Iz delovnih kolektivov naše občine
Univerzitetni klinični center_______________
Dragocena pomoč. Vedno več je organizacij združenega dela, ki so pripravljene v teh težkih časih tudi našim najmlajšim v otro-škem oddelku Univerzitetne der-matološke klinike priskočiti na pomoč. Tako so delovne organi-zacije Petrol, SCT, Ljubljanska banka - Gospodarska banka, Ko-munala Novo mesto, Emona Commerce, Velana, Stol interier, Meblo Nova Gorica, Graverstvo Šiška (obrtnik Bijan Keber je za-stonj opravil nekatera dela) pri-spevala znatna finančna sredstva za nabavo opreme otroškega od-delka. Opremili so ga z novimi postejjami, žimnicami, novimi mizami, stoli, igrali, televizorjem in videorekorderjem, komplet-nim računalnikom, tehtnico, za-vesami, TV anteno in še z nekate-ro drugo opremo. Vrednost vse na novo nabavljene opreme, pre-računano na junijske cene znaša 226.443.790 dinarjev.
Otroški oddelek Univerzitetne dermatološke klinike se zahvalju-je delovnim organizacijam in vsem, ki so kakorkoli prispevali k nabavi opreme.
Komorni koncert. Kulturno-umetniško društvo Univerzitet-nega kliničnega centra in Medi-cinske fakultete dr. Lojze Kraig-her je ob 9. Derčevih pediatričnih dnevih priredilo 8. junija komorni koncert v Viteški dvorani Kri-žank. Izvedla sta ga prof. dr. Pa-vle Kornhauser, klavir in dr. Mar-ko Zupan, violina. Poslušalci so bili navdušeni nad njuno izvedbo del mojstrov klasične glasbe Bac-ha, Beetkovna in Dvofaka.
Republiška priznanja. Na slo-vesni seji štaba za civilno zaščito Univerzitetnega kliničnega cen-tra so ob dnevu CZ podelili 12 internih in 3 republiška priznanja civilne zaščite. Tradicionalna in-terna priznanja civilne zaščite je dvanajstim najprizadevnejšim in najbolj aktivnim članom v minu-lem letu podelil poveljnik štaba Slavko Marolt, ki se je ob tej pri-ložnosti tudi zahvalil vsem dobit-nikom priznanj za njihovo delo.
RTV Ljubljana_________
Merilo kakovosti jje priznanje gledalcev. Naša prihodnost je tekma s časom. Ta čas pa se je za Televizijo že začel, je dejal na po-delitvi jubilejnih priznanj direk-tor TV programov Stane Grah. RTV deluje sredi domačih in tu-jih programov. Gledalci so postali
zahtevni. TV ni več zanimivost sa-ma po sebi, zato izbirajo progra-me. Gledanost oddaj je prvo meri-lo uspešnosti.
Prihodnje leto namerava TV razglasiti za leto kakovosti. Za ka-kovost potrebujejo najprej zna-nje. TVL se ne pripravlja na Evro-po 92 in svet. Z vse tesnejšim so-delovanjem so že zakoračili va-njo. Le tako lahko preizkušajo in ostrijo znanje ter dokončno doja-mejo, da je edino veljavno merilo kakovosti tisto, ki ga priznajo drugi. V tekmi za gledalca in vse-stransko povezovanje navzven je lahko uspešna le kot sodobno programsko-poslovno podjetje, v katerem bo vse žitje in bitje po-drejeno programu, in to po zako-nitostih, ki veljajo za druga po-djetja.
PTT Ljubljana_________
Priprave na sprejem srednje-ročnega načrta. Delavci PTT po-djetja Ljubljana že razmišljajo o svoji prihodnosti. Zato ni nič čudnega, če je delavski svet PTT že na zadnji seji sklenil, da prično s pripravami za sprejem srednje-ročnega razvojnega načrta za pri-hodnje plansko obdobje.
Govorili so tudi o reorganizaciji podjetja, cenah ptt storitev in drugih perečih problemih. V tem hipu je najbolj pereče, da imajo telefonske zmogljivosti skoraj v celoti zasedene, kar še zlasti ve-Ija za mesto Ljubljana. Kar naj-bolj hitro zaključevanje vseh na-ložb v telekomunikacijske zmog-ljivosti je zato prednostna naloga. Ža samo Ljubljano je v izdelavi študija za digitalizacijo telefon-skih central I in II, na Rakovniku in v Tacnu, medtem ko naj bi tele-fonsko ozko grlo v samem središ-ču mesta začasno rešili z montažo telefonske centrale SI 2000 v pro-storih sedanje centrale v Cankar-jevem domu.
Davki in prispevki večji za 1169%. Zaradi visoke inflacije so tudi v PTT vsi indeksi rasti fi-nančnih kategorij zelo visoki. Vseh prihodkov je bilo za dobrih 291 milijard dinarjev, kar je za 670 odstotkov več kot lani ob tem ča-su. Odhodki, v katere se vštevajo tudi bruto osebni dohodki, so znašali 242 milijard dinarjev in so bili za 627 odstotkov večji kot la-ni. Ker je bila rast odhodkov po-časnejša kot rast prihodkov, je bi-la rast bruto dobička 948-odstot-na in je znašala 49 milijard dinar-jev. Ustvarjeni dohodek se je po-večal za 704 odstotka.
Ker izgub v preteklih letih niso
imeli in nam jih tako ni treba po-krivati iz bruto dobička, je bil do-biček enak bruto dobičku. Kar 76 odstotkov dobička so »požrli« davki in prispevki, ki so se v pri-merjavi z-lanskim letom povečali kar za 1169 odstotkov.
Konec junija je bilo v podjetju za ptt promet Ljubljana zaposle-nih 2.643 delavcev ali 43 manj kot na začetku leta.
Javni mobilni telefoni. Prva fa-za gradnje mobilnega telefona Mobitel bo zajela skoraj 80% slo-venskega ozemlja. Omrežje jav-nih mobilnih telefonskih zvez bo omogočalo neprekinjeno zvezo med gibanjem mobilnega telefon-skega naročnika na območju, ki ga ta sistem pokriva z radijskim signalom. Istočasno je v tem omrežju zagotovljena najboljša možna kakovost pogovora s po-močjo nenehnega nadzora raz-merja med koristnim signalom in šumom. Pri klicanju mobilnega omrežja se stalno obnavlja infor-macija o gibanju mobilnega na-ročnika, ki ima vključeno radiote-lefonsko napravo in je kadarkoli možno vzpostaviti zvezo z njim. Pri vseh pogovorih v javnem mo-bilnem telefonskem omrežju je zagotovljena popolna tajnost.
Uporaba mobilne radiotelefon-ske naprave bo praktično enaka uporabi navadnega telefonskega aparata z dodatkom nekaterih možnosti, ki ih omogočajo sodob-ne mobilne naprave.
Ljubijanska banka_____
Izobraževanje. Znanje in infor-macije bodo v naslednjih deset-letjih najpomembnejši tvorci raz-voja vsake DO. Zato bo pomanj-kanje strokovnjakov največje ovi-ra za uresničitev mnogih razvoj-nih načrtov. Zato sta izobraževal-ni center Ljubljanske banke Združene banke in Ekonomsko poslovna fakultta Univerze v Ma-riboru izoblikovala skupni pro-gram usposabljanja za projektno delo v banki, imenovan PRO-JEKTNA ŠOLA. To je izobraže-valni program, ki naj zagotovi večjo uspešnost projektnega dela z uporabo vseh prednosti, ki jih ponujata sodobno upravljanje in vodenje projektov ter informacij-ska tehnologija. Šola bo imela v glavnem enotedenske cikluse za omejeno število udeležencev, potekala pa bo v prostorih Izobra-ževalnega centra Ljubljanske banke ali zunaj Ljubljane. Pro-jektna Sola Ljubljanske banke se je že začela.
Lojze Cepuš