja v tre t­ jem, prehodnem obdobju, takoj za ležečimi p a so najčešći bežeči jeleni (T. 27: 1—28). Med tem i je najštevilnejši lik na desno bežečega jelena z glavo, obr­ njeno nazaj (k preganjalcu), za katere n av aja R. K norr, op. 68, 27, sl. 13, vrsto m ojstrov vespazijansko-dom icijanskega časa, m edtem ko za lik na desno beže­ čega jelena z glavo naprej omenja le dva (prav tam : M ommo, Crucuro). Ta lik tudi prih aja v poštev za izhodišče naših prim erjav. Poleg že znane Crucu- rove skodele (R. K norr, op. 68, T. 29: A — Nijmegen) objavlja K norr podoben lik jelena še pri of Crestio (T. 27: 5) in M elusu (T. 56: B — Mainz), m edtem ko pri H erm etovih upodobitvah (T. 66: 35—39; 67: 12; 92: 29) m ojstri niso znani. V Linzu se podoben lik pojavlja le na poznejših vzhodnogalskih posodah (P. K am itsch, op. 76, T. 4: 1). Našemu prim eru je najbližji jelen iz B rigetione (op. 88), po grobem oblikovanju pa še npr. iz G autinga (N. I. W alke, op. 76, 117, T. 45: 15 — obrnjen levo, čas: N erva-Trajan), tu d i R. Knorr, C annstatt, op. 76, 23, T. 10: 1, 2. 9 2 F. Hermet, op. 68, 112, T. 68: 7—19 — Flabellum; (»Busch m it lappigen Blüten« v nem ških tekstih). Knorr, op. 68, 15, sl. 12 teh m otivov posebej ne navaja, tem več v zvezi z različnim i m otivi iz vespazijansko-dom icijanskega časa, k jer je enak trilistni grmič prikazan za m ojstre: Jucundus, Mercato, Niger, Secundus in Vitalis. 9 3 F. Hermet, op. 68, 112. 9 4 Prim . pri H erm etu, op. 68. trilistni m otiv T. 14: 46 — vzor te oblike (?). V našem prim eru je srednji list povsem gladek, stranska pa se pri obeh posa­ m ičnih upodobitvah razlikujeta po tem, da je večinom a le levi ožji in po zunanji strani nazobčan. V drugih upodobitvah je bil en k rat trilistn i člen pridejan drugem u s petim i listi, podoben petlistni m otiv pa se v čisti obliki pojavlja še dvakrat. V drugih treh upodobitvah gre za p rek riv an ja in defor­ macije. P ri petlistnih členih je sim etričnost m otiva že razrahljana, a k er so močno zabrisani, ni jasno, ali so bili nazobčani redno vsi štirje ali p a včasih le zunanja dva. 9 5 Trilistni členi, ki jih navaja K norr (op. 92), so bili večinom a uporab­ ljeni kot členi cvetnih kit, medtem ko se v p ri njem prikazanih »pahljačastih« oz. grm ičkastih lovih pojavlja kom binacija drugega tipa s precepljenim osrednjim in gladkim a stranskim a listom a (tip H erm et T. 68: 8—11) ali drugi m otivi (op. 87). Podoben motiv, izhajajoč iz H erm etovih tipov (op. 68) T. 68: 13—15 (s stran ­ skim i listi nazobčanim i po zunanjem robu), podaja na Ju k u n d u pripisanem fragm entu (op. 76: Rottw eil, 21, T. 7), H erm et (op. 68) p a poleg tak ih grm ičkov (T. 67: 17) in drugih oblik z gladkim i (T. 67: 13, 18) in koničastim i listi (T. 67: 15) podaja tudi m iklavškem u najsorodnejši m otiv z narezanim i stranskim i listi pri Crucuru (T. 84: 3). Ta je znan tudi iz G autinga (N. I. W alke, op. 76, 93, T. 29: 19) in iz Brigetione (op. 88), m edtem ko so npr. grm ički iz V iruna (C. P raschniker, H. Kenner, D er B äderbezirk von V irunum [1947] 102, sl. 89) in Poetovija (v ptujskem m uzeju, inv. št. 714 — I. M ikl-C urk, op. 76) s precepljenim i sred­ njim i listi pri nas verjetno edina znana oblika. 9 6 R. Knorr, op. 68, 25, sl. 12, našteva m ojstre s tem motivom: Biragill (T. 16: 12), Calus (T. 18 D — Bregenz), Jucundus (95, sl. 45: B — Günzburg), Ger­ m anus (43, sl. 20; T. 34: 23; T. 36: B in 38: Q izdelano z roko v deform irani obliki), M asculus (T. 53: 14), M ercato (97, sl. 46: A — G ünzburg; T. 57: F — Windisch), Paulus (98, sl. 47 — Günzburg), Pudens T. 68 —■ Rottweil) in Vitalis (T.83: E ter 84: K — Windisch). 8 7 F. Herm et, op. 68, 13, T. 14: 87. A. Oxé, op. 71, 373, pripom inja k tem u, da v bolj zgodnjih lovskih scenah ni bilo upodobljenih tal, v poznejših pa — večinoma s travo — na različne načine (prim. ta m citirane prim ere iz H er- meta!). 9 8 K op. 96 še npr.: R. K norr, op. 76 (C annstatt): T. 11: 3, 9; 12: 2 (Momo? — Hof Steinhausen); 14: 3—4 (W üttemberg). R K norr, op. 76 (Rottweil): T. 5: 5, 10 (Germanov način); 12: 1 (Crucuro?); 14: 7 (Paulus): 15: 4, 8 (Biragil?). • — N. I. Walke, op. 71, T. 30: 14 (Gauting). P. K arnitsch, op. 71, Ovilava: T. 9: 3 4 (Vitalisov način); 14: 1, 4, 6 in 15: 2 (M ercatov način); 19: 2; 20: 3 in 21: 2 (Masculov način) te r 21: 11 (Biragillov način). P. K arnitsch, op. 76 (Lau- riacum): T. 2: 3. P. K arnitsch, op. 76 (Linz): T. 2: 3 (Calusov način). Ta seznam seveda ni popoln, a videti je, da m ed sigilato iz B rigetiona ni kosov s tem motivom. V Sloveniji je nekaj kosov le iz P oetovija (v ptujskem m uzeju, neobjavljeno). 9 9 Prim . npr. podobno pri R. K norr, op. 76 (Rottweil): T. 15: 5 na B ira- gillovi skodeli iz Riegla te r P. K arnitsch, op. 71 (Ovilava): T. 18: 6. Zig z m oti­ vom trave je bil gotovo eden izmed tistih, ki so — kot meni K norr, op. 68, 15 — bili v skupni rab i pri več lončarjih (celo v istih delavnicah?). Šope trave postavlja K norr, op. 76 (C annstatt), 25, v dobo m ed 75 in 110 po n. št. w o p Herm et, op. 68, 54 — G uirlande (A bschlusskranz v nem ških tekstih). 1 9 1 F. H erm et, op. 68, 136, T. 44—48. 102 p r i H erm etu bi m iklavškem u m otivu še najlaže prim erjali nekaj podob­ nih vzorcev iz dom icijanskega časa: T. 86: 13; 87: 2, 3, 5, 6 in 88: 5; podobno še pri C rucuru T. 109: 1 in M ercatu (R. K norr, op. 68, T. 57: A, B, F, G • — Nijmegen, R ottw eil in W indisch). D ruge prim erjave: D onnstetten in W ürttem ­ berg (R. K norr, op. 76, 26 C annstatt, T. 11: 5—6; 13: 7 — le členi iste v rste iz 80—150!), G auting (N., I. W alke, op. 76, 119, T. 47: 5 — še bolj razkrojeno, čas: N erva-Trajan), S traubing (J. A. Stanfield, G erm ania 23, 1939, 110, sl. 1 — Do- m icijan-Trajan), Bregenz (J. Jacobs, op. 177, T. 1: 4; 2: 10—11 —• v glavnem Com utusov krog, po K n orru za C ornutusa značilen), Ovilava (P. K arnitsch, op. 71, 118, T. 20: 3—6 — M asculov način), Brigetio (G. Juhâsz, op. 69, 37, T. 2: 1). 1 0 3 G. Juhâsz, op. 69, 181 s poudarja tudi pri posredovanju južnogalske sigi- late (po m orju iz M asilije) pomen Akvileje in trgovsko pot v Panonijo, vendar le do Savarije. Zanim ivo je, da je na tej poti npr. v Emoni »le neznatno število galskih posod«, a tudi najdbe iz Celeje so zelo skrom ne (I. M ikl-Curk, op. 76). P rav tako za posredovanje Akvileje govorijo skrom ne najdbe iz V iruna — dobrih 5 % (C. P raschniker, H. Kenner, op. 95, 102 s). Kakšno je stanje v A kvi­ leji sami, mi ni znano, večina poročil om enja predvsem druga italska najdišča (prim. F. H erm et, op. 68, 238 ss; tudi P. K arnitsch, op. 71, 23). R edkoštevilne so najdbe južnogalske sigilate tudi v Sisciji in v V araždinskih Toplicah (B. Vikič- Belančič, S tarin a r NS 13-14, 1962-63 [1965] 91 s). V Poetoviju bi za trgovsko pot prek A kvileje lahko govorili npr. Germ anovi izdelki, m edtem ko za druge poznejše m ojstre iz La G raufesenque in B annasaca to že ni več povsem zanes­ ljivo (I. M ikl-C urk, op. 76). D. Gabler, A rrabona 9, 1967, 50 navaja najm oč­ nejši uvoz južnogalske sigilate v A rrabono (Györ) od obdobja m ed .70—80 dalje. To pa v zvezi s tem , da m ed sigilato iz 1. stoletja južnogalska močno p rev la­ duje (75% proti 25 % > italske), podobno kot npr. lahko povzemamo iz podatkov iz Linza (L. Eckhart, L inzer Fundkatalog 3. Linz. arch. Forsch. Sonderh. 3 [1968] 165: seznam po delavnicah — 909 /o južnogalske = 43 °/o La G raufesenque + 47% Bannasac proti 10% arretinske, kaže, da je pred koncem 1. stol. južno­ galska sigillata ob Donavi že močno prodirala p ro ti vzhodu in tako verjetno ob koncu stoletja po tej poti prodrla tu d i do Poetovija). 1 0 4 G. Juhâsz, op. 69, 176 ss, za severnoitalsko (padansko) sigilato, tudi: K. Sz. Póczy v Intercisa 2. Arch. Hung. NS 36 (1957) 31. 1 9 5 E. B. Thomas, A cta arch. hung. 6, 1955, 102 s. Tudi v vsej Sloveniji izven glavnih m est razen v M iklavžu ni južnogalske sigilate. 1 0 6 I. M ikl-Curk, op. 76. Tam navedene številke (tukaj pomenijo tiste v oklepaju za prim erjavo V irunum — po C. P raschniker, H. Kenner, op. 95, 100 ss) so tele: vzhodna sigilata: ? (1), italska: 231 = 23% (14 = 19°/o), južnogalska: 45 = 4 % (4 = 5% ), srednjegalska: 253 = 25% (15 = 20 % > ), vzhodnogalska: 8 = 0,7% (—), Rheinzabern: 466 = 45% (42 = 55% ). V tej zvezi bi bilo zanimivo vzporejanje še s Savarijo, k jer naj bi bila južnogalska verjetno številnejša (G. Juhâsz, op. 69, 182). V tej zvezi prim. še podatke za Ovilavo pri R. N ierhaus, G erm ania 40, 1962, 166 (začasno, po P. K am itsch, op. 71), ki nam kažejo skupno s tistim i iz Linza (po seznamu L. E ckharta, op. 103) — izračuni H. Comforta, Am. jour, of Arch. 61, 1957, 411 za L auriacum mi niso dosegljivi, podobnih celotnih podatkov npr. za Carnuntum , A rrabono itd. ni — značilno nesoraz­ m erje pri italski (P[oetovioj: 23%, V [irunum j: 19% , 0[vilava]: 0,5 % , L[inzj: 5 % in južnogalski siligati — P: 4% , V: 5 % , O: 16%', L: 28% , m edtem ko se stanje izravna pri izdelkih iz srednje G alije (Lezoux): P: 25 %, V: 20 % , O: 26% , L: 21% in R heinzabem a: P: 45% , V: 55 %, O: 50% , L: 36% (Lauriacum pa im a več kot Ovilava). 1 0 7 I. M ikl-Curk, op. 76. 1 0 9 Prisotnost skodele tipa Drag 37 v M iklavžu je na našem obm očju za nim iva tudi zaradi zgodnjega pojava te oblike sigilatnih posod, ki so sicer šele v 2. stoletju (iz delavnic v Lezouxu in Rheinzabernu) postale splošno razširjena in prevladujoča oblika (.M . Abramič, Poetovio [1925] 97; I. M ikl-C urk, op. 76; v P tu ju je bilo ugotovljenih najm anj 380 ta k ih posod = približno 43 % celotne ali 83% južnogalske sigilate). K vprašanju razširjenja sigilatnih izdelkov po podeželju prim. k arto sl. 2 pri: I. M ikl-Curk, Arh. vestnik 19, 1968, 315, k je r so v severovzhodni Sloveniji taki izdelki označeni poleg Celeje in Poetovi j a le za Miklavž, V eržej (tam najden doslej le en fragm ent skodele Drag 37: oglata jajčn a kita s pestičem se sicer pojavlja že v Lezoux, posamič upodobljeni trioglati listi pa so znani večinoma na posodah iz Rheinzabem a — C. Praschniker, op. 95, 108, sl. 100: 7741; N. I. Walke, op. 76, 108 ss, T. 39: 6 in 40: 8 — izvor tega m otiva je še italski: J. K lum bach, op. 73, 193, sl. 1 in B. Vikič-Belančič, op. 103, 91, sl. 4: 1-2) in Dolgo vas, m anjkata pa npr. Stari trg — R. Egger, op. 54 in Šalovci — S. Pahič, op. 27, 45, T. 2: 5). K arte, ki jih objavlja B. Vikič-Belančič, Arh. vestnik 19, 1968, 509 ss, pril. 1-2, so za Slovenijo m anj precizne. Galski im port je tu označen le za Emono in Poetovio (tu brez južne Galije), M ariboru pripisana te rra nigra in rhein- zabernški izdelki pa so v resnici le v M ariboru spravljene najdbe iz Poetovi j a (izdelek iz Reci j e je tu poleg poetovi j skih prim erov le še lonec T. 4:7 iz Seta- rcve — • S. Pahič, kot prej, 46). V drugih predelih Jugoslavije so bili južno­ galski izdelki odkriti poleg V araždinskih Toplic (Coelius in M edillus) in Siska še v O sijeku (Belatus, Quintus) in Srem ski M itroviči. io» Npr.: J. W erner, Die beiden Zierscheiben des Thorsberger M oorfundes. Röm.-Germ. Forsch. 16 (1941) 14 (Flavion — tri lopatice). 15 s, T. 10 (Keszthely- U jm ajor ■ — • ena); tudi K. Woelcke, G erm ania 15, 1931, 36 ss, sl. 1 (F rankfurt a. M. - Praunheim — dve). 1 1 0 Čeprav pri večini takih najdb (Schm inkkästchen, Salbenbüchsen) naj- diščne okolnosti v podrobnosti niso znane, je videti, da je frag m en tiran o st tega pribora kaj pogosta (prim. npr. druge dele ta k ih škatlic p ri J. W erner, op. 109, 10 ss; tudi M. Abram ič, A. Colnago, Jahrb. Ö sterr. Arch. Inst. 12, 1909, Beibl. 109 in J. W erner, G erm ania 27, 1945, 96 s). 1 1 1 K. Woelcke, op. 109, 39 s, sl. 3. 1,2 Prim . podobne cevke: J. W erner, op. 109, 15 s, T. 10: 2 — U jm ajor: krajša in sestavljena iz treh približno enako dolgih delov, vtaknjenih eden v drugega; 14 — - Flavion: om enjena le ena (?) cevka — neposredno poročilo' o n ajdbi mi ni dostopno, kot tudi ne (razen M. Abramič, A. Colnago, op. 110) tista o najdbah, naštetih pri J. W ernerju, op. 109, 15, op. 15. 1 1 3 J. W erner, op. 109, 10 ss: A ndernach — 20, op. 32, Bonn — T. 8: 2, 8 in 9: 1, W iesbaden? — T. 8: 4-5, Faim ingen? — T. 8: 6, Köln — T. 9: 2, Flavion — T. 9: 3, U jm ajor — T. 10: 3. J. W erner, op. 110, 96, T. 22: 1-2. — O podobni najdbi iz Intercise prim . A. Radnóti, op. 58, 274, T. 62: 3. 1 1 4 J. W erner, op. 109, 16 s. 1 1 5 J. W erner, op. 109, 17 našteva m ed značilnostm i za Sacira predvsem jajčno kito te r edikulo, v motiviki p a vojno in dionizijsko vsebino. N ajčešći na upodobitvah na škatlicah za šm inkanje je v edikuli na prestolu sedeči M ars z gosjo, zaradi česar im ajo tudi ploščice večinom a peterokotno obliko, ki ji nato po številu sledijo okrogle. 1 1 6 J. W erner, op. 109, 13, sl. 3. Take kite im ajo tu d i nekateri okovi za sk ri­ njice iz Intercise (A. Radnóti, op. 58, 273, T. 64: 1, tu d i sl. 65: 78) še v zelo čisti obliki, a tudi že zabrisane na kolobarju: npr. T. 63: 3 in 64: 5 in sl. 69: 19 — tu skupno s podobnim bisernim nizom (str. 328 s — na risbi je razlika m anj očitna). 1 1 7 J. W erner, op. 109, T. 8-9. Med reliefnim i prikazi iz Intercise prim. v tej zvezi okov T. 67: 5 (A. Radnóti, op. 58). 1 1 8 Tehnika izdelave je bila bržkone podobna tisti pri izdelavi žigov za novce: like so vrezali v kovinski žig kot obrnjeno sliko (M. B ernhart, op. 119, 369), nato pa z udarcem vtisnili v pločevino. J. W erner (op. 109, 11, 13, 20) opisuje postopek kot žigosanje posam eznih likov n a vsak reliefni prizor posebej, torej individualno obdelavo reliefnih ploščic, k a r dokum entira s prekrivanji. T aka prekrivanja kaže tudi m iklavški m edaljon in s tem do neke m ere tudi zapo­ redje oblikovanja. N ajprej je bil tu izdelan obrobni kolobar, v tako nastalo polje pa v stavljen najprej osrednji lik, ki je razm ejil prostor, za njim p a 'o b a stranska lika M arsa in M erkurja. Nazadnje sta bila oblikovana trizob in sulica, ker režeta del caducea in delfina, pri rokah pa »padata« na obeh straneh v globino poprejšnje izdolbine, podobno kot pokrivali Marsai in M erkurja na ob­ robju. Po prostorsko natančno izračunani kom poziciji v komaj dobrih 3 cm velikem m edaljonu in drugih podrobnostih (npr.: levi rogelj trizoba ni sim e­ tričen desnemu, k er je oblikovan glede n a m anjši razpoložljiv prostor znotraj oboda, M erkurjev petelin stoji na robu oltarčka, k er ta ni mogel biti v celoti upodobljen, M arsova gos je točno razporejena po ozkem prostoru) pa se mi zdi v tem prim eru verjetnejše, da velja zaporedje oblikovanja le za izdelavo žiga kot celote. Na ta način niso bili v pločevino vžigosani liki vsak zase, tem več p redstavlja m edaljon enkratni vtis že kot kompozicija izdelanega pečat­ nika, podobno kot pri novcih, pri čemer bi ostra plastičnost reliefa te rjala protižig (v sm islu »Oberstanze, Stempel - U nterstanze, M atrik« ■ — • E bert 2 [1925] 177). Dodatno, individualno obdelavo vsakega tako odtisnjenih m edaljonov p red ­ stavljajo puncirani krožci po obodu, izrezovanje iz pločevinaste plošče pa je pomenilo zaključek izdelave. 1 1 9 T aka lega stopal je pri upodobitvah človeških likov v podobni obliki na novcih izjem no redka (npr. M. B ernhart, H andbuch zur M ünzkunde der röm ischen K aiserzeit [1926] T. 38: 7: pol v desno obrnjeni M ars na sestercu A ntonina P ija in T. 74: 4: pol v levo stoječi H erkul na sestercu Komoda). W er- nerjeve upodobitve reliefnih ploščic (op. 109, T. 8-10) nam v tej skupini najdb ne omogočajo prim erjav, toda tudi na reliefnih upodobitvah okovov za skrinjice iz Intercise, ki nudijo dokaj širok izbor zlasti za pozno antiko, takih prim erov tudi pri izrazito prim itivnejših upodobitvah ni. Med reliefi na kam nitih spom e­ nikih je ta pojav prav tako redek in om ejen na izrazito provincialne upodo­ bitve, npr. pri nekaterih »noriških deklicah« p ri G arbschu (op. 29, T., 2: 19, 20 in 4: 7, 8; prim . tudi omembo neskladja nog in telesa, ki v našem prim eru ni tako izrazito, p ri podobni upodobitvi iz obm očja Flavie Solve: W. M odrijan, E. Weber, Schild von S teier 12, 1964-65 [1965] 116). 1 2 0 Videti je, da je p ri oblikovanju likov bila v precejšnji m eri uporabljena tudi tehnika punciranja, tj. sestavljanje določenih delov (npr. M arsov ščit, N eptunovi lasje, oprsja idr.) iz bunčic, ki nudijo vtis razk rajan ja ploskev, ki naj bi bile sicer le reliefno razčlenjene. Videti v tem kaj več kot posledico drugačne obdelave m otiva oziroma določeno poenostavljanje postopka, torej neke vrste neskrben odnos do vzorov, se zdi v tem tren u tk u tvegano. V endar pa tega pojava, vsaj ne V tako izraziti obliki, p ri drugih reliefnih ploščicah te skupine (J. W erner, kot op. 119) ni opaziti. 1 2 1 Tako m eni A. Schober, Jahresh. der ö ste rr. Arch. Instit. 26, 1930, 32 (npr. za območje Triera). Nekaj podobnega bi m orebiti veljalo tudi za panonske poznoantične reliefe na okovih (npr. A. Radnóti, op. 58, T. 62-67), k jer je raču ­ nati s helenistično tradicijo in traškim i vplivi (A. Radnóti, prav tam, 294 s, — prim. tudi E. B. Thomas, Archaeologische Funde in U ngarn [1956] 250). 1 2 2 J. W erner, op. 109, 18 s. 1 2 3 Drža sulice v desni roki zaradi tega ni izjemna, k jer se pojavlja dokaj pogosto (npr. M. B ernhart, op. 119, T. 38: 4, 6, 7, 9, 10), v endar večinom a ob drugačni legi božanstva; izjem a je torej kom binacija. Pač pa je zelo redka lega ščita v levi roki (npr. M. B ernhart, kot prej, T. 38: 11 — n a novcu F austi- ne II; m orda iz istih razlogov?). Upodobitev roke s sulico in glave je zelo po­ dobna tisti n a ploščici iz Bonna (J. W erner, op. 109, T. 8: 8) predvsem po svoji shem atičnosti, kar m iklavško najdbo do neke m ere tudi likovno povezuje s tistim i iz Sacirovega kroga. 1 2 4 V tej obliki je N eptun kljub svojim številnim različnim upodobitvam tu izjemno prikazan. To velja že za nasprotno držo glave, k ak ršn a sicer pri antičnih božanstvih tu in tam nastopa (prim. M. B ernhart, op. 119, T. 13: 7, 10 — Caesar, Sol, T. 17: 17 — Herkules, T. 19: 12 — genius pop. Rom., T. 21: 13 — vojščak, T. 22: 10 — cesar, T. 31: 2 — atlet, T. 35: 13 — Jupiter, T. 38: 8 — Mars, T. 30: 6 — Diana, T. 57: 9 — Felicitas, T. 73: 11 — Virtus, T. 87: 4, 6 — Mars, Victoria), ven d ar ne pri Neptunu. Bolj kot drža trizoba v desni roki sta izjem ni izprožena leva roka in upodobitev delfina v navpični legi ob stegnih božanstva, saj je delfin, čeprav redkeje navpično, podan vselej nad zapognjeno roko. Tu je izoblikovan poenostavljeno kot večkrat na novcih (npr. M. B em hart, kot prej, T. 37: 12-14), dv ak rat prekinjen s sulico in roko, da re p ni viden, glava rahlo spom inja n a oblike delfinov s srebrnega keliha v N ordrupu (J. W er­ ner, op. 109, T. 21). 1 2 5 O glavi velja isto kot pri N eptunu (op. 124), rahlo v loku u v ito telo, je za upodobitev božanstva na novcih značilno, o podobni drži caducea ne poznam prim erjav. Petelin stoji tu na mizici podobnem podstavku, obrnjen je kot obi­ čajno na levo, prikazan torej v standardni obliki. Čeprav o obliki podstavka ne moremo soditi v celoti, gre tu le za eno izm ed različic, ki so ob božanstvu upodobljene (prim. npr.: F. Wieseler, B onner Jahrb. 37, 1867, 103; A. Alföldi, L aurae Aquicences 1. Diss. Pann. Ser. 2, 10 [1938] T. 35: 5 — po J. Déchelettu). 1 2 6 J. W erner, op. 109, 18: »».. .b ei den Schm inkkästchen (sind) infolge ihrer H erstellung und ihres hauptsächlichsten A bsatzes in nächster N ähe d e r M ilitär­ grenze M ars und V ictoria und die im H eere verehrten D ioskuren hinzugetre­ ten.« Vsaj za eno od obeh thorsberških plošč je W erner (kot prej, 21) ugotovil še konkretnejši pom en likov božanstev: »Vielmehr kom m t den hauptsächlichen Stempeln, welche die A ufm erksam keit des Beschauers auf sich lenken, gewiss apotropäische B edeutung zu: M ars mit der G ans sollte, w as durch die vier­ fache W iederholung besonders betont w ird, den Träger d er Scheibe schützen, und das neunm al auftretende M edusenhaupt sollte G efahren von ihm ab- wehren.« 1 2 7 J. W erner, kot prej; prim. tudi: F. Drexel, Strena Buliciana (1924) 55 ss. 1 2 8 J. W erner, op. 109, 36 ss. 1 2 9 Prim . npr. podobno ugotovitev za Vindonisso: F. Staehelin, D ie Schweiz in röm ischer Zeit (1948) 508. V K arnuntu n a prim er je prišlo to m anj do izraza (E. Swoboda, C arnuntum 2 . Röm. Forsch, in Niederösterr. 1 [1953] 96 om enja dii m ilitares le na splošno), v A kvinku npr. p a je bil m ed vojaškim i bogovi najpopularnejši H erkules (J. Szilâgyi, A quincum [1956] 109 povezuje to s »po­ glabljanjem cesarskega kulta«). 1 3 0 J. W erner, op. 109, 39. Enotnega m esta za gos na M arsovih upodobitvah ni; često je podana kot svoboden simbol p ri glavi božanstva (J. W erner, T. 8: 2: 10: 3, 17 in 18), ali pa stoji pri nogah, bodisi levo (T. 8: 8 in 19: 1, 4), bodisi desno (T. 16), izjem om a je podana tudi povsem ločeno (T. 19: 5). 1 3 1 Njeno osredotočenje »v severnih m ejnih področjih rim skega cesarstva« (J. W erner, op. 109, 39 s) govori tudi za izvor te povezave, m edtem ko kažejo vojaške najdbe obseg njene razširitve od B ritan ije do Podonavia. 1 3 2 J. W erner, op. 109, 36 ss, vsekakor s pridržkom : »W ir sind uns klar darüber, dass diesen D eutungen n u r ein hoher G rad von W ahrscheinlichkeit, nicht aber unbedingte Sicherheit zukom m en kann.« Č eprav je bila gos v Rimu cenjena žival (G. Wissowa, W. Kroll, RE 7 [1912] 809 ss: G ans [Olck]), pa je tam v zvezi z M arsom komaj znana (W. H. Roscher, A usführliches Lexikon der griechischen und röm ischen M ythologie 2 [1894-97] 2430 s, n aštev a med M arsovimi živalskim i sim boli v prvi vrsti le volka, kragulja in žolno). Prim . tu d i: R. M ünsterberg, Jahresh. d. ö ste rr. A rch. Instit. 11, 1908, 231 s, in W er­ n er j eve navedbe o reji gosi pri G erm anih in izvozu v rimsko cesarstvo (prav tam , 42, op. 32). 1 3 3 J. W erner, op. 109. 40. Gosi so v tam n aštetih prim erih oblikovane realistično in tudi s podrobnostmi, stojijo pa v obeh smereh. Upodobitev na m iklavškem m edaljonu je v skladu z okornostjo drugih likov (podobno le še na k am n u iz Housesteadsa, prav tam , T. 19: 1), nazaj zasukan v rat gosi izdaja izdelovalčevo težnjo, da bi žival v celoti spravil v tesni razpoložljivi prostor. 1 3 4 O izvoru teh simbolov prim .: W. H. Roscher, op. 132, 2805 ss (Steuding). O blika krilatega klobuka v našem p rim eru zaradi spajanja z obrobjem vse­ k ak o r ni več razločna, caduceus je poenostavljen v preprosto osmico, o krilcih n a nogah ni sledu. V podobni vlogi je bil M erkur prikazovan tudi kot novoletni Tilovxoòózrig na kolačkih iz podonavskih po k rajin od Recije do D akije in Mezije, v en d a r običajno kot jezdec na konju (A. Alföldi op. 125, 316, T. 63: 1-2 id). 1 3 5 Prim . o tem : F. Staehelin, op. 129, 535 ss in W. H. Roscher, op. 132, 2828 ss (Steuding)! 1 3 8 A. v. Domaszewski, K orrespondenzblatt d. W estdeutschen Z eitschrift 15, 1896, 234. 1 3 7 W. H. Roscher, op. 132, zv. 3 (1897-09) 202 ss (Wissowa). N asprotno m nenje: F. Altheim, Röm ische Religionsgeschichte (1931) 111 ss. 1 3 9 p r jm . o tem : F. Staehelin, op. 129, 543 ss; tudi E. Swoboda, op. 129, 94 s. 1 3 9 W. H. Roscher, op. 137, 206 s, navaja med drugim i prim eri kot posveti- te lje tu d i collegium negotiantium iz Akvinka. V našem prim eru bi bilo zani­ m ivo vedeti tudi, ali je bila škatlica za šm inkanje kupljena blizu k ra ja iz­ d elave ali pa je po trgovski poti dospela v Poetovio (ali kam drugam ) in bila ta m od kupca izbrana. 1 4 0 Razlike v velikosti oseb na novcih nastopajo npr. najčešće, kad ar gre za poudarek cesarskega veličanstva (prim.: M. B ernhart, op. 119, T. 24: 10; 28: 1; 29: 2; 57: 9; 86: 2; 89: 15; 93: 1 — v vseh stoletjih), a tu d i pri poudarku pom ena bogov (npr. prav tam , T. 27: 3 — Ju p iter kot varu h cesarjev, T. 43: 3 — B akhus m ed A tisom in B akhantinjam i, T. 46: 5 — H erkul) poleg enakovrednega cesarja ob po pom enu zm anjšanim daritvenim služabnikom (victimarius). V zvezi z B akhom prim . tudi relief na ploščici iz W iesbadena (J. W erner, op. 109, 13. T. 8: 5 — B akhus s Silenoma), K er gre v ta k ih prim erih očitno za pripovedno vsebino reliefov in ne za statično skupino oseb, so razlike v velikosti razum ­ ljiv e že iz razlage vsebine, k ar pa ni v našem prim eru. 1 4 1 Med take stalne skupine sodijo poleg kapitolinske trojke npr. še večkrat upodabljana planetna božanstva (npr. F. Staehelin, op. 129, 566 ss, sl. 173— 175), tro jk e z domnevano galsko osnovo: Jupiter, M ars, M erkur, oziroma M erkur, Apolon, M inerva in Mars, Apolon, M inerva (F. Staehelin, prav tam , 538) te r v preobleki M erkurja, M arsa in H erkula češčeni germ anski bogovi (J. W erner, op. 109, 41) itd. K om binacija na m iklavškem m edaljonu zaradi osrednje upodo­ b itv e po m oji vednosti ne sodi v nobeno izmed takih skupin, to pa sm e biti tu d i vzrok, da poskušamo videti izvor tega m edaljona oziroma škatlice za šm in­ k a n je m orebiti v krajih, k je r je imelo čaščenje božanstva jezer in tekočih voda večji pomen. 1 4 2 J. W erner, op. 109, 15, op. 19 om enja poleg obravnavanih okrašenih kosov m ed neokrašenim i le pet najdišč ozirom a nahajališč: Novaesium, Köln, S tarig rad (M. Abramič, A. Coinage, op. 110, om enjata: »Die sogenannten S al­ benbüchsen kam en in m ehreren G räbern v o r ...«), Budimpešta, W iesbaden. Z lasti najdbe iz Dalm acije kažejo na to, da je take predm ete iskati tu d i v dru g ih pokrajinah. K okrašenim kosom sodi še predm et iz Nijm egena (J. W er­ ner, op. 110) in drugače zasnovana škatlica iz F ra n k fu rta (K. Woelcke, op. 111). 1 4 3 J. W erner, op. 109, 15, 17. 1 4 4 J. W erner, op. 109, 13 ss, navaja med drugim i prizori: Bellerophon (T. 9: 1 — Bonn), Victoria (T. 9: 3 —* Flavion), Bacchus (T. 9: 2 — Köln), Bacchus + 2 S ilena (T. 8: 5 — W iesbaden) te r op. 110, 96: Jupiter in Venus (T. 22: 1-2 — N ijm egen) — vselej le po eno božanstvo. — M edaljoni so bili v rabi tu d i pri ig raln ih puščicah Sacirovega kroga (J. W erner, op. 109, T. 8: 4-7, 9) te rn a kasno- an tičn ih okovih skrinj v Intercisi (A. Radnóti, op. 58, T. 25, 62-64). Prim . tudi podobne najdbe iz K arnunta: Ber. d. Ver. C arnuntum 1900 (1901) 107 s; 1901 (1903) 43, 125 s; 1902 (1904) 90; 1903 (1905) 41. Pom en podobnega m edaljona s kozličkom in štirim i otroki v Narodnem m uzeju v L jubljani ni znan (neob­ javljeno, za sporočilo se zahvaljujem S. Petrujevi). 1 4 5 J. W erner, op. 114. 1 4 6 Ikonografske značilnosti so za podrobno d atiranje presplošne, saj n a j­ demo podobnosti npr. na novcih v vseh stoletjih (prim. M. B ernhart, op. 119, T. 59: 13 in 63: 11 — podobna groba izvedba obrazov; T. 17: 9 — predolge noge, T. 46: 1 — preveliko oprsje, T. 3: 7 — p rek ratk i spodnji del itd.) — N ajdbi iz Bonna (J. W erner, op. 109, 10, 13, T. 8: 2 in 9: 1) izvirata iz nakupa, k je r je bila med predm eti tudi »keram ika iz 1. in 2. stoletja« oziroma »ranorim ska k era­ mika«, vendar brez znanih zvez. P ri najdbi iz U jm ajora druge pridevne najdbe niso znane (J. W erner, kot prej, 14 s), a tu d i v poročilu o grobovih v Starem gradu M. A bram ič in A. Colnago (op. 110, 109) ne objavljata grobnih enot celotno grobišče p a postavljata v 1. in 2. stoletje. 1 4 7 V poštev bi prišla vsekakor prva polovica 2. stoletja, če vztrajam o pri težnji, da bi uskladili datacijo vseh predm etov iz gomile pri M iklavžu kot pridevkov enkratnega pokopa. Za druge m ožnosti glej str. 72 ss! V tem , za uvoz iz Porenja ranem času pa bi verjetno prišel v poštev prej uvoz kot p a že do­ m ača izdelava podobnih reliefnih ploščic (koristno bi bilo p ri tem poznati izvor enakih škatlic za šm inkanje v Starem gradu!), zlasti če bi se kaj podobnega izkazalo tudi za n ekatere steklene posode ali celo južnogalsko sigilato. 1 4 S J. Garbsch, Die norisch-pannonische F rauentracht im 1. u n d 2. Ja h r­ hundert. M ünchner Beitr. z. Vor- u. Frühgesch. 11 (1965) z grobnim i enotam i in številnim i kartam i razprostranjenosti. Dva novejša k rajša pregleda s karto najdišč še: R. Noll, C arinthia I 147, 1957, 128 ss in K. M otykovâ-Sneidrovâ, Pam âtky arch. 55, 1964, 350 ss. 1 4 8 Te dopolnitve zadevajo glede najdb iz M iklavža poleg kataloga pred­ vsem k arte 1, 2, 14-16. Za območje med Ptujem , Celjem in Slovenjim Gradcem bi bilo tam še dopolniti karte 1, 2 in 12 z Brinjevo goro (= najdišče fibule A 236 h: S. Pahič, B rinjeva gora [1960] T. 4: 1) te r karto 3 s T injem (= najdišče reliefa z noriškim dekletom M 2: B latt Rogatec [1939] 64, z drugo literaturo). Geografsko bistveno napak sta na k arti 4 vrisani najdišči Jakobski dol (= Sv. Jakob, 143, št. 72: leži severno od Drave!) in Ločica (139, št. 33: leži zahodno od Šempetra!). Med nove najdbe iz tega obm očja sodijo tu d i še neobjavljene najdbe pasnih spon, šarnirskih in čolničastih okovov, sferičnih žebljičkov in pasnih jezičkov z vzhodnega grobišča v Š em petru (v celjskem muzeju). 1 5 0 Območje ob rim skih cestah Emona—Poetovio—Savaria in Em ona—Ce- leia—Colatio ima teh najdb nasploh izredno malo, čeprav leži v sredini med dvem a središčem a tak ih najdb na Vzhodnem in D olenjskem in m ed Kozjakom in Rabo (J. Garbsch, op. 148, karta 2 za najdišča z vključno fibulam i te r karte 14—16 samo za najdišča pasnih garnitur). V zroke za tako stanje n a razm erom a gosto poseljenem območju vzhodnega P ohorskega podravja in Slovenskih goric s Pom urjem bi bilo treb a šele ugotoviti. P revladovanje »rim skih vplivov« očitno ne pride v poštev, saj je za podeželsko prebivalstvo značilna predrim ska trad i­ cija (keltska imena, gomilna grobišča). Bolj zbuja pozornost npr. izpostavlje­ nost tega obrobnega noriškega območja pro ti Panoniji, ki zlasti pasnih garnitur z redkim i izjem am i (Savaria, Jutas) praktično nima. 1 5 1 J. Garbsch, op. 148, 81 ss, sl. 43 g. Tipološke značilnosti tega tipa v pri­ m eri z drugim i so najjasnejše vidne na G arbschevi tipološki skici sl. 43. 1 5 2 Prim . seznam najdišč pri J. Garbsch, op. 148, 82 s! 1 5 3 J. Garbsch, op. 148, 88 ss. Skupina B 3 se proti severu raz širja še na G radiščansko (Bernstein), delavnico pa dom neva G arbsch v P oetoviju ali kod drugod v jugozahodni Panoniji. Isto območje zavzem ajo tu d i tipi B 2 kot vzor­ niki za naslednjo skupino; edina izjem a je n ajd b a iz južne Tirolske. 1 5 4 J. Garbsch, op. 148, 90, sl. 46. 1 5 5 Podobne zobce, a brez vmesnega nepredrtega dela im a tu d i obloga tipa B 3 g iz Lassenberga (J. Garbsch, op. 148, 90, sl. 46; tri luknjice pred njim i so tu obdane s koncentričnim i krožci, zaradi k aterih — in neposredne bližine po­ prejšnjih treh luknjic — Garbsch tam ni predvideval žebljičkov). Tip B 3 h bi imel tako »3 R eihen zu 2 + 1 Reihe zu 3 Nieten«. 1 5 8 J. Garbsch, op. 148, 108. 1 5 7 J. Garbsch, op. 148, 97 s, sl. 53. N ajveč teh najdb je s Štalenske gore (30 V»), sledita ji P tuj (14 %) in Drnovo (8 %). 1 5 9 Oči tu sploh niso označene, trik o tn a oznaka čela pa je nadom eščena z neenakom erno vrezanim a parom a poševnih črt, ki učinkujeta povsem geo­ m etrično. — O likovnem vrednotenju vrezanih črt n a takih okovih gl.: S. P etru, Arh. vestnik 17, 1966 (1967) 422 ss! 1 5 9 J. Garbsch, op. 148, 102, sl. 55 a 6. 1 6 0 J. Garbsch, op. 148, 93 s; 196 in T. 40: 18 — B ernstein: 213 — Poetovio. 1 6 1 J. Garbsch, op. 148, 85 = tip Bik; 86 in 225 s — Dobrichov te r 86 in 231 — ■ Praga. 1 6 2 Glej op. 172! 1 6 3 J. Garbsch, op. 148, 108. — K olikor večinom a fragm entirani trn i žeb­ ljičkov še dopuščajo presojo1 , je videti, da so bili zapognjeni po 2—3 mm, kar bi ustrezalo debelini jerm ena. Takih žebljičkov je sam o še sedem, zapognjenost pa je različna: od bolj ali m anj topokotne (4) do izrazito ostre pravokotne (3), pri k ateri je konica d vakrat zapognjena še rahlo navzdol, enkrat pa spiralno vstran. Š tirje drugi žebljički s fragm entirano konico pravokotno zapognjenega trna, dvakrat zavihanega tu d i spiralno na stran, kažejo večinom a še sledove 3 m m širokega bronastega obročka na pregibu, ki naj bi na jerm enu varoval prijem (?). 1 6 4 Garbsch, op. 148, 108, navaja največ dvanajst, večinoma pa m anjše število. Tu je od vseh žebljičkov le pri enem še ohranjen v topem kotu za­ pognjen trn z vmesno razdaljo 3 ozirom a 4 mm. 1 6 5 J. Garbsch, op. 148, 106 ss, sl. 58. 1 6 6 Poleg načina zapenjanja m iklavška najdba ničesar ne prispeva k reše­ v an ju vprašanja, kje in kako so bili na jerm en pritrjen i okrasni žebljički, čolničasti (m andeljnasti) okovi in okovi s šarnirjem . Žebljički na čolničastih okovih so zapognjeni s po 4 m m vm esnega prostora, v enem prim eru že po 2 mm, v drugem prm ieru je žebljiček po 5 m m zapognjen spiralno navzdol, na njem pa je še ohranjen 3 mm širok oglat (fragm entiran?) košček bronaste pločevine za varovanje prijem a (?). Tudi žebljički na šarnirskih okovih so — kolikor še in situ — zapognjeni po 3—4 mm, od tega enkrat v topem kotu, dv a­ k ra t pa spiralno na stran. Debelina vm esnega predm eta je bila torej tukaj po videzu nekoliko večja kot npr. pri p ritrjevalcu na jerm en, k jer je med obem a ploščicam a le 2 m m prostora, in podobna kakor pri žebljičkih večjega prem era. Tudi m ali žebljički pri obojestranskih predrtih oblogah im ajo trn e zapognjene po 3—4 mm, k a r je glede n a skupno debelino (obloga — jerm en — obloga) razum ljivo (V. Radimskÿ, J. Szombathy, op. 26, navajata v K ersch- baum u 2,5 mm). K er jerm en torej očitno ni bil debelejši od 2 mm, je v p raša­ nje, če so bili, žebljički in okovi pritrjeni samo nanj ali pa je bila na n otranji stran i pasu še kakšna pločevinasta obloga (prim. ostanke pri žebljičkih op. 163 in čolničastih okovih!). K er so pri p ritrjevalcu na jerm en in podolgovati p red rti oblogi notranji konci žebljičkov dosledno spiralno zapognjeni in zatol­ čeni, so videti ravne konice trnov kaj neprikladne za prižem anje spetega pasu k telesu, pojasniti pa bi bilo treba tudi, zakaj so nekatere zapognjene le v topem kotu. 1 6 7 J. Garbsch, op. 148, 117. V m iklavškem prim eru za pokop dekleta že glede na osteološke ostanke (prim. op. 25!) ni mnogo možnosti, skupek najdb pa govori m orebiti bolj za »družinsko lastnino« ozirom a dobro situirano d ru ­ žino, v kateri so bili predm eti pasne garniture (in škatlica za lepotičenje) n a j­ verjetneje pride j ani v grob um rli ženi. 1 6 8 J. Garbsch, op. 148, 82, 89, 98 in 102. ics o b čestem pojavljanju dveh fibul v ženskih grobovih, katerim se je »po pravilu« priključevala še tretja (prim. navedbe in kom binacije pri J. Garbsch, op. 148, 77!) in ob prim erjavi s podobno najdbo iz Eichberga (V. R a­ dimskÿ, J. Szombathy, op. 26, 79 s) bi lahko upravičeno sklepali, da je obrav­ navana fibula le tretja fibula ženske oprave. Čem u se je ohranila sam o ta, bi bilo mogoče v tem prim eru razložiti le z domnevo, da so bile vse tr i fibule v ognju in se je — fragm entirana — ohranila le tretja, čeprav najdba iz Eichberga dokazuje p rav nasprotno (V. Radim skÿ, J. Szombathy, op. 26, 95: 2 fibuli v škatlici!). D ruge najdbe fibul tega tipa, naštete pri G arbschu, prav tam, 70 nam ne nudijo uporabnih prim erjav. 1 7 0 J. Garbsch, op. 148, 69. M iklavški fragm ent nim a izrazitih sledov vre­ zanega okrasja in je bil tako po loku najbrž neokrašen, pač p a je droben pas vrezov viden po pokrovu spirale pred prehodom v lok. Na zadnji strani do 7 mm širokega loka sta pod rožičkoma vrezana znaka V in X, kak ršn a se v dvojicah pojavljata na fibulah iz Lasselsdorfa in W agne (J. Garbsch, kot prej, 70, sl. 35: 8, 12). K razširjenosti takih fibul je treba še dodati A dony (Vetus salina) — L. Barkóczi, É. Bonis, Acta arch. hung. 4, 1954, 163, sl. 15: 7. 1 7 1 K er gre verjetno za prostorsko in časovno zelo razširjen predm et, bi lahko vsaj za opozorilo uporabili med poznejšim i najdbam i iz Intercise ugo­ tovljene m ere: š. m ed 24 in 40, v. med 22 in 32 cm (A. Radnóti, op. 58, 248); k tem u še m ere podobne najdbe iz gomile št. 5 v K erschbaum u: d. 30, š. 20 cm (V. Radimskÿ, J. Szom bathy, op. 26, 95). 1 7 2 Uporaba ta k ih žebljičkov je dokazana s sledovi glavic n a pločevini okova. K er pa najdba ni bila ugotovljena in situ, ni znano, kateri izm ed ohra­ njenih žebljičkov so sodili k okovu in a tem tudi ne, če sodi sem k ateri izmed žebljičev z ohranjenim i trni. Tako nam ostaja neznano, kako debela je bila stena skrinjice ob ključavnici in se m oram o zadovoljiti le s podatki o zapiraču in držaju (op. 174 in 175). 1 7 3 Prim . npr.: Em ona (A. M üllner, op. 12, T. 55: 3); Virunum, (C. P raschni- ker, op. 95, 139, sl. 123: 8441); Intercisa (A. Radnóti, op. 58, 341, 358, sl. 86: 85 in 185 — v poslednjem prim eru so ohranjeni še ostanki zapirača, ključa in zatiča). Podoben okov z zaporno napravo, od katere je v našem p rim eru ohra­ njen le zunanji zapah, objavlja P. T. Kessler, G erm ania 11, 1927-28, 48, sl. 5: 9, 9 a. Čeprav je m iklavški okov fragm entiran, je videti, da vodoravni krak odprtine za ključ bržkone ni bil ožji od navpičnega, kot to navaja za večino prim erov A. Gaheis, Jahresh. d. österr. Arch. Instit. 26, 1930, Beibl. 235 (s pri­ m eri iz L auriaka — sl. 112). Taki okovi ključavnic izpričujejo uporabo tra- kastega zapirača (Ü berw urf, Vorlegeband), m edtem ko so za drug način zakle­ panja »s preprostim pasom« oz. s ključem na brado (Bartschlüssel), prevla­ dujoč npr. v Intercisi (A. Radnóti, kot prej, 251, 259) značilni okovi ključavnic z eno samo odprtino (A. Radnóti, kot prej, sl. 53 id., prim . še npr. s podobnimi, a reliefno okrašenim i žebljički oprem ljeni okov iz B alâcapuszte — E. B. Tho­ mas, Römische V illen in Pannonien [1964] T. 83 te r enaki, le zelo preprosti raz­ ličici iz V iruna — C. Praschniker, kot prej, 139, sl. 123: 7600, in Locarna — M uralto, grob 10 — Ch. Simonett, op. 22, 120 s, sl. 100: 2, 2 a — s ključem, oboje železno). 1 7 4 Tam je uporaba takih zapiračev — enega ali dveh — povzeta le po­ sredno po odprtinah n a okovih (A. Radnóti, op. 58, 248, 258 s). Prim . podobno najdbo iz Emone (A. M üllner, op. 12, T. 55: pri ključih levo) in L au riak a (A. Gaheis, op. 173, 242, sl. 115 a, b) — v vseh treh prim erih je zanka oglate oblike, — Na m iklavški najdbi je očitno, da je bil okov ključavnice p ritrje n tik ob zgornjem robu skrinjice, zapirač pa tik ob spodnjem robu pokrova. Glede na skromen prem er zanke na zapiraču (9 mm) je m orala biti stena skrinjice na tem m estu stanjšana (vsaj na 3 mm), da je bilo mogoče prem ikati zatič oz. na m estu zatiča sploh prebita (prim. opis ključavnice iz P alerm a p ri A. Gaheis, kot prej, 244 ss, sl. 116, 117 — model). Če so bile pri tem uporabljene tudi dodatne utrjevalne ploščice z notranje stran i (A. Radnóti, kot prej, 251) se ne da ugotoviti, k er n i bilo sledov. 1 7 5 Tudi za te držaje, ki so česta najdba, navaja A. R adnóti (op. 58, 251, sl. 65: 79) v Intercisi podložene utrjevalne in pogosto tu d i okrašene ploščice, o kakršnih pri m iklavški najdbi ni sledu. Izredno tanke, sedaj fragm entirane trakaste spone, ki so spajale držaj s steno skrinjice, govorijo za to, da je držaj bil nam enjen le za odpiranje in skrinjica n a vrhu ni im ela drugega držaja (prim: A. Radnóti, kot prej, rekonstrukcije sl. 53—56; tu d i K. H aberey, op. 22, 405, sl. 36: 6, s koščkom lesa, pr. 1,5 cm; drugače pri skrinjici iz Kölna — St. Severin: Bonner Jahrb. 146, 1941, T. 74: 2). 1 7 6 Skrinjica iz gomile št. 5 v K erschbaum u (V. Radim skÿ, J. Szombathy, op. 26, 95) ni imela ohranjenega nobenega teh predm etov, zato sta pisca njeni opremi pripisala okovje pasne garniture (prim. o tem : J. Garbsch, op. 148, 112, k je r je izražen dvom o obstoju skrinjice sploh). Za žebljiče s polkroglastim i votlim i glavicam i je uporaba na lesenih skrinjicah nedvom na, dokaj jasna pa je tu d i zadeva s tečaji. V množini okovja npr. v Intercisi ni bilo takih najdb (A. Radnóti, op. 58, 251) in zato lahko tudi v našem prim eru domnevamo, da so bili iz železa in tako propadli, čeprav je bilo npr. v Bobovku ugotovljeno nasprotno (P. P etru, op. 12, 135, T. 2—4). A. Gaheis, op. 173, 245 prav tako om enja, da so m ed ostanki ključavnic najčešće le okov, zapirač in zatič; v našem prim eru m anjkajo poleg ključa, ki m orda sploh ni bil priložen, pred ­ vsem zatič kot m asivna najdba te r verjetno še bronasto pero z neznanim šte­ vilom klinastih zapahov (pessuli), kot jih navaja A. G aheis (kot prej, 246, prim. m odel sl. 117!). U poraba okovov s šarnirjem za tečaje skrinjice tu ne pride v poštev, k er so navzven teže gibljivi, a tudi ne kažejo nobene izrabljenosti. 1 7 7 S pravljanje grobnih pridevkov oziroma tu d i pepela v lesene skrinjice ali sk rin je je bilo v antiki dolgotrajen in splošno razširjen pojav. Tako npr. bolj zgodnja prim erjava enake skrinjice v grobu iz sredine 1. stol. v W eise- n au u (P. T. K essler op. 173). Približno sočasna, a večja skrinja za vse pridevke je bila ugotovljena v grobu št. 1 v Bobovku (P. P e tru ; op. 32, 17, sl. 2). Manj jasna je najdba raztresenenga oglja, razm erom a velikih žebljev in ključa v gom ili št. 3 v D obrovniku (S. Pahič, op. 12, 93, pril. 8-9), prav tako tudi najdbi v gomili št. 4 v Obgriinu (M. Grubinger, op. 14, 96) in v grobu št. 3 v Vasasu (F. Fiilep', Acta arch. hung. 9, 1958, 388, sl. 2 — s pepelom umrlega?). M iklav­ ški n ajdbi podoben prim er bi bil tisti iz K erschbaum a (op. 176). Različne druge prim ere navaja F. Fiilep (prav tam), iz grobov poznejšega časa v Intercisi pa A. R adnóti (op. 58, 248 ss —■ z drugim i m nenji in podatki), ki opozarja na to, da je bila večina skrinjic odkritih praznih in so torej m orebiti vsebovale »lahko pokvarljive snovi«, verjetno predm ete ženske oprave oziroma oblačil (?). N aša sodba za m iklavško najdbo torej nikakor ni zanesljivo dokazana. 1 7 8 Prim . op. 176! 1 7 8 N ajdbe žebljev v antičnih žganih grobovih so tako številne, da n av a­ ja n je prim erjav tudi iz soseščine ne pride v poštev. Vendar pa so večinom a le skrom no in nepopolno opisani, k ar otežkoča razlago rabe v posam eznih p ri­ m erih. K uporabi pri zb ijan ju grm ade (rogus) prim. npr.: F. Felgenhauer, W. Alzinger, Ä. Kloiber, op. 24, 70, z drugim i m nenji v op. 20 in H, K erchler, op. 29, 26. P. P etru op. 32, 17 ugotovlja v Bobovku (grob št. 8, prav tam : 138, sl. 1) zbijanje brun kot oblogo grobov. V. Kolšek, Savinjski zbornik 2, 1956, 189 dom neva, da so z velikim i žeblji »fiksirali žaro, da se ni prevrnila v zemlji«. F. Fiilep, op. 177, 388 s razlaga uporabo žebljev pri zbijanju zabojev za pepel in pridevke uporabljenih neposredno po sežigu. M. Baum , D. Srejović, Članci i građa za kult. istor. istočne Bosne 3, 1959, 50 in 4, 1960, 22 (s citiranjem d ru ­ gih najdišč in literatu re o tem problemu) dom nevata v pojavu večinom a po­ sam ičnih žebljev na grobišču v Sasih kultni pom en (tako tudi: F. Ellisson, B lätter fü r H eim atkunde 17, 1939, 18). — M ere ta k ih žebljev se gibljejo po večini m ed 5 in 10 cm, a so včasih tudi m anjši (npr. v grobu št. 9 v Poeto vi ju — A. Jalen, Arh. vestnik 1, 1950, 189, ali v gom ili št. 13 v Zg. Voličini — S. Pahič, op. 27, 40, T. 5: 14). Če so zapognjeni kot dva žeblja iz M iklavža (npr. še Vasas: F. Fülep, kot prej, 381, T. 4: 3,20 — zapognjeni po 3,2—3,3 cm), k a ­ žejo, da so bili zabiti skozi pribl. 4 cm debel les (desko?), k ar govori prej za m asivnejši zaboj kot za grmado. —■ M anj znani so prim eri in raba železnih kavljev v grobovih. K avelj (ali kavlje?) neznane oblike v zvezi s skrinjo v gom ili št. 4 v Obgrünu om enja M. G rubinger (op< 177). Podobni kavlji so češča najdba med seliščnim gradivom , npr. v V irunu C. P raschniker op. 95, 148 s, sl. 129 — »M auerhacken«, d. do 14 cm. 1 9 8 T retja možnost, da gre za črepinje, ki so po naključju prišle v grob, tu ne pride v poštev, saj niso bile najdene v zasipni zemlji, izvirajoče v tem prim eru iz kulturnih ta l v soseščini, tem več v pepelu groba, razen tega pa gre izključno za ostanke ene same posode. Na kultni pomen opozarja npr. K. Sàgi, Arch. Ért. 4, 1943, 117, op. 33. 1 9 1 Pom anjkljivi opisi črepinj v grobovih otežkoča j o iskanje ustreznih p ri­ m erjav, vendar je videti, da so najdbe ostankov velikih am for redkost. Na podobne najdbe (dolium?) je bilo opozorjeno v K apfensteinu (F. Felgenhauer, W. Alzinger, Ä. K loiber, op. 24, 69), k jer so p rav tako prišle v grob le črepinje, bodisi da so bile z m rtvecem v ognju ali p a dodane pozneje. 1 6 2 Vsekakor gre za tip posode, kot jih objavljata npr. A. M illiner, op. 12, T. 46 in A. Schörgendorfer, Die röm erzeitliche K eram ik d er O stalpenländer (1942) T. 44. Podobne najdbe ohranjenih velikih posod v dom ačih podeželskih grobovih so znane npr. iz Bobovka (A, Valič, Arh. vestnik 7, 1956, 445, T. 3 do 63,5 cm visoka am fora) in Dobrovnika (S. Pahič, op. 12, 90, T. 1: 1 — 55 cm visoka žara). — • Prim . Tudi fragm ente »2 ali več amfor« m ed 51 kg črepinjam i raznih posod iz pepela okrog kam nite pepelnice v K retzu (W. H aberey, op. 22, 406). 1 8 3 Prim . o tem : S. Pahič, Arh. vestnik 19, 1968, 321 ss. 1 S 4 Domače prim erjave so tu zbrane le za grobove v gom ilah: Brezovci (Arh. vestnik 11-12, 1960-61 [1962] 103), Č rm lja (Kres 1, 1881, 676; F. Ferk, — dodatni zvezek k FTB 1899, 11; Varstvo spomenikov 9, 1962-64 [1965] 142), Grabonoški vrh (Arh. vestnik 5, 1954, 325 s), Limbuš (zapiski W. Schm ida v Joanneju v Gradcu), Loperšice (Varstvo spom enikov 9, 1962-64 [1965] 180 s), Osek (Arh. vestnik 5, 1954, 330 s), Sp. Porčič (Časopisi za zgod. in narod. NV 1, 1965 [1966] 24), S tara gora (Arh. vestnik 5, 1954, 332), Šetarova (Časopis za zgod. in narod. 23, 1928, 145 s) in Zg. Velka (Mitt. d. hist. Ver. f. S teierm ark 10, 1861, 192). Na območju Solbe, koder je v avstrijski Štajerski največ najdb te vrste, sodijo m ed take grobove v gomilah (vse po V. Radimskÿ, J. Szom bathy, op. 26, 85 ss): Goldes, gomila št. 8 — kenotaf?, Wieden, gomila št. 2, K erschbaum - Angerkogel, gomili št. 5 in 7, K erschbaum -N iederhölzer, gomila št. 6, R etten­ bach, vrh n ji grob v_ gomili št. 3 te r V ordersdorf-A m tm answ ald, gom ila št. 1. Z drugih predelov Š tajerske podatki niso sistem atično zbrani. M. G rubinger, (op. 2, 88) om enja ta k vrhnji grob v gomili št. 7 v G ersdorfu te r podobnega (op. 54, 25), zloženega v obliki strehe v gomili št. 11 v Gigingu. W. M odrijan, Fundberichte aus Ö sterreich 4, 1952, 63 n av aja »skoro k v ad ratn e kam nite skrinje« iz O berschw arze in podobne sledove (Festschrift fü r J. F. Schütz [1954] 408) iz Zehensdorfa. Sem sodi m orebiti tudi najdba iz Schw abau (»Plat- ten-Einkam m erung«, brez mer, F. Pichler, M itt. d. hist. Ver. f. S teierm ark 38, 1890, 162), prav tako grob iz gomile v G rafendorfu (F. Elison-N idlef, B lätter für H eim atkunde 17, 1939, 15 s) in gotovo še druge, tu neznane n ajd b e iz Š ta­ jerske. N asprotno pa je na sosednjem G radiščanskem videti ta oblika groba izjemno redka (Lexikon ur- und frühgeschichtlicher F undstätten Ö sterreichs [1965] 2 in 24 n av aja kam nite skrinje le iz Bernsteina in Wolfau, m edtem ko je »Steinkistengrab« iz Oggau — 16 — verjetno iz planega groba), to pa velja tudi za gomile Nižje A vstrije (H. K erchler, op. 29, 18 om enja le d v a prim era: Rappoltenkirchen in Eitzendorf), m edtem ko za zahodno M adžarsko podatki niso pri roki. 1 8 5 Poleg Gomilskega (op. 186) in K apfensteina (op. 187) bi v to skupino sodili še tisti grobovi, katerih višina kam nitih plošč m eri približno 1 m (dru­ gih tehtnejših razlogov za to — nekoliko problem atično — delitev na skrinje in celice na noriško-panonskem območju ni), in sicer: O berschw arza — W. M odrijan, Festschrift, op. 184, 405 om enja predeljeno celico iz plošč, »Aschen­ häuschen«; Saatzerkogel — F. Pichler, op. 184,154 navaja tu d i m ere plošč, katerih višine (55, 57, 58 do 81, 91 cm) bi govorile prej za skrinjo, vendar se je zaradi iz plošč in opeke sestavljenih tal možno odločiti tudi za prvo; St. A ndrà — V. Radimskÿ, J. Szombathy, op. 26, 90: 110 X 100 cm velika in 92 cm visoka p rekrita celica je im ela tudi dno iz 5 cm debele plošče; V ordersdorf-G retsch- w ald — V. Radimskÿ, J. Szombathy, kot prej, 105 s: p rek rita celica s prstenim i tli, d. 100, š. 100 in v. 90 cm, je bila do polovice višine napolnjena s pepelom, na katerem so stale pridevne posode; L ödersdorf — W. G urlitt, M itt. d. Zentr. Komm. NF 18, 1892, 245 omenja grobno celico iz petih plošč, brez m er. K ateri vzroki so navajali prebivalce, da so uporabljali iz plošč sestavljene skrinje in celice predvsem na območju med Dravo, Golico, Rabo in sedanjo m adžarsko mejo, bi bilo treb a šele raziskati. 1 8 6 E. Riedl, M itt. d. Zentr. Komm. NF 10, 1884, CVI te r CLVI-CLVII; 11, 1885, XVII in X IX (sl. 11). Ne povsem točen slovenski prevod Riedlovega po­ ročila pri: R. V rečar, Savinjska dolina (1930) 10 s. 1 8 7 F. Felgenhauer, A rch. A ustriaca Beih. 7, 1965, navaja pet prim erov: 10 —• gomila S-3, d. 1,6, š. 1,1, v. 0,75 m (sl. 23—25); 15 s — gomila B-10, d. 1,1, š. 0,8, v. 0,9 m (sl. 42—43); 16 — gomila B-16, d. 1,6, št. 1,3, v. 0,9 m (sl. 45—46); 18 — gomila B-19, d. 1,2, š. 0,8, v. 0,7 m (sl. 49—50) in 19 — gomila B-21, d. 1,65, š. 1,6, v. 1,1 m (sl. 51—52). Poleg »Platten(kam m er)grab« rabi zanje tudi izraz »Plattenkiste« in »Blockkammer«. iss y odstotkih izraženo je razm erje najdb v K apfensteinu takšno: p re­ iskanih približno 23% gomil, od tega: 8 grobov z žganino brez grobnih oblog (35°/o), 6 grobnic z dromosom (26%), 5 grobov iz plošč (22 %), druge oblike (kam nit venec, ovalen zidani grob, zidana grobnica z apsido in vkopan p re­ prost žgan grob) so bile odkrite le posamič. Stene grobnih celic iz plošč se v K apfensteinu večinom a ne stikajo in so zato vogali večinom a založeni s kam ni. Podpornih stebrov tu v nobenem prim eru n i bilo, grobnice pa so b ile večinom a založene s pronicajočo prstjo. Vogali grobnice v M iklavžu niso bili preiskani tudi z zunanje strani, zato ne vemo, če so bili zaradi šibkih stikališč m orebiti prav tako spojeni z železnim i vezmi kot v Gomilskem, obloženi s kam ni kot v K apfensteinu ali opeko kot n a Saatzer Koglu, k je r so bile plošče iz opeke uporabljene tudi kot podlaga kam nitim ploščam sten (F. Pichler, M itt. d. hist. Ver. f. S teierm ark 38, 1890, 154). 1 8 9 Kot večinom a tu d i drugod (npr. v K apfensteinu — F. Felgenhauer, W. Alzinger, Ä. K loiber, op. 24, 23) so tudi tu bile uporabljene neobdelane plošče, ki so poleg različnih velikosti im ele pri sestavljanju grobnice še druge hibe: neenako višino —■ južna je bila prenizka, neenakom erne robove — zahodni je bil valovit, in m anjkajoče vogale —■ pri zahodni so jih m orali nadom estiti z zidcem in m ajhnim i ploščam i. Zato očitno tudi ni šlo za delo po posebnem načrtu, razen m orebiti usm eritve podolžne osi, tem več za gradnjo sproti p ri­ lagojeno gradivu, ki je bilo v naglici na razpolago. iso p Felgenhauer, W. Alzinger, Ä. K loiber, op. 24, 22 s. V K apfensteinu je bilo to še bolj potrebno, k er se plošče niso niti dotikale, m edtem ko so bile npr. v V ordersdorfu (V. Radim skÿ, J. Szom bathy, op. 26, 106, sl. 45) mnogo nižje plošče na zunanji stran i obložene s kam ni. T ake opore tudi v m iklavški gomili, dokler ni v celoti preiskana, ne smemo izključevati. lsi p rj višini sten vsaj 1,4 m pokopavanja z v rh a ne bi sm eli več p riča­ kovati, k er so m orali posode polagati znotraj celice n a tla, z žganino p a so jih večinom a le obsuli. G radnja ta l med že postavljenim i ploščami postopek zvrha še bolj izključuje. D rugače je bilo npr. v gomili št. 1 v V ordersdorfu (V. R a­ dimskÿ, J. Szom bathy, op. 26, 106, sl. 44), kjer je bila žganina nasuta v celico po vsej površini pol m e tra na debelo, pridevne posode pa potem položene na vrh. Tudi v nižjih celicah (že skoraj zabojnih grobovih) v K apfensteinu je bilo večinom a podobno (prim. op. 187!). 1 9 2 K akšne izrazite om ejitve pepelne plasti, kot jo npr. om enja F. F elgen­ hau er (op. 24, 15 in 25) s pomočjo deske ali podobnega predm eta tu odkritelj ni opazil ali vsaj ni vedel povedati o njej nič določnega. N am estitev pepela ob eno izmed podolžnih sten je znana tu d i iz gomile B-16 v K apfensteinu (kot prej, 17, sl. 40 — ob severni steni). 1 9 3 Očitno je bila tem u posvečena posebna skrb, m orebiti iz težnje, da bi se dragoceni pridevki čim m anj poškodovali. V K apfensteinu je bilo povsem drugače: večina grobov iz kam nitih plošč je bila polna zemlje (F. Felgenhauer, op. 24, 10 ss; le v gomili B-10 je ostalo pod stropom še 20 cm praznega p ro­ stora). Ta ukrep v M iklavžu seveda ni mogel preprečiti pronicanja vode, ki je očitno bila v grobnici stalen gost, saj pričajo o tem sledovi sige po steklenih posodah, sigilatna skodela pa je bila pred očiščenjem s sigo na debelo p rekrita. 1 9 4 Čeprav je bila navada, da so si prem ožnejši prebivalci dali zgraditi grobnice že vnaprej, pa v tem prim eru že zaradi neobdelanih plošč, ki so n a re ­ kovale obliko grobnice in terjale dopolnilnih del, o tem ne m orem o govoriti. Tudi oblika in groba obdelava m arm ornih stebrov govorita za to, da sta bila nam enjena za kaj drugega ali pa ju vsaj niso utegnili skrbneje izoblikovati. Med m arm ornim gradivom iz grobov tod sicer ni podobnih prim erov, a m ar­ m orne spolije v kripti cerkve v Hočah (M. Z adnikar, Varstvo spom enikov 7, 1957-58 [I960] 52 ss) te r številno le za gradnjo nam enjeno m arm orno gradivo iz S tarš (Blatt Rogatec [1939] 39 ss) dokazujejo, da so v te kraje prevažali tudi grobo obdelan m arm or, zato bi kaj od tega sm eli pričakovati tudi v ruševinah stavb, ki so s tem i gomilami v zvezi. iss y poštev bi prišla m orebiti še uporaba za razdelitev grobne celice, kar pa bi se m oralo bolje kazati v oblikovanju ta l (prim. tlak in »zidec« v gomili št. 1 v Dogošah; S. Pahič, Arh. vestnik 19, 1968, 323), ki so tu povsem gladka. 1 9 6 Glede na velikost (npr. 2,25 X 1,5 X ca. 0,2 m) in težo je bila tran sp o rt­ na moč Drave dovolj velika le ob diluvialnih poplavah, ko je vodovje valilo s seboj še — spotom a pobrane? — večje skale. Obe plošči iz gom ile sta med takim gradivom največja prim era, m edtem ko je m anjših plošč do 0,5 m prem era —■ velikih oblic! — v prodnih plasteh teh krajev precej več. (uporab­ ljene so bile že za pokrivanje žar na m ariborskih žarnih grobiščih!) Po ugo­ tovitvah E. F aningerja iz Prirodoslovnega m uzeja v L jubljani je ena izmed plošč iz sljudnatega kvarcita s področja Koroške ali Pohorja, druga pa celo iz m arm orja, ki je zaradi prisotnosti piroksena (?) bržkone tu d i koroškega izvora. P rva je bila bržkone že pobrana kot ploščat prodnik v dravskem produ, druga, m arm orna, pa je bila morebiti pred uporabo prirejena, k er je m arm or kot prodnik običajno ovalne oblike (iz pism a E. Faningerja piscu, — 9. 6. 1969, — za katerega se na tem m estu zahvaljujem ). 1 9 7 Tam gre večinom a za tako im enovani školjčni apnenec (AIJ, str. 119), ki so ga uporabljali tudi tostran D rave; plošča iz grobnice je n ajb rž iz ene tam kajšnjih vrhnjih plasti. Najdišča te kam enine so • — po sporočilu E. F anin­ gerja, op. 196 — v m ariborski okolici npr. »na levem bregu D rave od mostu na M ariborski otok proti hidrocentrali, na gričih, ki obdajajo Kam nico ali v Limbuških goricah« itd. vendar so jih »privlekli ljudje na sedanje n ah aja­ lišče iz neposredne okolice..., ker je peščenjak zelo drobljiv in ne bi prestal daljšega transporta po vodi in če so plošče iz peščenjaka danes zaobljene, je to gotovo posledica delovanja vode n a sedanjem m estu tekom daljšega ob­ dobja.« iss p r im . npr . uporabo dveh vrst kam enin, bližnjih in daljnih, v gomilah v K apfensteinu in Felgenhauer j eve poskuse, da bi razložil ta pojav (op. 24, 27 s). 1 9 9 p Felgenhauer, op. 24, 23: pri grobnicah iz plošč se nihanje usm eritve vrsté: SV—JZ, V—Z, SSZ—VJV, SV—JV in SSZ—JJV , podobno nihanje med SZ—JV in SV—JZ pa je še očitnejše p ri zidanih grobnicah z dromosom. K akš­ na m orebitna m edsebojna zveza takih usm eritev na kapfensteinskem grobišču še ni bila raziskana. 2 0 0 p Felgenhauer, op. 24, 27 om enja take prim ere (bustum ) v K apfen­ steinu, deloma že na prvih nasutih plasteh bodoče gomile (npr. sl. 36, 45, 47, 54). Tam kajšnjih opazovanj o tem, da je bilo nato sežigališče očiščeno in na njegovem m estu postavljena grobnica, tukaj ne moremo p rev erjati brez u n i­ čenja še obstoječe grobnice. Ločeno sežigališče in grob (brez konstrukcije) poznamo npr. v gomili A-3 v D obrovniku (S. Pahič, op. 12, 93 s, pril. 6) in v gomili A-4 (prav tam , 97, pril. 12; tam tu d i nekaj drugih kurišč v zasipnih pla­ steh, ki jih lahko podobno kot v K apfensteinu — F. Felgenhauer, kot prej, 29 — prav tako tolm ačim o kot sledove obrednih ognjev). P rav tak o ni znano, če se skriva kaj žganine še izven grobnice, k ar je bilo pri obravnavanem tipu grobov v K apfensteinu ugotovljeno v štirih od petih prim erov (F. Felgenhauer, kot prej, 25), ven d ar pravilom a brez najdb. Tudi v gomili št. 5 v K ersch- baum u je segala žganina še v okolico grobnice, na treh straneh grobnice v vor- dersdorfskem A m tm annw aldu je sestavljala ločene skupine, m edtem ko so bili v gomili n a Satzer Koglu izven grobnice le pridevki (V. Radimskÿ, J. Szombathy, op. 26, 95, 106 s; F. Pichler, M itt d. hist. Ver. f. S teierm ark 38. 1890, 154). 2 0 1 Z naših gom ilnih grobišč takih sežigališč (ustrina) ne poznamo; v bližini je bilo eno odkrito med gomilami v K apfensteinu (F. Felgenhauer, op. 24, 31, op. 8); v N ižji A vstriji jih na teh grobiščih ni (H. K erchler, op. 29, 10). 2 0 2 V smislu Felgenhauer j eve delitve (op. 24, 26) bi v našem prim eru so­ dili v prvo skupino (m itverbrannte Beigaben) bržkone fibula, novec, od vro­ čine staljen in sedaj v paličko deform iran steklen predm et, gotovo pa tudi amfora, bodisi cela, ali verjetneje razbita, v drugo skupino (m itbestattete Beigaben) vsi drugi predm eti, m edtem ko bi m orebitne najdbe tre tje skupine (nachgegebene Beigaben), ki se sicer pojavljajo tu d i v naših gomilah, tu m o­ rali isk ati v zasipu gomile N ajvečji del najdb je bil torej v M iklavžu položen v grob po sežigu. Ta skupina grobov je npr. v K apfensteinu v m anjšini (vsega petina), m edtem ko je največji del pridevkov — v glavnem keram ike, a tudi novcev, fibul, stekla in žebljev — skupno 70% bilo v ognju, tako da po posa­ m eznih grobovih predm eti ene ali druge skupine p redstavljajo absolutno ve­ čino (W. Alzinger, op. 24, 61 ss). Med naknadno položenim i predm eti so tu znane le tri glinaste posode (2 trinožnika in lonec), m edtem ko H. K erchler, op. 29, 20, o tem ne poroča. 2 9 3 Ze antropološka analiza je najzanesljivejša, k ad a r gre predvsem za velike starostne razlike (prim. dvojne grobove: odrasel — otrok v K apfen­ steinu — Ä. Kloiber, op. 24, 88). 2 0 4 Dokaza za to ni, posredno se lahko opiram o na G arbschevo (op. 29, 25, 112, op. 153) domnevo na prim eru iz K erschbaum a (V. Radim skÿ, J. Szom- bathy, op. 26, 95), za škatljico za šm inkanje pa bolj zanesljivo n a ugotovitve pri A. Radndti, op, 58, 248 ss, po katerih so te v rste skrinjice večinom a znak ženskih grobov in v takih prim erih — po splošnem naziranju — uporabljene za sh ran jev an je toaletnih in podobnih predm etov. 2 °5 p r jm . navedene prim erjave glede razporeditve kostnih ostankov ter vprašanj dvojnih pokopov ozirom a »družinskih« grobov v op. 24—26! 20« D rugače je bilo to pri grobnicah z dromosi, k je r je bilo odprtino ali v ra ta laže odpirati in zapirati ozirom a so ostali vhodi vanje nekaj časa sploh odprti (F. Felgenhauer, op. 24, 29). Poleg naknadnih pokopov izven grobnic so bili tisti v grobne celice iz plošč v gom ilah B-10 in B-16 v K apfensteinu že zaradi drugih izm er lahko opravljeni zvrha (prav tam , 25, sl. 41 in 46). 2 0 7 Dokaz bi bil vsekakor podan šele po tem, k a jti v prim erjavo priteg n je­ ne gom ile dvojčki v Slovenskih goricah, k jer je ta k ih prim erov največ znanih, p rav ta k o niso raziskane (S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 1, 1965, 49) ali p a v njih ni bilo ta k ih najdb, ki bi p otrjevale delitev po spolih (npr. v edini raziskani skupini v Šetarovi; S. Pahič, kot prej, 25 s in S vet med M uro in D ravo [1968] 216). 2 0 8 S. Pahič, op. 195, 321 ss. 2 0 9 S. Pahič, op. 195, 337 ss. 2 1 9 P rim . seznam dvojnih gomil pri S. Pahič, op. 207, 248 ss. 2 1 1 Prim . npr. tlorise dom ačih železnodobnih gom ilnih grobišč na Libni (W. Schm id, Zeitschr. d. hist. Ver. f. S teierm ark 36, 1943, T. 9) ali Pošteli (S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 4, 1968, 32, sl. 9) te r n a grobiščih ob Solbi (V. Radim skÿ, J. J. Szombathy, Mitt. d. A nthr. Ges. W ien 15 [NF 5] 1885, 119 ss, sl. 40, 42, 46, 58, 64) kot tudi tlorise provincialnih gom il od tam (V. Radimskÿ, Szom bathy, op. 26, 78 ss, sl. 1, 22, 27, 37, 41, 43) ali iz Slov. goric (S. Pahič, A rh. vestnik 5, 1954, 356, ss, pril. 2—9). Nobeno teh grobišč ni bilo sistem a­ tično raziskano, zato ta v obeh obdobjih značilni pojav večinom a še ni bil v podrobnem razčlenjen (G. Kossack, S üdbayem w ährend der H allstattzeit. Röm .-G erm . Forsch. 24 [1959] 118 opozarja npr. p ri predrim skih velikih go­ m ilah n a starejše grobove, m edtem ko naj bi bile velike provincialne gomile — ta k o H. Koethe, T rierer Zeitschr. 14, 1939, 116 — poznejši pojav od sredine 1. sto letja dalje, čeprav vsaj pri nas to obdobje ali celo poznejše — prim . K. Sàgi, A rch. Ért. 4, 1943, 114 — pomeni šele začetek pokopavanja v gom ilah in bi bilo zato bolj zanimivo vedeti, ali segajo velike gomile na provincialnih grobiščih do konca). Iz dosedanjih domačih raziskav izhaja le, da velike go­ m ile niso (izjemoma?) nujno tudi bogatejše (npr. gomila A-3 v D obrovniku: S. Pahič, op. 12, 91 ss). 2 1 2 V Sloveniji vsekakor le dva prim era (z nepreiskanim i gomilami): Sko­ m arje — B latt Rogatec (1939) 55, in sosednja H u d in ja na P ohorju (J. Klemenc, Arh. vestnik 4, 1953, 228). Več prim erov navaja K. Sagi, op. 211, 120 ss (Au am L eithaberg, Götzwiesen, Litzelsdorf, O berkohlstätten, O berw aldbauern, P en ­ zendorf, Rax, Wolfau) in večinom a strnjena obm očja južno od Nežiđerskega jezera, k a r im a m orebiti tu d i svoj pomen. 2 1 3 A IJ, str. 44 in št. 104—106. 2U Prim . oceno kronološkega pomena novcev v grobovih p ri M. R. Alföldi v In tercisa I. Arch. Hung. NS 33 (1954), 146 s. T udi: L. Barkóczi, Folia arch. 13, 1961, 114. Podobne situacije navajata: H. K erchler, op. 29, 47 in R. Egger, Jahresh. d. ö sterr. Arch. Instit. 17, 1914, Beibl. 69 ss (za Colatio). 2 1 5 Za fibule n av aja J. Garbsch, op. 29, 77, nekaj prim erov, pri čemer predvideva za tiste s široko razprostranjenostjo več proizvodnih središč. M iklav­ ška različica A 238 q 12 ima najbližjo prim erjavo iz W agne (Flavie Solve), druge istega tipa pa so razširjene po širokem prostoru od južne Tirolske in G ornje B avarske do K om am a in Drnovega n a vzhodu. Podobnost s fibulo A 238 q 8 iz istega okoliša kaže na izdelovanje na tem območju, ali — v pri­ m erjavi s podobno fibulo A 238 q 13 iz K arlsteina — nekje vmes v noriškem prostoru. Nekaj podobnega bi lahko sklepali tudi za dele pasne garniture (J. Garbsch, kot prej, T. 14—16), od katerih je spona G 2 precej ozko omejena na pas ob jugovzhodnih Alpah, predrte obloge tipa B 3 p ra v tako, m edtem ko sodijo šam irski okovi in čolničaste obloge m ed precej n a široko razprostra­ njeno blago, a še vedno le v pretežno vzhodnoalpskem in sosednjem češkem prostoru. 2 1 6 Zanimivo je, da na vsem območju južnega obrežja D rave m ed Skorbo in m ariborskim Pobrežjem ni prazgodovinskih najdb (v B latt Rogatec [1939] 29 omenjeni latenski zapestnici v Staršah sta antični, zato latenska postojanka tam — A. Smodič, Časopis za zgod. in narod. 35, 1940, 24 — na tej podlagi ni upra­ vičena). K eltski grobovi v Skorbi in P obrežju sicer pričajo za od K eltov upo­ rabljano pot, starejši naselitveni sledovi pa se držijo po eni stra n i obrobja Slovenskih goric n a levem bregu Drave (Vumpah, K rčevina), po drugi pa vzhodnega vznožja Pohorja (Morje, Slivnica, Hoče, Pivola — R azvanje pod Poštelo). 2 1 7 Pod ježo je danes najprej m okroten pas, verjetno ostanek starega za­ toka Drave, dalje pa se dviga nizek vršaj, ki je sedaj izkoriščen za njive. Čeprav se na ta m okrotni predel nanaša ljudsko izročilo (S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 2, 1966, 40 = op. 150), kakršno je v M ariboru bilo znano še v Stražunu (S. Pahič, kot prej, 26 = op. 59), a tudi drugod v podobnih legah (npr. v Stojncih p ri P tu ju : »Virje« — »pogreznjena cerkev« v m očvirnatem koritu starega dravskega zatoka; v Bišu pri Trnovski vasi: »jezéra« — »po­ greznjeno mesto« v m očvirju tik pod znožjem pobočja v dolini P esnice itd. — sistem atične zbirke takih značilnih situacij še ni) je nekdanji tok sta re Drave npr. v prim eri z Dogošami, kjer je med grobiščem in ostanki stavbe bilo tudi le 150 m razdalje, a tla so mnogo bolj suha, tod videti še toliko recenten in še danes pogosto poplavljen, da je antični teren verjetno že uničen (prim. po­ dobno situacijo z najdbo antičnih kam nov pri S taršah — B latt R ogatec [1939] 29 ss, s starejšo literaturo), a tudi gomili z grobnico v Loki, p ra v tam , 37 s, pripadajoča stavba je bila verjetno na podoben način uničena. 2 ,8 A IJ 106: TITVS FLAVIVS DIOCAITVS, soproga CAIA (?) FIN ITA ; sin INGENVVS; A U 105: ALBINIVS LVCRETIVS, Avitov suženj MANSVETVS te r hči prvega A LBINIA COVSO; AIJ 104: SVRIVS, soproga AI.. CIA (?) ter še ena oseba. N apis na nagrobniku A U 104 je tolikanj slabo ohranjen, da je doslej dopuščal različna tolm ačenja, ki pa stv ari niso do k ra ja pojasnila; sporen je npr. libertus, ki se je zanj odločil B. Saria, m edtem ko je v CIL III 143 682 1 (= 14108) dopuščena tudi možnost f(ilius), tekst od 5. v rste dalje pa drugače prebran (A., J. Šašel, ILJug. Situla 5, 1963, 4 + , 104, tam tu d i opozorjeno na Betzov popravek napisa A IJ 105 in razhajanja pri razlagi napisa A IJ 106). 2 1 9 DIOCAITVS drugod ni znan (R. Katičič, Arh. vestnik 17, 1966, 153). O A lbiniji Couso pravi J. Šašel: »njeno keltsko im e (cognomen) n e približuje nujno, da bi bil tu d i oče (= Albinij Lukrecij) Kelt, pač pa mati« (pism eno spo­ ročilo — 13. 6. 1967). Im e COVSO se pojavlja v N oriku še v okolišu Starega trga (Colatio) — CIL III 5104, Galenhof na Legnu, sekundarno najdišče — VIBENVS COVSONIS F (R. Katačič, kot prej, 148). 2 2 0 K poteku te ceste prim .: B latt P tu j (1936) 87! P o tek do M aribora ni verjeten, vsaj ne v sm islu tranzitne ceste. 2 2 1 K problem u ceste proti Flavii Solvi prim .: S. Pahič, op. 207, 205, op. 315—316, o zvezi p ro ti V irunu pa AIJ, str. 44! 2 2 2 Varstvo spom enikov 12, 1967 (1968) 91 2 2 3 W. G urlitt, M itt. d. Zentr. Komm. NF 20, 1894, 248, govori pri opisu groba tudi o stranskih stenah, obloženih z »gespaltenen Säulentrom m eln«, pri čemer brez podrobnejšega opisa ni jasno, ali gre za sekundarno uporabljene stavbne člene ali p a za skupno z nagrobniki ponovno uporabljene dele v rh n jih preklad pri grobnih ograjah. Poleg o vrš j a nagrobnika v severni steni cerkve (sl. 16), ki po širini pripada nekem u drugem u nagrobniku, tam vzidani m arm or­ ni kvader in reliefna kam na (T. 5) prav tako kažejo na pestro uporabo m ar­ m orja v tem k ra ju in s tem na prem ožnost njegovih prebivalcev. 2 2 4 V Slivnici (Blatt Rogatec [1939] 56 s; V arstvo spomenikov 9, 1962-64 [1965] 153 in 12, 1967 [1968] 95) gre doslej predvsem za bogate m arm orne grobne spomenike, v H očah (AIJ 102—103; M. Z adnikar, Varstvo spomenikov 7, 1958-59 [1960] 49 ss) poleg tega za krajev n a svetišča M erkurju in M itri, ki se jim pri B etnavi poleg stavbe z m ozaikom in najdbe novcev (S. Pahič, Časopis za zgod. in narod. NV 2, 1966, 5, op. 17—19 — povzetek starejših po­ datkov) pridružuje še čaščenje Epone (S. Pahič, kot prej, 5, sl.) in neznanega božanstva (W. M odrijan, E. Weber, op. 119, 99, sl.). Ob D ravi kažejo dosedanje grobne najdbe v Dogošah (S. Pahič, op. 195, 321 ss), M iklavžu in Loki (Blatt Rogatec [1939] 37 s) predvsem na bogate naseljence, najdbe iz Starš (Blatt Rogatec [1939] 39 ss) p a poleg tega na pom em bnejšo naselbino s svetiščem Jupitru, ki je pač zaradi dobav kam na iz bližnjih kam nolomov im ela do neke m ere uradni (po nagrobniku CIL III 10887, pripadajočem pripadniku leg. X III Gern., najbrž tu d i vojaški), pomen, vendar pa prvotno m esto tega najdišča ni znano (prim. Sarievo razlago v B latt Rogatec [1939] 30!). 2 2 5 N ajdb cestišča n i znanih nikjer, čeprav jo je F. F erk iskal na Teznem in ugotovil: »Sie lief von St. Nicolai ab von der heutigen Thesnerstrasse nörd­ lich und vereinigt sich m it ihr kurz vor deren A ustritt aus dem w estlichen Teile des Thesnerwaldes«. (Poročilo graški hranilnici za leto 1902 z dne 22. 3. 1903 — v Dež. arhivu v Gradcu). V tej trasi je F erk videl priključek k cesti iz Celja in je po dom ačem izročilu kot »stara cesta« oziroma »stara steza« kot gozdni kolovoz vrisana n a karti 1 :50.000. K ot rim ska trasa bi v podaljšku prišla do celejske ceste pač nekje pri sedanjem razcepu Tržaške in P tu jsk e ceste in ne pri B etnavi kot domnevni obcestni postojanki na križišču cest Celeia—Flavia Solva in Poetovio—B etnava—R uše (ki sledi prazgodovinski n a ­ selitveni smeri, izpričani z vrsto najdb tudi v antiki), kar bi bilo na videz bolj logično. Prim . k tem u F erkov podatek, »dass östlich von S tara ves (Varstvo spomenikov 10, 1965 [1966] 198) im Thesenw alde d er Rossweiner und W ochauer- w älder ein freier T ratenstreifen laufe, da sei einm al m itten im W ald die L and­ strasse gezogen...« (Ferien-Tagebuch 1901-1902, str. 30 za 1902 v Joanneju v Gradcu). — V sm eri prek Dogoš so podatki o kakšni rim ski cesti neznatni: v zapisniku 5. seje Zgod. društva v M ariboru dne 14. 5. 1904 je navedeno samo: »G. M ajcen poizvedoval o tem, je rim ski kaštel, stavbišče, tudi tlak rim ske ceste.« 2 2 6 Čeprav n e m orem o uporabljati zanesljivih m eril za določanje obcestnih postaj na cestah m anjšega pomena, nam S tarše z najdbam i, bližino reberških kamnolomov in razdaljo pribl. 6 mp od P tu ja tak o postajo tam že k ar n are k u ­ jejo. Od tod do M iklavža je bilo pribl. 3 mp, k a r vzbuja določene prim erjave s traso glavne ceste m ed Celjem in Stranicam i, ki pa tu seveda n e m orejo biti obvezne. V sekakor je bila cesta med Poetovijem in M ariborom (Betnavo?) raz­ deljena vsaj na dve etapi po 6 oz. 8 mp, m edtem ko bi vm esne m orali posebej dokazovati; za to še ni pogojev. 2 2 7 K poteku provincialne razm ejitve na tem obm očju prim. zadnje av to ri­ tativno m nenje B. Sarie v B latt Rogatec (1939) 78 s, ki zastopa tu d i stališče, da mariborsko območje ni sodilo k Poetoviju (že zaradi ceste Celeia—Flavia Sol­ va?), pač pa S tarše in bržkone tudi področje kam nolom ov kot glavnih doba­ viteljev kam na za poetovijske gradnje. ZUSAMMENFASSUNG A n tikes Grabhügel m it G rabkam m er in M iklavž bei M aribor Am südöstlichen R and des M ariborer Beckens befinden sich am R and der T errasse dicht nördlich der Strasse M aribor—P tuj in einem K ieferw äldchen zwei grosse, schon längst bekannte G rabhügel, ein drittes etw as kleineres erhebt sich unw eit von ihnen (Abb. I).1 - 7 In einem der beiden w urde bei E rd­ arbeiten im Ja h r 1961 durch Zufall eine G rabkam m er aus grösseren Stein­ p latten entdeckt (Abb. 2), und ein in der N ähe w ohnender S tudent h a t daraus eine Reihe von G rabbeigaben gerettet, die jetzt in M ariborer M useum ver­ w ah rt und G egenstand dieser A bhandlung sind.8 - 9 Die G egenstände lagen auf dem Estrichboden d er 1,3 X 1,6 und 2,0 X 2,25 m grossen G rabkam m er, die mit P latten bedeckt und durch zwei unverzierte kleine M arm orsäulen g estützt w ar (Beilage 1). G efunden w urden: aus Glas — zwei Urnen, eine prism atische und zwei zylindrische Flaschen, ein Humpen, zwei Balsam arien, eine Schöpfkelle, zwei kleine Kasserollen, sechs Schälchen, eine Sigillataschale D rag 37, ein reliefverziertes Schm inkkästchen, eine G ürtelgarnitur aus Bronze (Schnalle, drei durchbrochene Beschläge, zwei Entenbeschläge m it Scharnier, v ier kahn­ förm ige Beschläge, zehn Blechbeschläge, 24 hohle Nieten m it 1,7 cm Dm und 15 N ieten m it 1,1 cm Dm), ein Schlossbeschlag m it Vorlegeband aus Bronze, eine fragm entierte Flügelfibel, ein Bronzegriff, drei Bronzeringe, ein Eisen­ haken und v ier eiserne Nägel, eine Bronzem ünze des Vespasianus und 30 Stück Scherben von einer grossen Amphore (T. 1—4, Abb. 3—14). U nter den G lasgeräten sind die zwei U rnen T. 1: 1—2 nach F orm und Zusam m ensetzung des Glases von unterschiedlicher Q ualität und stam m en folglich w ahrscheinlich aus verschiedenen W erkstätten: die U rne T. 1: 2 ver­ m utlich aus der Um gebung von A quileia,1 0 - 1 3 die zweite d ü rfte dagegen sogar ein heim isches Erzeugnis sein.1 4 - 1 6 Weil derartige U rnen aus d er N ero-C laudius­ zeit w eiter in die Periode der folgenden 200 Ja h re reichen,1 6 erö rtert d er Autor vor allem die Bedeutung ihrer Verw endung in Bezug auf das G eschlecht bzw. den V erm ögensstand des V erstorbenen und gibt — versuchsw eise — eine V er­ breitungskarte für den Bereich der norisch-pannonischen H ügelgräberkultur (K arte l),1 7 - 2 2 wobei er auch die noch ungeklärte Frage der A nw esenheit m ehre­ re r U rnen in einem G rab erw ähnt.2 3 - 2 6 Die hohe prism atische Flasche T. 1: 5 ist im N achbargebiet ein ziemlich seltener Fund,2 7 - 2 9 interessant wegen des Firm enzeichens am Boden,3 0 - 3 1 für die D atierung aber ohne Bedeutung.3 2 Die zwei zylinderförm igen Flaschen T. 1: 3, 4 (stamnion, lagona) weisen eine schlechtere F ak tu r auf3 3 - 3 5 und stam m en w ahrscheinlich auch aus der flavischen Zeit.3 6 D er elegant geform te Hum pen T. 1: 6 ist von m erklich besserer Q ualität,3 7 - 3 8 verfertigt nach dem Vorbild von M ettalgefässen,3 9 nach C. Isings aus der zweiten H älfte des 1. Ja h rh u n ­ derts,4 0 - 4 1 in Slow enien bekannt noch aus Em ona,4 3 in Tonim itationen aber aus Poetovio und aus Stenjevac.4 2 Er dürfte ein italisches oder sogar gallisches Erzeugnis sein.4 4 M etallvorbilder dienten auch fü r die Schöpfkelle (sim pulum ) T. 2: 10,4 6 ebenso auch für die beiden kasserollenähnlichen Gefässe (trullae) T. 2: 3, 4,4 7 - 4 9 die in G lasausführung seltener Vorkommen und chronologisch wenig bestim m bar sind.6 4 *-5 2 . Alle sechs Schälchen (T 2: 1—2, 6—9) w aren zer­ brochen6 3 und gehören drei typologischen V arianten an,5 4 - 5 ' nach C. Isings aber stam m en sie w ahrscheinlich aus der flavischen Zeit.5 7 - 5 9 Beide B alsam arien T. 2: 5, 11 sind zeitlich verschieden: das zw eite aus der ersten H älfte des 2. Jah rh u n d erts,5 9 - 6 4 das erste, fragm entierte, rü h rt aber noch verm utlich aus dem 1. Ja h rh u n d e rt her.6 5 - 6 6 Im ganzen betrachtet, sind die Glasgefässe fü r den etwas längeren Zeit­ rau m chronologisch noch im m er ziemlich einheitlich. P rim är ins 1. Ja h rh u n d e rt setzt der A utor die U rne T. 1: 2, das B aisam arium T. 2: 5, die Schälchen, v iel­ leicht noch die zwei Flaschen T. 1: 3, 4 und den H um pen T. 1: 6, prim är ins 2. Ja h rh u n d e rt aber das B aisam arium T. 2: 11, doch schliesst dies keineswegs ih re V erw endung in noch späterer Zeit aus. Die Sigillataschale D rag 37 (Abb. 3), ausgeführt in der üblichen Weise, doch etw as w eniger sorgfältig, 6 7 - 6 9 ist südgallischen U rsprungs,7 0 wo solche S chalen in der W erkstätte La G raufesenque seit N eros Zeiten v erfertig t w u r­ den.7 1 S päter sind sie bis zum 3. Ja h rh u n d e rt sta rk verbreitet,7 2 deshalb sucht sie d er A utor auf Grund der Elem ente d er Relief Verzierung (Abb. 4) genauer zu datieren.7 3 D abei stützt er sich vor allem auf den Eierstab,7 4 und zw ar auf die dreigeteilte Quaste, die nach F. H erm et fü r die Zeit zwischen 68 und 117 u. Z.7 5 charakteristisch ist (die M eister M ommo, Sasmonos, Biragill, M ercato, M ascuus, auch Crucuro, M. Crestio, S everus-Stil — vor allem in d er Zeit zw i­ schen 75 und 95 u. Z.).7 6 - 7 9 Die präzise B estim m ung des M eisters ist ohne Stem ­ pel m it Nam en unmöglich,8 0 in B etracht kom m en zunächst jüngere M eister aus d er vespasianisch-dom itianischen Zeit.8 1 Die anderen Elem ente sind neben dem E ierstab (Zickzackleiste) w eniger bedeutsam .8 2 - 6 ’ 3 D as Zentralm otiv des Relief bandes, die sog. Fächerjagd (chasse flabellée), stellt vierm al einen nach rechts jagenden Löwen und H irsch (cursus) zwischen dazw ischenw achsenden B üschen und ü b er G rasbüscheln dar, und ist nach F. H erm et fü r die vespasianische Zeit charakteristisch.9 4 - 8 5 Dieses Motiv, doch m it verschiedenen Tieren und in verschiedenen Form en, kom m t auf u n te r­ schiedlichen Sigillatagefässen vor;8 6 als F ächerjagd ist es häufig auf den E r­ zeugnissen des Crucuro und einiger anderer M eister zu finden. Es ist v er­ m utlich bald nach dem Ja h r 70 u. Z. entstanden,9 7 doch bieten die bisher bekannten Vergleiche nicht viel.9 8 Dies gilt auch fü r die G estalten des Lö­ w en9 9 - 9 0 und des Hirsches,9 1 die seit der A rretino-S igillata erscheinen. D age­ gen ist zeitlich ausgeprägter der Busch m it lappigen Blüten (flabellum ),9 2 - 9 8 b ek an n t bei Germanus und anderen vespasianischen M eistern, doch hier wenig sorgfältig ausgeführt.'M - 9 5 Das häufige, doch chronologisch w eniger w ichtige G rasbüschel w eist auf dieselbe Zeit hin.9 6 - 9 8 H ier ist es in zwei Reihen d ar­ gestellt.9 9 Den U nteren Abschluss des Reliefs bild et ein dreiblütiger A bschluss­ k ran z von seltenerer A usführung.1 0 0 - 1 0 2 D ie südgallische Schale (Abb. 3), v erfertig t verm utlich zw ischen den Ja h re n 75 und 95, aus der W erkstätte des M ercato, Crucuro oder irgend­ w elches ih rer Zeitgenossen, ist sonach eines der seltenen südgallischen Erzeug­ nisse in Slowenien, wo die m eisten in P tuj, in d er N achbarschaft aber noch in den V araždinske Toplice und in Sisak anzutreffen sind.1 0 3 - 1 0 5 F ü r den Weg, der sie in diese Gegenden gebracht hat, stehen die m eisten V ergleiche aus dem m ittleren D onaugebiet zur V erfügung (vgl. die statistischen A ngaben in Anm. 106), deshalb lässt der A utor die M öglichkeit zu, dass diese Schale schon einer der ersten G egenstände ist, die zu Lande au f dem H andelsw eg ü b e r das Rheinland her gelangt sind, und m acht au f die V erbreitung der südgallischen Sigillata in Nordjugoslawien aufm erksam .1 0 7 - 1 0 * Vom zerlegt aufgefundenen Schm inkkästchen (Abb. 5) sind zwei w esentli­ che Bestandteile nicht erhalten: die S albenreibplatte und die kosm etische Son­ de, was nicht zu erklären ist.1 1 0 Ü ber solche Schm inkkästchen h a t J. W erner Angaben gesam m elt,1 0 9 doch sind andere reliefverzierte Funde ausser jenem aus K eszthely-U jm ajor am Balaton n u r aus W esteuropa bekannt.1 1 1 - 1 1 3 Das Schm inkkästchen aus M aribor-M iklavž bedeutet für den Bereich Pannoniens einen neuen Fund und w irft aberm als die Frage auf, ob diese Erzeugnisse aus dem Rheinland im portiert sind (aus den W erkstätten des Saciro-K reises) oder ob sie bereits Im itationen niedergerm anischer V orbilder sind.1 1 4 Die für die Beurteilung w esentlichen Elem ente des Reliefm edaillons am Schiebe­ deckel (Abb. 6) unterscheiden sich ziemlich von jenen des Saciro-K reises: das Motiv ist anders, der Eierstab fehlt, ähnlich ist jedoch die A usführungsqua­ lität der G öttergestalten.1 1 5 - 1 1 7 Die Z entralgestalt stellt N eptun m it D reizack und Delphin vor. Links ist M erkur m it Flügelhut, Geldbeutel, Schlangenstab (caduceus) und H ahn, rechts aber M ars m it Helm, Lanze, Schild und Gans. Die V orbilder fü r diese A bbil­ dungen rühren w ahrscheinlich von M ünzen her, sie unterscheiden sich jedoch ein wenig von den üblichen G estaltungen, da sie in den runden M edaillon­ raum entsprechend einkom poniert w orden sind.1 1 8 Trotz einiger A chtlosigkeiten der provinziellen A usführung (die plum pen, schem atischen und unsym m etri­ schen Gestalten der Götter),1 1 9 - 1 2 1 ist das Relief noch lebendig plastisch die ikonographischen M erkm ale der G ottheiten aber sind frei um geordnet.1 2 2 - 1 2 5 Die Bedeutung der G estalten steht in keinem Zusam m enhang m it dem fu n k ­ tionalen Zweck des Schm inkkästchens, sondern drückt vor allem die Beziehung zum B enutzer in apothropäischem Sinne aus, w ie dies J. W erner schon für die häufigeren G estalten des M ars aus dem F undorten im Lim esbereich fest- gestellt hat.1 2 0 - 1 2 7 So w ie die schon gedeutete G estalt des M ars m it d er Gans als eine provinzielle Interpretation der G ottheit zu betrachten ist,1 2 '3 '— 1 3 3 haben wohl auch die G estalten auf dem Schm inkkästchen aus M aribor-M iklavž eine provinziell gefärbte Bedeutung. Im Sinn dieser Auslegungen bedeutet M erkur offensichtlich den G lücksgott,1 3 4 - 1 3 5 N eptun den Schutzgott der G ew ässer bzw. der w ohltuenden Feuchtigkeit, oder im R heinland- und im D onaugebiet, den L ändern der schiffbaren Flüsse, den B eschützer der H andelsexpeditionen auf den W asserwegen usw .; die Bedeutung des M ars ist aber schon aus W erners Auslegungen bekannt.1 3 0 - 1 3 9 . Auch hier h an d elt es sich noch im m er m ehr um V erm utungen als um erwiesene Tatsachen, w as auch fü r die eventuellen V er­ hältnisse zwischen den dargestellten G ottheiten bzw. fü r die eventuelle grössere Bedeutung der zentralen, vergrösserten G estalt des N eptun gilt,1 1 0 ebenso aber auch fü r die W ahl gerade dieser drei G ottheiten.1 4 1 Wenn w ir noch die unverzierten Schm inkkästchen berücksichtigen, die m it den Funden aus D alm atien und den E xem plaren im B udapester M useum 1 4 2 m ehrere Exem plare auch im östlichen V erbreitungsgebiet aufw eisen (Karte 2);J43-i44 sowie W erners D atierung der m eisten dieser Erzeugnisse in die spä­ tere Zeit des 2. Jah rh u n d erts,1 4 5 m üssen w ir auch den hier erö rterte n Fund ins 2. Ja h rh u n d ert datieren und in ihm ebenso eines der ersten H andelser­ zeugnisse aus dem Rheinland bzw. aus den nördlichen Provinzen sehen.1 4 6 - 1 1 7 D ie G ürtelgarnitur (Abb. 7—11) in d er üblichen Zusam m enstellung ordnet sich ins typologische System solcher Funde ein, w ie sie J. G arbsch gesam m elt und gegliedert h at.1 4 ® -1 5 0 Die G ürtelschnalle (Abb. 7) gehört zur G ruppe G 2 g, die selten und noch aus dem 1. Ja h rh u n d e rt ist,1 5 1 - 1 5 2 die quadratische und die durchbrochenen B eschläge (Abb. 8) gehören zu den Typen B 3 a und B 3 b,1 5 3 - 1 5 4 die längliche setzt jedoch der A utor in die neue G ruppe B 3 h.1 5 5 - 1 5 6 D ie beiden Entenbügel Abb. 9 b reihen sich in die G ruppe E 3 a ein, die ein w eites V erbreitungsgebiet hat, und die U nterschiede beruhen hier offensichtlich n u r auf der individuellen A usführung.1 5 7 - 1 5 8 Die vier kahnförm igen Beschläge Abb. 9 a des Typs K a sind ein sehr v erb reitete r Fund,1 5 9 viel seltener sind dagegen die Blechbeschläge Abb. 10 der G ruppe B 7 l.1 6 0 - 1 « Die A nzahl der Z iernieten beider D im ensionen Abb. 11 überschreitet ein w enig die nach G arbsch angegebene übliche Zahl,1 6 2 - 1 6 4 doch w urden einige der grösseren auch am Schlossbeschlag verw endet. In der G arnitur fehlt die G ürtelzunge, bei der D eutung des G ebrauchs dieser G egenstände schliesst sich aber d er A utor den von G arbsch unternom m enen Versuchen einer R ekonstruktion an.1 6 5 - 1 6 7 Trotz d er unterschiedlichen Z eitw erte der einzelnen G lieder ordnet er den offen­ sichtlich einheitlichen F und m it H insicht auf die D atierung der anderen G rab­ gegenstände ins frühe 2. Ja h rh u n d e rt ein.1 8 8 Das Fibelfragm ent Abb. 12 a gehört nach G arbsch zu Almgreens Typ A 238 q aus der ersten H älfte des 2. Ja h rh u n d erts.1 6 9 - 1 7 0 Der Schlossbeschlag m it V orlegeband Abb. 13 w eist das im G rab anw esende Holzkästchen als einen der typischen G rabfunde aus;1 7 1 - 1 7 4 h ierh er ist auch der Bronzegriff Abb. 12 b zum öffnen des Deckels zu zählen.1 7 5 Im K ästchen w ar vielleicht der beschlagene G ü rtel oder sogar das Schm inkkästchen aufbew ahrt, w as jedoch nicht bew ie­ sen w erden kann, da der gesam te Fund nicht u n te r K ontrolle entdeckt w orden ist.1 7 6 - 1 7 9 Die B edeutung der kleinen Ringe Abb. 12 c ist unbekannt, d er H a­ k en u n d die Nägel Abb. 14 stehen aber vielleicht in Zusam m enhang m it dem S cheiterhaufen.1 7 9 Die S cherben der grossen A m phore können ein Ü berrest des K u ltritu s bei der B estattung oder eine sym bolische Beigabe sein.1 8 0 - 1 8 2 Die G rabform — eine S teinplattenkam m er im G rabhügel — ist iro G ebiet der norisch-pannonischen H ügelgräberkultur sehr selten1 ® 5 und stellt eine w eiter entw ickelte oder w enigstens grössere Form der ein wenig übli­ cheren Steinplattenkisten bzw. K istengräber vor.1 9 4 Der A utor fü h rt als V er­ gleich den derartigen G räbertyp aus dem benachbarten K apfenstein an, der die m eisten Vergleichsm öglichkeiten bietet.1 9 8 - 1 8 9 Bei der E rklärung d er K on- stru ieru n g der G rabkam m er m acht er auf den behindernden U m stand au f­ m erksam , dass das G rab nicht zur Gänze un tersu ch t wurde, sondern — noch im m er im G rabhügel zugeschüttet — bei der E ntdeckung nur von innen du rch ­ gesehen w urde, und m eint, dass m öglicherw eise zuerst n u r die beiden M ar­ m orsäulen aufgestellt w urden, danach dann die W andplatten, die darauf viel­ leicht gleich zugeschüttet w urden.1 9 0 Bei der B estattung w ar die G rabkam m er verm utlich nicht von oben zugänglich, d a sie w ahrscheinlich frü h er m it P la t­ ten bedeckt w ar, sondern höchstw ahrscheinlich von d er schm aleren Nordseite, w o die W andplatte erst nach der B estattung angelehnt w urde;1 9 1 - 1 9 2 die G rab­ kam m er ist aber bis in die G egenw art von E rde ungefüllt geblieben.1 9 3 Das fü r die E rrichtung der G rabkam m er verw endete Steinm aterial ist seinem U rsprung nach heterogen: die M arm orsäulen kom m en vom Pohorje bei Slovenska Bistrica h er,1 9 4 - 1 9 5 die durch das W asser ausgeschliffenen P latten (kristallinischer Schiefer) gelangten in diese Gegend offensichtlich m it den D rauw ässern,1 9 9 die S andsteinplatten aber kom m en aus den nahen Slovenske gorice.1 9 7 - 1 9 8 Die O rientierung NW -SO der Längsachse der G rabkam m er dürfte zufällig sein und hängt vielleicht nur m it der Lage der nahen Siedlung zu­ sammen.1 9 9 Es bestehen keinerlei Angaben über die V erbrennungsart — bustum oder ustrina.2 0 0 -™2 Nach der G rabform kom m t eine einm alige B estat­ tung in Betracht, falls aber - angesichts der grossen A nzahl von Beigaben und Knochen in d rei G efässen — m ehrere Personen b estattet w orden sind, ist dies auf G rund d er Funde und der A bw esenheit einer anthropologischen A nalyse nicht möglich zu beurteilen.2 0 3 Einige G rabbeigaben sind ausgespro­ chen weiblich: die G ü rtelg am itu r m it keltischer Tradition und der V espasianus- m ünze als frühdatierbares Elem ent und das Schm inkkästchen als spätdatiertes Erzeugnis. Zusam m en m it dem Holzkästchen und den anderen Gegenständen schreibt sie der A utor einer einzigen F rau zu, w as ihm die glaubhafteste Va­ riante aller m öglichen E rklärungen scheint.2 0 4 - 2 0 6 Falls es sich also dem nach bei diesem Grab nicht um eine Fam ilienbestattung handelt, stellen vielleicht alle drei H ügelgräber dieser G ruppe eine A rt von Fam ilienfriedhof dar, w as jedoch nur durch die U ntersuchung der beiden anderen H ügelgräber bewiesen w erden müsste.2 0 7 Beim Vergleichen m it ähnlichen grossen G rabhügeln im N achbargebiet ist ersichtlich, dass schon die Grösse des H ügelgrabes selbst zugunsten einer be­ deutenderen sozialen Stellung der hier B estatteten spricht, und diese A nnahm e w ird durch die reichen Funde unterstützt.2 0 8 - 2 1 1 Dies könnte auch ein etw aiger G rabstein aus M arm or bekräftigen, der zw ar im H ügelgrab selbst nicht ent­ deckt w orden ist, w ohl aber könnte h ierh er einer der drei G rabsteine ALT 104—106 gehören, die in sekundärer V erw endung gefunden w orden sind.2 1 2 - 2 1 3 Den G esam tfund d atiert der A utor m it Rücksicht auf die unterschiedlichen chronologischen W erte der einzelnen G egenstände (Tabelle 1) in die Zeit zwi­ schen 95 und 110 u. Z. Dies stellt, m it A usnahm e der Münze, die lange nach A blauf ihres m onetaren W ertes2 1 4 ins G rab gelangt sein dürfte, eine fü r säm t­ liche Gegenstände annehm bare Kom prom isslösung dar, besonders noch, wenn w ir fürs Schm inkkästchen eine im Vergleich m it W erners E rm ittlungen etwas frühere D atierung anw enden. Die im H ügelgrab M aribor - M iklavž versam ­ m elten Funde sind heterogen auch ihrem U rsprung nach: neben italischen und gallischen Erzeugnissen gibt es darunter w ohl auch Erzeugnisse des heim i­ schen Schaffens.2 1 5 Im lokal-topographischen Sinn ist das erö rterte G rab ein Beweis fü r das Vorhandensein von K olonisten, die in der zw eiten H älfte des 1. Jah rh u n d erts u. Z. in den fru ch tb aren Ebenen an der D rau angesiedelt w aren.2 1 6 Die grössere Zahl der G räber aus einem längeren Z eitraum w ürde eher auf einen Weiler in der Nähe der S trasse Poetovio— Flavia Solva (und sp äter auch Virunum ) hinweisen, als auf eine vereinzelte villa rustica. D er A utor w eist auf die Mö­ glichkeit hin, dass in d er A ntike in dieser Gegend der ebene S treifen unter dem Rand der T errasse m it der heutigen S trasse und den D örfern besiedelt gewesen sei, die G räber sich aber auf der T errasse über den W ohnstätten befunden hätten (Beispiele: Dogoše, Starše).2 1 7 Die K olonisierung h ä tte h ier in der flavischen Periode stattgefunden, zur Zeit d er G ründung von F lavia Solva. Die erhaltenen G rabsteine A U 104-106 bew eisen das Bestehen w enigstens dreier Fam ilien, die N am en d ara u f (AIJ 105—106) aber fü r einige ihre keltische A b­ stam m ung.2 1 6 ^-1 9 Insofern d er W eiler nicht auf G rund der landw irtschaftlichen P roduktion gegründet w urde, stand er vielleicht im Zusam m enhang m it der A usbeutung der nahen Steinbrüche jenseits der D rau oder sogar m it dem T ran sp o rt dieses B aum aterials auf der D rau nach Poetovio. Um sich darü b er ins k la re zu kommen, m üsste m an eingehender die ganze U m gebung im Bereich der Steinbrüche (Reberca bei Sp. K orena - Sv. B arbara) und die F u ndorte am S üdufer der D rau (Miklavž, Loka, Starše) erforschen.2 2 0 H ier h at sich die Be­ deutung des V erkehrsw eges bis in die Spätantike hinein erhalten,2 2 1 die reichen F unde in den drei frü h e r aufgezählten F undorten aber sprechen zugunsten vornehm er A nsiedler. In M aribor - Miklavž m üssen w ir zu den beschriebe­ nen F unden noch das nahgelegene vierte grosse H ügelgrab m it A schenkiste (Abb. 15) und die R eihe in der D orfkirche eingem auerter M arm orsteine, grösstenteils Spolien zählen (Abb. 16, T. D er A utor beschliesst seine A usführungen m it der E rörterung des V erlaufs der R öm erstrasse in diesem Bereich, vor allem ih rer Fortsetzung w estw ärts zur S trasse hin, die aus Celeia nach Flavia Solva führte.2 2 4 M öglichkeiten für das Z usam m entreffen beider Strassentrassen, von w elchen bisher noch keine auf dem T errain festgestellt w orden sind, bestehen in M aribor entw eder bei der B urg B etnava, oder beim m ittelalterlichen D rauübergang.2 2 5 Die E ntfernung 5 bzw. 6 m p von dort bis zum besprochenen F undort w ürde zw ar schon irgendeine S tation an der S trasse erlauben, doch nicht von solcher Bedeutung, dass sie so verm ögenden Leuten, w ie es uns die G rabfunde bezeugen, h ätte B eschäfti­ gung bieten können.2 2 8 A uch die Nähe der Provinzgrenze zwischen N orikum und P annonien w ar in der F rühantike an dieser S trasse offenbar von geringer B edeutung.2 2 7 D ie G rundlage fü r den w irtschaftlichen W ohlstand d er E in­ w ohner von M aribor - M iklavž könnte also noch am ehesten die ziemlich einträgliche L andw irtschaft gewesen sein. M iklavž pri M ariboru. Škatlica za šm inkanje, pogledi od raznih strani M iklavž bei M aribor. Schm inkkästchen, A nsichten von verschiedenen Seiten 8 A rheo lo šk i v estn ik Dvoje reliefnih kam nov v steni cerkve v M iklavžu pri M ariboru Zwei in der K irche von Miklavž bei M aribor eingem auerte R eliefsteine