Globanja ali užitni goban. "'      "li    h- ^ •
l|^|Hnani,  čitateljeki  moji  Ijubi,  da dobro  poznate  glivo,  ki se imenujo:
|p|qllg]obanja ali užitni goban;  tudi znam, da ako bi po gozdu iskali
$jl|if jedilnih gob (gliv), pustili bi globanje ter raje trgali belopikaste mušnlce.
lyi kakor je to storila nevedna Katarinka, o katerej ste vže gotovo eitali po
večkrat.  Tej so se zdele sive globanje pregrde, in mislila si je: mušnice, ki so
tako lepo rudeče in belopikaste, te morajo izvestno okusnejše biti.
0 tistih ,,grdih, sivih" gobah, katerih Katarioka ni marala, hočem vam denes, otroci dragi, nekoliko več povedati.    Poslušajte me tedaj! .
Globanja je poleg imenitnih rumeuih lisičic jedina užitna goba, ki se po vseh krajih naše slovenske domovine uživa. 0 tem pricajo tudi njena ninogobrojna imena, katere je po različnih krajih dobila. Na Kranjskera jo imenujejo: užitni ali okusni goban, jurček tudi vrganj. (Vrganj jo imenujejo tudi prebivalci Medžimurski.) Na Štajerskem jej pravijo sploh: globanja ali glibanja. Nje botanično irae je: Boletus ediilis. Nemci jej pravijo: Herrenpilz, Pilzling, Steinpilz, essbarer Bohren pilz, tudi Edelpilz.
Vzemite zdaj, dragi moji, globanjo v roke, hoeemo si jo dobro ogledati , in jo potem nataneno popisati. — Oni del globanje, za katerega držite. ime-nuje se kocen, bet ali rep. Ta je okroglast. precej debel in sicer pri spodnjem konci debelejši nego Ii pri gorenjem. Kocen čisto mladih globanj je jajčasto-okrogel. Kocenova barva ni pri vseh globanjah jednaka. Pri nekaterih je belkasta, pri drugih zopet rumeno- ali sivorujavkasta, a pri vseh je kocen poln (t. j. da ni votel, kakor pri nekaterih gobah) in s tenkimi mrežami opisan, ki se pa pri starih globanjah čisto nialo ali celo nič ne poznajo. Diugi del globanje jc klobuk. Klobuk je podoben blazini, moeno zbočen ter pri starih globanjab zelo širok. Površje klobuka, ki je golo, je včasih malo mo-krotno, bledorumene, pri mladih belkaste barve. Dobe se pa tudj globanje, katerih klobuk je temnorujav ali celo 6rn.                          .., .,77
Na Štajerskcm ljudstvo po barvi klobuka razločuje po vee vrst globanj, recimo: pšeniene ali bukove, katerih klobuk je temnoruinen; ržene, ki imajo sivkast klobuk in ajdovske ali krastove globanje s temno-rujaviin ali črnim klobukom.    Botanik tega razločka ined njimi ne dela.
Obrnite zdaj klobuk in si ga od spodnje strani oglejte. Kaj ne, da se vam zdi, kakor bi bil klobuk s sivanko napikan? A vender temu ni tako. Na spodnjej strani klobuka se nahaja namreč neka, iz samih majhaih cevek sestavljena tvarina, ki se plodna plast ali plodua lega imenuje. Oevke, iz katerih je plodna plast sestavljena, zelo so tenke, a ne povsod jednako dolge. Ce plodno plast od klobuka ločimo, kar prav lehko storimo, prepričamo se, da so cevke. ki so bliže koeena, krajšc, nego li one druge. Plodna plast je pri mladih globanjak bela, pozncje porumeni in pri čisto starih globanjah je, temnozelena. Kaj mislite, so-li te cevke, iz katerih je plodna plast sestavljena prazne? — Naj vam povem, kaj je v ccvkah. V ccvkah, iz katerih je sestav-Ijena plodna plast, je ranogo mnogo telesc, ki se tros ali klična zrna imenujejo in po katerih se globanja plodi. Odtrgajte klobuk popolnem razvite globanje od njenega kocena in denite ga zvečer na bel papir in sieor s plodno plastjo navzdoli. J)rugo jutro bodete nažli, kadar klobuk odvzdignote, na papirji polno rumenega prahu in ta prah ni nič druzega nego — tros. Po trosu se tedaj globanja, kakor tudi vsaka drnga goba ali gliva plodi. A motili bi se, ako bi mislili, da iz trosa takoj vzraste globanja, kakor n. pr. iz pše-ničnega zrna bilka. Iz trosa vzrastejo najpred zelo tenke, srebernosvitle nitke in iz teh še Je vzraste globanja. GJivine nitke, ki se mieelij a]i podgodbje imenujejo, najdete, ako vzamete pest zemlje, na katerej jc globanja rastla, ter jo preiščete.
Ker ima globanja, kakor sem vže zgoraj omenil, iz cevok sestavljsno plodno plast, prištevamo jo k rddu eevkarie ali gobanov (Bolotiis, Koliren-pilze.) Oe si ogledate plodno plast gobe mušaice, takoj se preprieate, da je ta čisto drugače ustvarjena; ona namreč ni sestavljena iz eevek, nego iz saraih listkov ali platnic. A o tej gobi vam natneravam nekoliko več povedati v prihodnjem BVrtče?emu Jistu.
Ako globanjino meso prerežemo ali pretrgarao, ne izpremeni barve, nego ostane lepo belo. Oe tedaj po gozdu gobe uabirate in najdete gobo ter nc veste ali je globanja ali ni, pritisnite s prstom njeno meso. Ako izpre-meni barvo v modro aii  zelenkasto izvcstno, je strupeua.    Posebuo se lehko
191
globanja zameni z dvema gobanoma, ki sta na prvi pogled globanji zelo po-dobna. Na Štajerskem imenujejo Ijudje obe gobi: steklači. (Boletus hiridos in Boletus Satanas.)
Meso globanje je prijetnega okusa. Okns surovih globanj nas opomina na orehova jedrca in mandeljne. Užitni goban je po naših listnatih in iglatnih gozdih sploh navadna gliva. V nekaterih letih se prikažo vže meseea maja,'. navadno pa le koncera polctja in v joseni. Meso užitnega gobana je zelo okusna jed, ki se lehko na raznovrstne naCiue pripravi. Globanje se pa tudi v tenke listeke narežejo in za zimo posuše.
Kaj ne, kako tečna in okusna je po zimi kisla globanjina juha ali glo-banjeviea?                                                                                                Anton KoH   .