Št. 48 (766) L. XV
NOVO MESTO, četrtek, 3. decembra 1964
KI LIST

B    M  se, kar bomo zapisali
V. v pozdrav kongresu, resnično čutimo in mislimo. Pa ne le mi. Prepričani smo, da naš pozdrav izpričuje občutke in misli vseh naših delovnih ljudi, vseh prebivalcev Dolenjske, Bele krajine, Kočevskega in Spodnjega Posavja. Mislimo, da bomo zvesti resnici, če bomo vsebino živahnih, vsestransko razgibanih predkongresnih razprav strnili v eno samo vse spo šn o željo: PO DOSEDANJI POTI ŠE HITREJE NAPREJ!
Kongres naj odločno pove vsem malodušnežem, da koraka nazaj ni. Naši delovni ljudje si žele naprej. Temeljni kamni so bili že zdavnaj postavljeni. Na njih je že tudi zrasla stavba, lepša, kakor smo, si kdajkoli upali sanjati o njej. Zdaj želi naš delovni človek, da bi ta stavba ra sla še naprej, vedno više, tako da bi bila še veličastnejša ki bogatejša. 2eli naprej razvijati demokratične odnose, tako da bi bilo njegovo počutje v tej draž bi še boljše, še svobodnejše. V novi dom si nihče ne želi stare opreme.
Kongres je v času. ko imamo kaj pokazati. Čeprav se trenutno soočamo z nekaterimi težavami, ki imajo svoje vzroke tudi v elementarnih katastrofah, ne smemo niti za trenutek pozabiti, da imamo novo ustavo. Njeni sadovi so že vidni. Ne gre le za papir in lepe besede, ki so zapisane na njem. Gre za ustavna načela, ki že postajajo del nas samih, se stavni del našega družbenega življenja. Krog upravljavcev družbe je čedalje širši. Materialni temelji sistema samoupravljanja so bolj in bolj trdni. Skozi vse pore našega življenja se prebijajo tudi novi odnosi, v katerih posta jau-lovek in njegovo blagostanje glavni namen vseh naših prizadevanj, vsake naše družbene akcije. Svoboda ustvarjalnosti sproščene, bolj in bolj vsega starega osvobajajoče se osebnosti ima zmeraj širše okvire. Po pravici lahko rečemo, da geslo: »človek postaja svoje sreče kovač« ni več samo fraza.
Vsega, kar si želimo, seveda ni mogoče uresničiti čez noč. Predobro vemo, da vseh težav še ni konec. Sami doživljamo težave neenakomerne razvitosti .in neenako razvite zavesti delovnih ljudi. Ni nas treba prepričevati v obstoj številnih objektivnih protislovij, ker se z njimi vsako-
dnevno srečujemo in spopadamo tudi sami. Vemo tudi, da ni mogoče delati čudežev. Tudi socialistična družba ne more v manj kot dveh desetletjih premagati posledic stoletne zaostalosti, zlasti pa ne, če mora na svoji poti razvoja doživljati take udarce, kot so bili ekonomska blokada, več zapovrstnih suš, potres y Skopju, zadnje poplave in drugo. Sicer pa je to spet ponoven dokaz našega velikanskega vsestranskega napredka, kajti ne kdanja zaostala, nerazvita vaška Jugoslavija bi pred tako silnimi težavami klonila.
Kaj pričakujemo od VIII. kon gresa ZKJ? Predvsem to, da bi
Pozdrav
VIII.
kongresu ZKJ
poirdil dosedanjo pot razvoja in dovolj jasno povedal vsem, ki si še postavljajo dileme, da dilem
glede naše prihodnosti ni več! Naši delovni ljudje so sprejeli demokratični samoupravni si steni za svojega in takega niso več pripravljeni izpustiti iz rok. Narobe: hočejo ga še naprej ra zvijati in krepiti. Sedanjih težav ne povezujejo s sistemom samoupravljanja, ker jih v resni-. ci vidijo drugje: v tem, da se še nismo povsem otresli starega. Ne želimo si ponovne centrali zaci je upravljanja. Narobe: čim prej se je treba otresti še tistih ostankov starega, preživelega si stema administrativnega upravljanja, ki nam še delajo pregla vice in povzročajo vse vrste težav!
In kaj posebej želimo Zvezi komunistov Jugoslavije? Da bi bila še naprej budnik napredka. Želimo, da bi tako, kot je to de
lala vseskozi doslej, ohranjala zaupanje v delovne ljudi, v njihovo moč in njih socialistično usmerjenost. Z razvijanjem de mokratičnih oblik in metod dela naj tudi v prihodnje izžareva silnice, ki se bodo pretakale tudi skozi dejavnost izven njenih vrst in tako spodbujale k razvijanju demokratičnosti vsega družbenega življenja. Tudi vnaprej naj ostane zvesta resnici, ki jo je sama prva spoznala, da socialistična misel lahko u-spešno napreduje le tedaj, če postane last vseh delovnih ljudi in ne samo izbrancev.
Zveza komunistov naj se še naprej razvija kot sestavni del naše družbe, kot njen neločljivi del, ki svojo višjo zavest ne kondenzira sama zase, temveč jo prenaša na vso družbo. Zveza komunistov ni nekaj ločenega od ostale družbe, nekaj dvignjenega nad njo. Take delovni ljudje ne bi sprejeli za svojo. Tudi je ne marajo kot učiteljice, ki samo poučuje in vzgaja, sama pa se od ljudi nima kaj naučiti, ker je vseznalka in nezmotljiva. Naša zveza komunistov ni taka; zato jo večina delovnih. ljudi sprejema za svojo, ji zaupa in verjame. To pa spet ne v nekak Sni slepi pokorščini in avtomatično, kakor da bi bila Zveza ko munistov nekaj mističnega, nekaj, kar poraja resnico kot dogmo, o kateri sploh ni treba razmišljati, ampak kaže samo ver jeli vanjo. Naša Zveza komunistov si take vodilne vloge ne želi. Ona vedno znova potrjuje svojo vodilno vlogo v demokra-tičneni boju za novo in naprednejše — na podlagi znanosti. Njeno vodilno vlo?o ue potrjuje samo preteklost, ampak tudi sedanjost in potrjevala jo bo tudi realnost njenega predvidevanja za prihodnost.
In taka. kakršna je. je Zveza komunistov pognala med ljud stvom globoke korenine. Zaradi tega po pravici lahko rečemo, da VIII. kongres ni samo njen kongres, ampak je tudi naš, to je kongres nas vseh. Njegove težnje bodo težnje vseh Jugoslovanov in njegovi sklepi bodo sklepi vseh članov jugoslo vanske socialistične skupnosti. Takega se veselimo in takemu želimo, da bi bil pri svojem delu čimbolj uspešen v korist na daljnjega še hitrejšega napredka naše socialistične družbe in za blagor vsega človeštva, ki vidi v naši Zvezi komunistov Jugoslavije zanesljivega, neomajnega bojevnika za mir.
Trikrat več - a še vedno trikrat premalo!
V soboto so na Vrtači pri Semiču odprli rekonstruirano tovarno kondenzatorjev — Glavna hala zavzema 3.150 m2 površine — Rekonstrukcija je veljala eno petino letošnje proizvodnje po obsegu sredstev — Konjunktura na trau s kondenzatorji zahteva Je trikratno povečanje — Semič samostojno nastopa pri gradnji tovarne v Indiji — Za 2 milijona dolarjev Izvoznih načrtov!
Duh pred praznikom repub-like je btl na somlških pobočjih že ves v svočanem razpo lotenju. Na Vrtači so se pričeli že uro pred napovedanim časom zbirati gostje, novinarji in domin-ini. Delavke tovarne kondenzatorjev ao v belih In modrih haljah še zadnji
Posvetovanje o govedoreji v Beli krajini
Občini Črnomelj in Motika sla začel l pripww!ij«M po-»vptovanje strokovnjakov In 'Judi . kmetijskih posestev 0 vpruAnnjlh govedoreje, ki * Beli krnjlnl zaostaja. Posvetovanje bo ta mesec, več 0 tem pn bomo še poročali.
krat pregledale svoje stroje in kotle ...
Nekaj po deveti uri je direktor tovarne Franc Košir pozdravil zbrane, nato pa je generalni direktor ISKRE Dušan Horjak govoril o pomenu semiske tovarne za deželico pod Gorjanci in za vso našo elektronsko industrijo sploh. Zelo rentabilna tovarna Je proizvedla lani nad 10 milijonov kondenzatorjev v skupni vrednosti milijarde tn 37R milijonov dinarjev. letošnji plan, ki upošteva rekonstrukcijo, predvideva že 18 milijonov kondenzatorjev ali dobri dve milijardi dinarjev vrednosti. 4.T0 klanski kolektiv bo omenjen! obseg proizvodnje letos skoro gotovo dosegel, čeprav -se Je zaradi gradbenih del re
konstrukcija zavlekla za več kot šest mesecev. S porablje-I nimi 412 milijoni dinarjev za rekonstrukcijo bo tovarna lahko postopoma povečala proizvodnjo za trikrat. Navzlic temu pa je povpraševanje po kondezatorjih tako veliko, da bo tudi tako povečanje še vedno trikrat premajhno. Letos je tovarna tudi Se fanifriMp svoje ravozne otorennvMfci, mirno tega pa Je .provaola celotni inženiring «a postavitev podob-ne tovarne kondenzatorjev v Indiji. 18 specialnih strojev za navijanje stlrofleksnlh kondenzatorjev je že pripravljenih za prevoz v Indijo, v tovarni pa so na praksi trije indijski inženirji, ki bodo prenesfo tehnološki postopek v novo-
zgrajeno tovarno v Indijo.
ISKRINI strokovnjaki so ugotovili, da sta prizadevanje in storilnost še posebej v dolenjskih tovarnah — v Šentjerneju, Žužemberku in Višnji gori — izredno visoka. Najboljši je Semič. Ce se zgodi, da gre kakšna delegacija skozi proizvodne prostore na primer v Kranju, delavci skoraj prenehajo delati, medtem ko teče proizvodnja v dolenjskih tovarnah ob taki priložnosti popolnoma nemoteno. Delavka niti ne dvigne oči od stroja. Povprečni mesečni dohodek v tovarni kondenzatorjev je 45.000 dinarjev, povprečna starost članov kolektiva — 24 let. Tako mlad, re-(Nadaljevanje na 2. str.)
OD S. DO 13. XII. Nekako 3. ali 4. decembra ter od 11. decembra dalje padavine. — V ostalem v glavnem suho, i mrazom ponoči.
PARTIJA ŠAHA SE S POMOČJO »KIBICA« NAPETO ODVIJA. SKUPINA ŠOLARJEV V ČRNOMALJSKEM VRTCU PREŽIVLJA TAKO SVOJ PROSTI ČAS, NJIHOVE MAME PA SE V SLUŽBI LAHKO BREZ SKRBI ZANJE POVSEM POSVETE DELU. SMO ŽE POVSOD ZAGOTOVILI ZAPOSLENIM ŽENAM TAKO OTROŠKO VARSTVO?
KZ Bizeljsko pomaga kmetom pri zimskem oranju
Kmetijska zadruga r»a. Bi-zeljskem ima za svoje potrebe štiri traktorje znamke »Ferguson« in dva mala gose-ničarja. Z njimi pomaga tudi zasebnim kmetovalcem. Minu la dva tedna so bHi vsi traktorji zaposleni z zimskim oranjem pri kmetih. Nekateri gospodarji so lepo vreme izkoristili še za setev žita, dru gl pa raje niso sejali, ker menijo, da je že prepozno. Le bos je posejalo žito komaj 60 odstotkov kmetov, druge pa je prehitelo deževje.
Te dna so z dvema malima traktorjema škropili tudi sadje na zadružnih nasadih in začeli z zimskim škroplje-jem sadja pri zasebnikih. Na Drenovou ureja zadruga n/ove vinogradniške površine. Letos jih bodo pripravili za obdelavo osem hektarov. Za po-
mlad in poletje 1965 bo ost« lo za prekopavanje še 12 hektarov bodočih vinogradniških kompleksov.
Zakoličili so novo šolo
Na Veliki Dolini so že zakoličili gradbišče za novo šolo in le dni bodo pričeli z gradnjo. Razmere v sedanji šolski zgradbi so izredno težke. Dva razreda imata še vedno pouk v učilnici v Mokri-cah. Nova šola bo imela šest učilnic, kabinete in stanovanje. Eno stanovanje seveda še ne bo rešilo hude stanovanjske stiske učiteljstva. štiri stanovanja so bila predvidena poleg prosvetnega doma, a dom nd dokončan i« ga ne morejo uporabljati. Toliko so napravili, da so ga pokrili in tako preprečili škoda. Prosvetni delavci želijo, da bt hkrati s šolo uredili na Veliki Dolini -".udi stanovanjski problem.
Prebivalci Velike Doline in vasi na njenem območju pla-čujcfo krajevni samoprispevek za izgradnjo doma in šole. Menijo, da bi bilo prav, če bi se tudi spodnji del z Jesenicami odločil za ta prispevek.
Mlaji nad Pi javo gorico
V petek, 27. novembra, so položili zadnje metre asfalta tudi na modernizirani odsek ceste Kočevje - Ljubljana nad Pijavo gorico, ki so ga v zadnjih mesecih dogradili. Z deli so začel! pod Pijavo gorico in jih zaključili tik pred dnevom republike nad 2e-Umijem. Cesta Kočevje-Ljubljana je zdaj modernizirana v vsej dolžini; z novim odsekom je tudi za več kakor kilometer krajša od prejšnje makadamske ceste.
PRIHODNJI TEDEN
nova povest v Dolenjskem listu!
Ne zamudite njenega začetka in napovedi nekaterih drugih zanimivih novic!
V LUČI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV
ENAKI PRED ZAKONOM
V predkongresni aktivnosti je treba posvetiti dovolj pozornosti tudi pojavom izigravanja predpisov. Predsednik Tito je večkrat opominjal na pomen zakonitosti. Ko je po zadnji izvolitvi za predsednika republike prisegel pred skupščino, je rekel, da so predvsem odgovorni ljudje dolžni spoštovati zakone. Oni morajo biti zgled vsem drugim občanom
Ali smo enaki? Pred zakonom namreč. Dokler imamo zakonske predpise — in danes še ni razlogov, da jih ne bi več imeli oziroma potrebovali — se je treba ravnati po njih, jih je treba spoštovati. Celo tedaj, če niso najboljši. Kaj U bo, ali je predpis dober ali slab, je zelo relativen pojem, odvisno pač od tega, s kakšnega zornega kota ga gledaš in ocenjuješ, kaj pričakuješ od njega. Toda če širša javnost ugotavlja, da je kak predpis zares v nasprotju z družbenim interesom, da ga je prerasla socialistična praksa, ga je treba pač zamenjati in sprejeti novega, boljšega. To vsekakor ne more biti prepuščeno presoji vsakega posameznika.
Zelo nevarno je, če se v javnosti razširi mnenje, da zakon ni za vse enak. To demoraliziraj oče vpliva na pravno zavest ljudi. Ljudje začno izgubljati zaupanje v pravni red. Ne verjamejo več, da se bo predpis zares uporabljal za vse enako, ne pa odvisno od funkcij in položajev, stricev ih botrov. Tako nezaupanje je kot rak, ki razjeda telo. Z utrjevanjem zakonitosti, z bojem proti vsem poskusom izigravanja predpisov se je mogoče rešiti take bolezni, izogniti se ji, še preden je prepozno.
Ali se pri nas v praksi še dogaja, da pred zakonom ljudje niso enaki, da se kak predpis uporabi za tega tako, za drugega pa spet drugače? Dogaja se. Tega nima smisla prikrivati. Vzroki so tudi objektivne narave.   Na   primer, ne-
ustrezen ekonomski položaj ne omogoča, da bi se zakon, po katerem je ženska enakopravna z moškim, dosledno uveljavljal v praksi. Toda obstajajo tudi zveze in poznanstva. Tudi to so negativni pojavi, ki imajo v končni konse-kvenci vzrok v objektivnih materialnih protislovjih današnjega časa. Ljudje ne bi iskali zveze, da bi bili hitreje sprejeti v bolnišnico, če bi bilo dovolj bolniških postelj. Ne bi poskušali s pomočjo poznanstva priti do stanovanja, če bi bilo dovolj stanovanjskega prostora. Nikomur ne bi prišlo na misel, da bi prek vplivnega strica poskušal hitreje priti do premoga, če bi ga imela trgovina dovolj na zalogi. In tako naprej.
Najbolj zaskrbljujoče je, da se poslužujejo zvez in znanstev taki posamezniki, ki so razmeroma najboljše materialno situirani. Vča-
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
sih tudi taki, ki bi morali dajati zgled pravno discipliniranega državljana in ki bi morali pomagati oblikovati visoko pravno zavest naših delovnih ljudi. Nekdo hoče začeti graditi stanovanjsko hišo, še preden dobi dovoljenje za to. Drugi spet bi bil rad oproščen plačila komunalnega prispevka, čeprav sodi v kategorijo ljudi z višjimi osebnimi dohodki. Funkcionar bi rad preko zvez priskrbel svojemu sinu sobo v internatu, zato pa ne more študirati sin majhnega kmeta ali delavca z majhnimi dohodki. Takih primerov bj lahko našteli še več.
Kako se je mogoče boriti proti tem in podobnim negativnim pojavom izigravanja predpisov in rahljanja zakonitosti? Vsekakor predvsem z odpravljanjem objektivnih vzrokov, se pravi z materialno krepitvijo družbe, z odstranjevanjem velikih nesorazmerij in tako dalje. Take negativne pojave lahko za-
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Prvega julija 1960 so v Leopold-villu proglasili neodvisnost Konga. To je bilo v letu afriške pomladi, v najbolj revolucionarnem razdobju Afrike. Druga za drugo so bivše kolonije Francije in Velike Britanije proglašale svojo neodvisnost. Leta 1960 se je politični zemljevid Afrike popolnoma spremenil, nekdanji kolonialni imperiji so se razdrobili na kose.
Belgijci so šli iz Konga, vendar so se kmalu vrnili nazaj — neokoloni-alizem. Kongo je najbogatejša afriška država, tu je baker, uran, tu so ogromni lesni kompleksi, tu so še neizkoriščene vodne energije — slapovi velike reke Kongo.
Štiri leta pozneje je bila slika taka: v Leopoldvillu je bil na oblasti Čombe, agent zahodnih držav, v Stanlevvillu pa Gbvenije, voditelj upornikov. Zahodni listi zatrjujejo, da je užival podporo Sovjetske zveze in Kitajske.
Kongo je imel svojo centralno vlado v Leopoldvillu, vlada upornikov pa je bila' v Stanlevvillu. Belgijci so dali padalce, Američani letala.
Z letališča na otoku Ascension v južnem Atlantiku so ameriška transportna letala prepeljala belgijske padalce do letalske baze Kamina v srednjem delu Konga. Od tu so izvedla bliskovito akcijo, belgijski padalci so s pomočjo Combejevih oddelkov in nekaj sto belih plačancev zasedli Stanlevville. V naslednjih dneh so zavzeli še druga mesta, med njimi tudi Polis.
Svojo akcijo so Američani in Belgijci opravičili kot humanitarno — rešili so nekaj tisoč Evropejcev iz rok upornikov, ki so jih imeli ti za
talce. Toda dejansko je šlo za več — za to, da ostane Kongo v interesnem področju Belgije, da obdrže Američani kongoški uran in baker, kajti Kongo je v tistem delu Afrike, ki se imenuje bakrov pas — Copper belt.
Belgijci in Američani kažejo zdaj s prstom na Kitajsko — uporniki so
Umazana agresija
bili orodje Kitajske. Za to ni preveč dokazov, tudi če so sprejemali njihov denar, ostane dejstvo, da so se borili za afriško stvar in proti belgijskemu kolonializmu. Zato so uživali vso moralno podporo afriških držav.
Ameriško-belgijska agresija je izzvala val ostrih protestov po vsem svetu, to je grobo vmešavanje v notranje zadeve Afrike — so poudarjali od Kaira do Alžira in Dar es Salama. To pa je bil tudi dokaz, da so afriške države še preslabe, še premalo organizirane, da bi se lahko uprle evropskim načrtom.
O afriških problemih bedo razpravljali še dolgo, vprašanja koloni-alizma bodo ena glavnih tem letošnjega zasedanja Generalne skupščine. Ta se je začela v torek v New Yorku. Našo delegacijo na tem zase-
danju vodi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popović.
Popović je bil pred dnevi na uradnem obisku v Parizu, sestal se je s francoskim zunanjim ministrom Couve de MurviUom. Francoska diplomacija razvija v zadnjih mesecih zelo veliko aktivnost. V zadnjih dneh so bili v Parizu poleg Koče Popovića še češkoslovaški in bolgarski zunanji minister, v Parizu pa se je mudil tudi podpredsednik romunske vlade.
Odkar se je rešilo alžirsko vprašanje in je Francija priznala Alžirijo, so se odnosi med nami in Francijo bistveno popravili. Obe državi sta sklenili letos konvencijo o kulturnem sodelovanju, sklenjenih pa je bilo tudi več sporazumov o investicijskem sodelovanju naših in francoskih podjetij.
V Jugoslaviji popolnoma razumemo motive francoske politike: de Gaulle hoče »evropsko Evropo« — Evropo, ki ne bi bila odvisna od Amerike, marveč bi se uveljavila v svetu kot tretja sila. Njegov koncept je »od Atlantika do Urala«. Kako naj bi se ta načrt uveljavil, ni znano.
Francija je proti vsem načrtom, ki bi privezale Evropo na ameriški voz — zato je tudi proti multilateralnim (večstranskim) atomskim silam. Kaj je to? To je mornarica, opremljena z atomskimi motorji, v kateri bi bile mešane posadke: Angleži, Francozi, Nemci, Belgijci itd. V tej obliki, menijo Američani, bi mi lahko oborožili Zahodno Nemčijo.
O tem načrtu nočejo Francozi nič slišati, to bi utrdilo ameriško kontrolo nad Evropo.
jezi predvsem dozorevanje naše družbe in socialistične zavesti naših občanov, utrjevanje socialističnih družbenih norm. Toda to ne pomeni, da je treba čakati rezultatov objektivnega razvoja in da si je treba tačas zapirati oči pred pojavi samovolje in izigravanja predpisov. Tudi z zavestno akcijo, z ostrejšim družbenim nadzorstvom, ki ga morajo opravljati predvsem ljudje sami, je mogoče stopiti na prste takim in podobnim negativnim pojavom. Občani, če zapa-žajo primere zlorabljanja predpisov, morajo odkrito spregovoriti o tem, ne pa na javnih tribunah molčati in za vogali zabavljati. Predvsem pa so komunisti dolžni spodbujati ljudi in jih  usmerjati v tej bitki
proti raznim pojavom ne: zakonitosti. V svojih vrstah ne smejo trpeti človeka, ki ima dva obraza: enega, kadar govori o spoštovanju predpisov, in drugega, ko krši predpis tudi sam, vča-
sih zaradi ozkih lokalnih interesov, nemalokrat pa tudi zavoljo svojih osebnih koristi. Tak človek nima pogojev, da bi bil član Zveze komunistov.
J. B.
TRIKRAT VEČ - A ŠE VEDNO TRIKRAT PREMALO!
(Nadaljevanje s 1. str.)
sen in požrtvovalen kolektiv se ne ustraši nobene naloge.
Po svečanosti na dvorišču, kjer so podelili nagrade naj-zaislužneijšiim tovarišem pni rekonstrukciji in zaupali simbolični ključ tovarne predsedniku delavskega sveta inženirju Gašperju Muhi, je pr-sednik občinske skupščine Črnomelj inž. Rado Dvoržak
prerezal trak in povabil goste na ogled prostorov in proizvodnje.
Delavke so namreč med tem zasedle svoje prostore pri strojih in ljudje so si lahko ogledali eno najmodernejših tavam eUetetoo strelke na Dolenjskem. Veliki, svetli in zračni prostori s paTketnim podom (vse delavke so obute v copate) ustvarjajo res pri-
zmo delovno vzdušje. Tovariš Leopold Krese, predsednik gospodarskega zbora skupščine SRS, se je z drugimi uglednimi gosti ustavljal od stroja do stroja in se pri delavkah zanimal za proizvodni postopek, delovne odnose in osebne dohodke.
Proizvodni program tovarne zajema več vrst kondenzatorjev-: papirne, folijske, metalne, cosinus fi in njihove kombinacije. Z njimi zalaga vso jugoslovansko elektronsko industrijo. Plan kosmatega dohodka za prihodnje leto je — 3 milijarde dinarjev!
m.
JCRATKL
I IZ RAZNIH STRANI j
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
• »Vsak od kongresov pomeni korak naprej, etapo v razvoju,« je zapisal Mitja Ribičič v prazničnem uvodniku »Dela«. Ko je odgovarjal na vprašanje, kaj pričakujemo od VIII. kongresa, je med drugim dejal, da pričakujemo, da bo spodbudil jasnejšo in enotnejšo usmeritev komunistov h graditvi samoupravnim odnosom ustreznega ekonomskega sistema in komunalnemu sistemu primernih delitvenih odnosov. Seveda je jasno, da kongres sam ne more spremeniti objektivnih materialnih odnosov. Toda njegovi dokumenti
— referati, resolucije in analize — bodo postali materialna sila napredka takoj, ko jih bodo osvojile množice.
VIII. kongres ZKJ bo po našem mišljenju
— je zapisal Mitja Ribičič — pomenil novo afirmacijo programa in ustave, utrdil bo samoupravljanje in nakazal pogoje za razširitev samoupravnih pravic človeka in delovne organizacije tudi na pedročju dolgoročnejših družbenih načrtov. Kongres bo nadalje uskladil mesto, vlogo in metode delovanja ZKJ s samoupravnim sistemom in novimi demokratičnimi odnosi. Poudaril bo odločno preusmeritev aktivnosti komunistov, ki naj bi se odslej bolj kot zidarji tovarn in cest uveljavljali kot družbeni delavci za socialistične, humane odnose med ljudmi. In na koncu: VIII. kongres ZKJ bo ponoven prepričljiv dokaz, kako je mogoče revolucionarne pridobitve in vodilno vlogo delavskega razreda razvijati z demokratičnimi sredstvi.
• Republiški in organizacijsko politični zbor sta te dni sprejela zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti ter o prispevkih in davkih občanov. Glavna in odločilna značilnost novega zakona je samostojno določanje In razporejanje sredstev za potrebe družbenega standarda kot osnovna sa-
moupravna pravica vsake družbenopolitične skupnosti. Ta pravica pa seveda ne bo neomejena. Omejevala jo bo ekonomska sposobnost vsakega občana in mejo ji bodo postavljali tudi objektivni pogoji, pod katerimi se razvija posamezna družbenopolitična skupnost. Omejitev predstavlja tudi dejstvo, da
KORAK NAPREJ
mora dobiti občinska skupščina soglasje občanov pri odmerjanju stopenj prispevkov in davkov občanov.
• Med pomembnimi sklepi republiške skupščine jc tudi odločitev, da bodo v letu 1965 oproščeni davka vsi kmetje v IV. proizvodnem okolišu in vsi tisti mali kmetje, katerih katastrski dohodek je manjši od 50.000 dinarjev. Tako bodo odslej plačevali davke le tisti kmetje, ki to tudi v resnici zmorejo.
• Dan republike so po vsej Jugoslaviji proslavili ne le s prireditvami, ampak tudi z novimi delovnimi podvigi. Svojemu družbenemu in materialnemu bogastvu smo dodali spet nove pridobitve. Tako so te dni slovesno Izročili prometu mladinski odsek jadranske magistrale Kolašin—Bijelo polje, traso, dolgo 49 km, ki jo je gradilo 20.000 fantov In deklet. Čeprav 80 dni zaradi hudega dežja niso mogli delati, so vseeno dogradili odsek ceste pred rokom. Za ta podvig gre naši jugoslovanski mladini in gradbenim podjetjem še posebno priznanje! — V železarni Sisak so izročili namenu novo valjamo z letno zmogljivostjo 75.000 jeklenih Šivnlh cevi. Pomen
nove valjarne za naše gospodarstvo je velik. — V petek je odpeljal iz Ljubljane proti Jesenicam nov električni vlak. S tem je bila izročena namenu elektrificirana gorenjska proga, ki je skrajšala vožnjo od Ljubljane do Jesenic na vsega 46 minut.
• Zvezni in gospodarski zbor zvezne skupščine sta na svoji skupni seji sprejela resolucijo o sedemletnem planu. V debati k predlogu resolucije je bilo danih več spreminje-valnih predlogov in pobud. Nekateri predlogi so bili sprejeti v takšnem besedilu, kot so bili predloženi, drugi so bili sprejeti le po vsebini, nekaterih pa ni bilo mogoče sprejeti, nekaterih zato, ker gre za vprašanja, ki bodo urejena s posebnimi predpisi. — Oba zbora sta obravnavala predložene spremembe in dopolnitve zakona o organizaciji PTT prometa. Zaradi mnogih pomanjkljivosti so predlog za nekaj časa odložili.
• Huda nesreča v enem najstarejših rudnikov premoga v Bosni — v Zenici je terjala spet nove žrtve. En rudar jc bil mrtev, trije hudo ranjeni. Do nesreče jc prišlo v globini 390 metrov, ko so se kamnite plasti zrahljale in zasule osem rudarjev. Na kraj nesreče so takoj prihitele reševalne ekipe in storile vse, kar so mogle. Družinam ponesrečenih so takoj nudili potrebno gmotno pomoč.
• V Ljubljani je bila letna skupščina Studentske organizacije ljubljanskih visokošolskih zavodov. V razpravi so govorili največ o raznih vprašanjih organizacije, o samoupravljanju študentov, o upravljanju in urejanju »Tribune« itd. Bilo je danili precej predlogov, kako aktualizirati vsebino dela, kako pritegniti čimveč je število Studentov v delo organizacije in kakšne organizacijske oblike bi najbolj ustrezale Interesu študentov.
• Bombanliranjc Severnega Vietnama? Po araoriikih listih se Tay-lor, veleposlanik ZDA v Soigonu, zavzema za to, da bi ameriška letala tolkla komunikacije — ceste, hJoiilco, mostove — v Severnem Vietnamu. Ameriška vlada Se nI ca vzela svojega stališča, vendar Je malo verjetno, da M odobrila Tay. lorjov načrt.
• 40 let IJt Mongolije. Te dni Jo minilo štirideset lat. odkar so v Ulan Batorju okUcall LR Mongolijo. Takrat Je bila to So fevdalna država v puSčavi Gobi, bilo Je brez industrijo, železnic, brez elektrike — glavno bogastvo delalo Je bila živina. LR Mongolija as I« medtem lepo razvila, za to se ima zahvaliti pomoči Sovjetska cvezo.
• Razgovori o sporu ZDA — Kambodža. Kamboska vlada Js nrejela predlog Združenih držav, da so začno 7. decembra v Now Dolhlju razgovori o spomin vprašanjih mod obema deželama. Kom-boAka vlada Je večkrat obtožila Združco države za bombardiranj o njenega ozemlja.
e Papri oblice Indijo. Mednarodnega evluu-isUćncga kongresa v lW:mbayu so bo udeležil tudi papež Pavel VI. V Bombavu bo papeža pozdravil predsednik Indij« RudukrlSnan. Papež se bo 5. decembra vrnil v Rim. Indijsko desničarsko organizacija so proti temu obisku. V Indiji Je kakih 10 milijonov kristjanov. Indija Stoja aodaj prib. 475 milijonov prebival-cev. N
a Spri vprašanje meja. Kitajski tisk Je kmalu po povratim Cu En Loja Iz Moskve začel novo kampanjo proti Sovjetski »vezi. Prvi pod-predsednik kitajsko vlado I.u Tlng JI Jo dejal, da so hoteli Imperla-listl — pri tem misli na HruVO-va bi Sovjetsko zvezo — anulirat! Mandžurijo, Notranjo Mongolijo, Tibet, Pormozo (n Slnkliuifr Dejnl Je, da bo trajala »pormn-nentirn revolucija« na Kitajskem ta najmanj 100 do 300 let.
Pri »KOVINARJU« ustvarjajo 102. milijon
Rš-17 in RS -18 sta poleg ekscentrske stiskalnice pomagala kolektivu Kovinarja v Črnomlju zlesti na zeleno vejo — Pomembni uspehi so bili doseženi v zadnjih dveh letih — Do 1. novembra letos so v tem podjetju letni plan že presegli in začeli ustvarjati 102. milijon dinarjev
Do pred dvema letoma je podjetje delalo predvsem za kemično industrijo, ko pa je
Direktor Kovinarja Stane Voglar:   »Proizvodnja za prihodnje leto je že vsa oddana!«
biio v Trebnjem ustanovljeno podjetje z enako dejavnostjo, so to proizvodnjo opustili in se odločili za izdelovanje lastnih artiklov.
Delati so začeli ročne vzvod-ne škarje tipa Rš-17 in Rš-18 ter C-tonske ekscentrske stiskalnice, razen tega še železne konstrukcije ter gradbene podpornike sodobnejšln oblik in materialov. Odkar se je kolektiv lotil tega dela, se je podjetje močno izboljšalo in je v zadnjem času že eno najboljših kolektivov v občini. Na vsa domača tržišča imajo že utrto pot, tako da zalog v
skladišču sploh nimajo. Kar narede, sproti prodajo-
Lclos je v podjetju uposlenih i upravo vred 30 ljudi. Letni plan, zastavljen v višini 95 milijonov dinarjev plačane realizacije, pa so že konec oktobra močno presegli in računajo do konca leta narediti za okoli 20 milijonov dinarjev več. kot so predvidevali.
Kako jim je vse to uspelo, ko sije Kovinar v preteklosti vedno boril z raznimi težavami? V kolektivu pravijo, da je tolikšen uspeli pripisati predvsem kvalificirani de lovni sili, katero so si največ vzgojili sami. Nekvalificiranih delavcev nimajo več! Kljub temu, da šteje kolektiv letos 10 ljudi manj kot lani, je že doselj ustvaril za okoli 17 milijonov dinarjev Teč sredstev kot v letu 1963!
Razen lastnih izdelkov delajo tudi v kooperacijski proizvodnji: za Litostroj t Ljubljani elastične sklopke, različne zvarjence in konstrukcije, za podjetje Indos v Ljubljani delajo kolesne obroče za viličarje in za semiško Iskro nekaj drobnih artiklov. S tovarno celuloze, ki jo gradijo v Drvarju, Imajo sklenjeno pogodbo za izdelavo razkladalnc rampe, steze, dvi-galne proge in dvigala.
Bo drugo leto še boljše?
Direktor podjetja Stane Voglar je na to vprašanje odgovoril:
— V letu 1965 nameravamo izdelati 650 ročnih škarij in 30 šesttonskih stiskalnic. Za celotno proizvodnjo v prihodnjem letu imamo že sklenjene pogodbe in se nam glede njih nj treba več truditi. Na enem zadnjih sestankov smo tudi že obravnavali plan za leto 1965 in se odločili planirati 110 milijonov dinarjev plačane realizacije, s čimer bi dosegli rekorden uspeh v času obstoja podjetja.
Kako se godi delavcem
Za velikimi in manjšimi stroji,   ki   povzročajo velik
hrup v delavnicah, je videti mlajše ljudi, povsem zatopljene v delo. Vsak opravlja svoje delo in se ne zmeni ne za soseda in ne za slučajnega gosta. To pa ni pripisati zgolj disciplini zaposlenih, temveč delovni zavesti. Vsa dela so normirana, zato vsakdo zasluži ravno toliko, kolikor naredi. To spodbuja ljudi k večji ustvarjalnosti.
Lani je kolektiv od ustvarjenih dohodkov 92 odstotkov porabil za osebne dohodke in 8 odstotkov za sklade. Letos se je tudi delitev v prid skladom močno povečala, ker so se odločili 29 odstotkov razpoložljivih sredstev nalagati na sklade in 71 odstotkov porabiti za zaslužek delavcev in uslužbencev. Kljub temu je v podjetju letos zaslužek boljši, saj je povprečni osebni dohodek nekaj več kot 40 tisoč dinarjev.
Pred nedavnim so v kletnih prostorih pod delavnico uredili prav lepo dvoranico za sestanke, v kateri člani kolektiva tudi malicajo. Imajo sicer majhno, a lepo urejeno kuhinjo, iz katere vsak dan dobivajo topel obrok hrane. Vsak posameznik prispeva zanj 85 din, ker pa je hrana vredna več, primakne ostanek podjetje iz svojega. Hrana je obima in so delavci z njo zadovoljni.
To so uspehi, ki jih ne kaže podcenjevati, saj se malo kolektivov lahko ponaša s tako ugodnim poslovnim letom. Zato ne bi bilo prav, če bi vse to ostalo le med štirimi stenami Kovinarja...
RIA BAČER
Strojni rezkalec Jože Ste-pan zasluži na mesec okoli 35.000 dinarjev in pravi: »Zaslužek je letos boljši kot lani, vendar denar tako malo zaleže, da bi vsak raje imel še več. Potrudili se bomo in še več naredili!«
SVINJEREJA V BREŽIŠKI OBČINI
Brežiško področje Je ; znano po svinjegojštvu, pre^. vsem po    proizvodnji pujskov. Ker je bila ta panoga
preveč prepuščena samo pobudi privatnih proizvajalcev, ni mogla doseči primerne stopnje razvoja. Svinjereja se je razvila v tistih predelih občine, kjer pridelujejo veliko koruze in krompirja. Ta področja so: Dobova, Kapele, Velika dolina in Krško polje. V ostalih predelih morajo kupovati pujske za lastne potrebe.
V občini je okrog 10 tisoč svinj. Od tega je 2600 plemenskih, licenciranih merjascev pa je 40. Desni breg Save Je znan po krškopoljski pasmi, levi pa po nemški. Obe pasmi sta izrojeni in obema grozi degeneracija. Pred leti smo poskušali z landrace. pasmo, vendar poizkusi niso uspeli zaradi slabe vzreje in prenizke živinorejske kulture. Lo maloštevilni napredni rejci poznajo načela pravilnega hranjenja. Vzroke gre iskati v univerzalnosti kmetovalcev. Za rejo intenzivne pasme je nujna specializacija. V naših krajih porabimo veliko masti, tako da je gojenje svinj koristno opravilo.
Krško polje Je primerno ta gojenje ekstenzivne pasme, tako da landrace pasma tu ne pride v poštev. 1« ob izredno ugodnih pogojih ara ste dovolj hrane za ljudi in za živino, ker so tla prodnata. Krškopoljska svinja ni zahtevna ln m obdrži pri minimalni prehrani, ob dobrem Pitanju pa se odebeli tudi do 250 kg. Zaradi velikega povpraševanja po tej pasmi Smo sklenili uvoziti dva merjasca nemške sedlasto svinje, Ponovno pa bomo uvedli tudi rodovniško službo. V ta namen je že odbranih 20 nlo-nu-nk, tipičnih primerkov to PUrne. Ker so tudi druge občine na Dolenjskom uvozilo nu-rjasce, pričakujemo v bližnji prihodnosti dovolj plemenskega naraščaja.
Za nemško pasmo m štajerski  strani  pa ni svežih
merjascev. Ozko področje od Brežic do Novega mesta, kjer se je ta pasma Se ohranila,
je že popolnoma v sorodstvu. Rejci se upirajo rediti nemško plemenito svinjo, ker je plemenskega naraščaja že dovolj. Komisija za licenciranje je sklenila, da bi za štajersko področje nabavili 2 merjasca nemške plemenite pasme in tako začeli pretaplja-ti omenjeno pasmo.
Proizvodnja pujskov je znana in dobičkonosna dejavnost nekaterih področij. Na brežiškem  sejmišču je bilo
lani prodanih okrog 60 tisoč pujskov, od tega jih je kakih 35 odstotkov bilo iz sosednje Hrvatske. Predvsem pa na
brežiškem sejmu kupujejo pujske delavci iz rudarskih bazenov, ki imajo toliko zemlje, da lahko vzrede enega ali dva prašiča. Svinjereja je pri nas drugotnega pomeni, saj proizvajajo pujske le za potrebe domačega trga. Kljub temu so nekatere vasi v brežiški občini specializirane za rejo pujskov in te proizvodnje ne kaže preusmerjati.
M. SUŠNIK
Kooperanti na Bizeljskem pitajo 80 telet
Zasebni živinorejci na Bi-zeljsfkem se zanimajo za po godbeno pitanje telet. Kmetij-ska zadruga odda v pitanje vsa teleta sproti. V zadnjih 14 dneh so vzeli zasebniki v rejo 30 telet, kmetje pa imajo ra.vn bega v svojih hlevih šo 50 zadružnih telet. Trije gospodarji so jih vzeli po de set, eden pa kar dvajset! Te leta, ki Jih dobijo, tehtajo po 100 kilogramov in jih morajo spitati do 200 kilogramov. Povprečna doba pihanja
je tri mesece. Nekateri rejci uspejo že prej, če teleta dobro hranijo. Močna krmila da kooperantom zadruga, seno pa prispevajo sami. Zadruga je rejcem ob prevzemu zagotovila odkup prirastka na te ži po 140 dinarjev kilogram, izplačala pa jim Je 515 dinar Jev od kilograma. V kratkem bo zadruga napolnila tudi svoj hlev, v katerem je prostora za 30 goved. Trenutno redi okrog 135 glav večje goveje živine.
Ročne vzvodne škarje tipa Rš-18, ki jih KOVINAR prodaja po vsej državi in je zanje veliko zanimanje.
V avtoprevozništvu »GORJANCI« načrtno skrbe za nadaljnji vsestranski razvoj
Na progi Ljubljana — Novo mesto — Črnomelj je začel voziti nor Tamov avtobus z-38 sedeži in 20 stojišči, ki ga je podjetje »Gorjanci« nabavilo z namenom, da izboljša potniški promet. Razen tega je to podjetje naročilo pet 14-tonskih in pet 18-tonskih prikolic, izdelanih v kočevskem podjetju »Itas«.
Nekaj prikolic so že doba i. Za tovorni promet Je bilo le-tios nabavljenih pet tovarnja-kov, od tega dva Tarnava vlačilca, druga vozila pa so 8-tonsfci Fapovi tovornjaki. Tovorni promet so »Gorjanci« letos povečali za 270 ton, za te in druge investicije pa so porabili 85 milijonov dinarjev. Trenutno premore njihov tovorni strojni park 940 ton nosilnosti.
V podjetju ta čas razmišljajo, kako bi po najboljših pogojih zamenjali ali proda li stare in izitrošene avtobu-se, ker bi radi nabavili tri nova Fapova v»aila za potniški promet, će zamenjava ali prodaja ne bi uspela, nameravajo stara vozila obnoviti in jih usposobiti za last ni promet.
Sedem Vinica« nov zgradilo vodovod
Vaščani Vinic pri Sodraži-ci so lahko za zgled, kaj se da narediti s skupnimi močmi. Sedem posestnikov je zbralo milijon dinarjev in si uredilo vodovod. Prostovoljnih del so opravili za več kot 200.000 dinarjev. Prizadevnost vaščanov namerava materialno podpreti tudi vodovodni odbor v Sušjem. S tem so vprašanje pitne vode v zgornjem delu Vinic rešili. Poleg ostalih prebivalcev ima precej zaslug za ta uspeh tudi predsednik upravnega odbora za vodovod v Sušjem, Anton Govže.
Medtem pa kotektev »Gorjancev« tudi razmišlja, kako bi odpravil splošne in podjetju lastne hibe. Splošnih hib oziroma pomanjkljivosti ni malo. Polletni plan je podjetje uresničilo le s 95 odstotki/ ker ni pravočasno dobilo vozil. Vozila, naročena dovolj zgodaj, so prispela šele v tretjem in četrtem tromeseč ju. Kako zeUo nujno so bila potrebna, pove podatek, da so plan tretjega četrtletja že skoraj dosegli. Vse kaže, da bo letni plan dosežen, če že ne presežen.
Podobno kot druga prevoz rvška podjetja, so tudi v »Gorjancih« zaskrbljeni ob pomanjkanju gum. Jugoslovanska industrija ne zmore več zadovoljiti domačih potreb, zaloge, ki so si jih pod jetja nabavila, pa pohajajo. Bojijo se, da bi moralo pre-nekatero vozilo zavoljo tega ostati v garaži. To so po-
glavitne splošne hibe, ki groze vsem prevozniškim podjetjem.
Ob vsem tem morajo »Gorjanci« reševati še lastne zadeve in odpravljati pomanjkljivosti. Podjetje ima težave zaradi pomanjkanja voznikov za določeno vrsto novih vozil. Več kot 20 voznikov bodo za upravljanje teh vozil u-sposabiii na posebnem tečaju, kd ga namerava podjetje v kratkem organizirati. Z raznimi ukrepi so - že uspeli zmanjšati število prometnih nesreč, čemur tudi sicer posvečajo veliko pozornost.
Vlado Lamut: CVETJE
Decembra in januarja občni zbori sindikalnih podružnic
Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ribnica so med drugim obravnavali tudi priprave na občne zbore sindikalnih podružnic, ki bodo v glavnem decembra In januarja. Da bi se čim bolje pripravili na cbčne zbore, je sindikalni svet poslal vsem podružnicam teze, ki .jim bodo v pomoč in po katerih se bodo lažje usmerili na najbolj aktualne probleme na posameznem področju. Bližnji občni zbori sindikalnih podružnic naj ne bodo samo manifestacija, naj ne bodo samo zato, ker pač morajo biti, v razpravah pa tudi ni treba začenjati vseh — bolj in manj važnih — problemov, ker bi jih res le načenjali, zaradi obsega pa vseh ne M mogli tudi rešiti. Sem spa-
dajo predvsem naslednja vprašanja, mimo katerih ne bo moč: urejanje notranjih odnosov (nadaljnje izpopolnjevanje statutov, urejanje pravilnikov, izvajanje določil notranje zakonodaje itd.), sistem delitve dohodka in osebnega dohodka s posebnim poudarkom na odpravljanju najnišjih kategorij osebnih dohodkov in nagrajevanju strokovnih služb, izkorišča, nje kapacitet, kadrovska politika (izobraževanje, zaposlovanje borcev na ustrezna delovna mesta), utrjevanje sindikalne organizacije Itd. Se pravi, da je problemov več kot dovolj, tako da bodo letošnji oličnl zbori podružnic res delavni in da bodo nakazali vrsto novih rešitev In napotkov.

DANES
RAZDELITEV STANOVANJ
UPHRVNI ODBOR

Krajevna skupnost Dolenja vas bo imela 17-članski svet
Krajevne skupnosti v ribniški občini bodo dokončno formirane do konca leta ali najkasneje v začetki! prihodnjega. Prvotni rok — konec oktobra — je zaradi nejasnosti okrog servisov KS in zaradi obilice drugega dela odpadel. Pri tem je vse vodilo načelo, da se ni treba z ustanavljanjem teh pomembnih samoupravnih organov občanov prenagliti, pač pa vse podrobno razmisliti, tako da bodo krajevne skupnosti, ustanovljene po> temeljitih pripravah, res lahko trdna, trajnejša osnova za uspešno delo in opravljanje nalog, ki jih prav gotovo ne bo niti malo niti ne bodo lahke.
Zmotno je mnenje, da so krajevne skupnosti nekdanji krajevni odbori. Predvsem je KS organ družbenega samoupravljanja, krajevni od-, bor pa je bil le pomožni organ občinskega ljudskega odbora. KS predstavlja skup nost prebivalcev določenega območja, kraj, odbor pa je bil le predstavnik ljudi nekega kraja. In zadnje: KS ustanovijo sami občani na svojih zborih in v soglasju z  občinsko  skupščino, med-
tem ko je določil krajevni odbor ObLO v svojem statutu in je bil neke vrste »podaljšek občine«.
Financiranje skupnosti ostaja še vedno odprto vprašanje. Nedvomna je in ostane osnova za financiranje program dela in pripravljenost občanov za sodelo vanje. Količina in vrsta dejavnosti v skupnosti ne more biti odvisna od količine sredstev, ki jih bo prispevala občinska skupščina, pač pa od tega, koliko so občani pripravljeni svoje probleme neposredno reševati in, prispevati za to tudi svoje delo in sredstva. Se pravi, da sama ustanovitev krajevne skupnosti" še vedno ni pogoj z% (izdatnejše) financiranje njenega dela, pač pa (in predvsem) soliden program njenega dola.ki bo temeljil na aktivnem vključevanju občanov v krajevno samoupravo. Postavljati delovanje krajevne skupnosti zgolj ria finančno osnovo, ki naj jo prispeva občina, bi bilo napačno, bi bilo v nasprotju z vlogo skupnosti v sistemu samoupravnega mehanizma in nadaljnjo
LJUDJE MED SEBOJ
T
De mor tu is nil nisi bene
Ljudem je človečnost bolj potrebna od vode in ognja. Videl sem jih, ki so poginili, ker so stopili v vodo ali ogenj. Nisem pa še nikogar videl, ki bi bil umrl, ker je stopil na pot človečnosti...
(Iz stare kitajske filozofije)
Ravno polje se je kopalo v zgodnji julijski pripeki. Kot ravni, dolgi pasovi so se stegale njive proti robu polja, proti gozdu, s svojimi spodnjimi okrajki so se kakor z rokami stegovale v prijetni gozdni hlad... Zemlja je težko sopla pod vročimi sončnimi žarki, ki so ji vsiljivo tipali v nedrja, ji surovo trgali zadnje kapljice vode. 2eljno se je ozirala v modro brez oblačno nebo, željno je pričakovala odrešujoče oblake, rešilni dež:..
Pripravljali smo se na praznik. Praznik tistih, ki so nam priborili svobodo, ki so zanjo pojili . to zemljo s svojo krvjo, katerih življenja so na silno ugašala po teh ravnih poljih, gozdovih, kraških skalah in. kotanjah, za bodečimi žicami, Pripravljali smo se na praznik naših borcev, mrtvih in živih.
Sredi polja se je v sončni pripeki vzravnala stara ženica. Kakor razsušena prst se je tudi ona željno ozrla v nebo. Nobenega oblačka, sama modrina, sonce ... 1
Spet je upognila hrbet, še nižje, do zemlje. Kar potegnila jo je k sebi, v svoje razpokano naročje. S skrčenimi prsti je zadnjič pogrebla v razkopano grudo, telo se ji je skrčilo in ob-mirovalo...
Sonce je še naprej pripekalo, počasi zajadralo proti zahodu, potegnilo za seboj temno nočno zaveso. In spet se je rodilo jutro, spet je sonce prejadralo nebesne modrine in potegnilo za seboj mrak in noč. Samo ono, sonce, je morda opazilo sredi zeleneče, razpokane njive skrčeno truplo stare ženice, samo ono jo Je s svojimi žarki božalo, grelo toge, otrdele ude. Samo sonce je opazilo, da stare ženice ni več, drug nihče. Šele čez dva dni so jo našli, odpeljali v mrtvašnico, ji skopali grob in jo po ložili vanj, medtem ko smo praznovali praznik in ko so prve dežne kaplje orosile razpokano zemljo... Sama je Živela v hiši na hribu, sama je umrla. Sosedje se niso zmenili zanjo nijti prej niti v njeni smrti.
Medtem ko smo praznovali dan tistih, ki so nam priborili svobodo, je nekaj mož opravilo poslednje svečanosti za človekom, za ženico, ki je po smrti še dva dni ležala sredi njive. Težko je bilo dobiti ljudi, da so ji skopali grob in Jo položil} vanj, niti ne med sosedi. Tako sama je bila, sama in revna in že dva dni Je ležala na njivi...
... De mortuis nil nisi bene — o mrtvih vse dobro. Smrt je dejanje, ki nas vedno pretrese, užalosti, nas opomni na minljivost vsega živega. Smrt nas izenačuje, odstranja zapreke in razlike med ljudmi, smrt je za vse enaka, za vse ista... Toda Se vedno so tudi v smrti razlike. Med onimi, ki jih pokopljemo z veliko svečanostjo in dolgim sprevodom, in tistimi, ki umro liho, sumi zase, katerih smrt komajda registriramo v naši zavesti in Jih pokopljejo nekje na robu pokopališča, ob zidu... Da še po smrti ne bi bili nikomur v napoto ...
... De mortuis nil nisi bene ...
demokratizacijo samoupravljanja.
Prav ta dejstva zahtevajo temeljitejšega premisleka in odklanjajo ponekod že porojeno misel, da bo krajevna skupnost tisti organ, ki bo lažje in veliko več ter z manjšim trudom »izvlekel« iz (navadno vedno prazne) občinske blagajne.
Pripravljalni odbori v krajih v ribniški občini, kjer naj bi bile KS, so že spomladi ali v začetku poletja pripravili osnutke statutov, ki pa so povečini predvidevali — če ne takoj, pa kasneje, če se pokaže potreba in možnost — ustanavljanje servisov. Ker zdaj servisi odpadejo, je treba popaaviti osnutke, jih prilagoditi dejanskim razmeram in dejanskemu namenu skupnosti ter — sprejeti.
Na področju krajevne skupnosti Dolenja vas, ki obsega naselja Dolenja vas, Prigori-ca, Rakitnica, Lipovec, Mako-ša, Blate in Kot pri Rakitnici, so osnutek statuta pripravili že junija in se o njem pogovorili na sestankih aktivov v večjih vaseh. 55. člen osnutka  npr.  pravi,   da so
BREZBRIŽNOST ALI POMANJKANJE ČASA?
Pretekli teden je bila v Novem mestu zaključena svojevrstna razstava, ki jo je priredil Tiflološki muzej Zveze slepili Jugoslavije. Razstava ročnih in strojnih izdelkov slepih, literature in pripomoč: kov, ki jih slepi uporabljajo, je bila odprta dobršen čas, tako da hi si jo lahko ogledalo veliko ljudi. Obisk pa bi bil naravnost porazen, če bi si razstave ne ogledalo toliko mladine iz novomeških šol, saj je bila razstava urejena za tiste, ki še gledajo svet okoli sebe s svojimi očmi, da bi spoznali življenje in delo na vidu prizadetih občanov, njih trdno voljo, s katero so si zagotovili obstoj in so kljub vsemu |H>stali koristni člani naše družbe!
Razstava je bila res dobru pripravljena in je škoda, da si vi č odraslih Novomešeanov ni vzelo časa za oglen". AU je bilo res sani« pomanjkanje časa temu vzrok?
viri financiranja sredstva občine za financiranje programa skupnosti, ki se vključuje v program razvoja občine, namenska sredstva občine za financiranje posebnih nalog, prispevki občanov, odstotek stanarin po dosedanjih načelih ter razni drugi dohodki.
V osnutku statuta piše, da je krajevni praznik skupnosti 1. avgust, v spomin na 1. avgust 1942, ko je sovražnik ubil iz teh vasi prve štiri talce na Jasnici.
Organi skupnosti so zbor občanov, svet skupnosti In nadzorni odbor, najvišji predstavniški organ skupnosti pa je svet, ki bo predvidoma štel 17 članov. Blate in Kot bosta imela v svetu enega predstavnika (58 prebivalcev), Lipovec in Makoša enega (109 preb.), Prigorica pet (427 preb.), Rakitnica štiri, (302 preb.) in Dolenja vas šest zastopnikov (588 prebivalcev). Skupaj bo imela krajevna skupnost 1.484 prebivalcev in bo ena izmed močnejših v ob čini.
* (vec)
Franjo Stiplovšek: STARI MUN
PISMA UREDNIŠTVU
■ Doslej je veljalo avtobusno
potovanje iz Osijeka v Zagreb 2.000 dinarjev za osebo, nova cena pa bo 1.500 dinarjev. Osiješko podjetje »Avtoreparatura« je sklenilo, cene zmanjšati zato, ker so bili avtobusi na omenjeni progi skoraj prazni. Zares posnemanja vredno! '
■ Na zagrebškem velesejniu SO predstavniki madžarskega uvozno-izvoznega podjetja NIKEKS in to varne vagonov in lokomotiv »Džu-ro Džakovič« podpisali pogodbo o kooperaciji, po kateri bosta naSa tovarna in madžarska tovarna GAMZ skupaj proizvajali portalna pristaniška dvigala nosilnosti 3 do 5 ton. Pogodba je podpisana za deset let.
■ Slabo vreme in pozna setev v
Bosni in Hercegovini sta letos občutno zmanjšala pridelek pšenice, zlasti pa njeno kakovost. Ponekod so pridelali za 10 do 30 odstotkov manj, povprečno pa 25 odstotkov manj pšenice kot prejšnja leta. Na družbenem sektorju je bil letošnji pridelek od 22 do 35 metrskih stotov na hektar.
NA GIRŠIČE NE BI SMELI POZABITI!
Tovariš urednik!
Kmalu bodo v Metliki razobesili zastave ob 20-letnici osvoboditve, zato bi bilo prav, če bi se spomnili nekaterih 'dogodkov iz NOB, da ne bodo prišli v pozabo.
V Giršičih je bila med narodnoosvobodilno vojno oficirska šola Glavnega štaba NOV in POS v več barakah, skednjih in v neki hiši, eden tečajev pa je bil v Krivogla-vicah. Zraven štaba šole za Giršiči je stala majhna hiša, v kateri so bivali inštruktorji. Danes so mnogi od njih že generali. To hišo pa so pred kratkim prodali Ciganom, ti so jo podrli in del materiala prodali. AU mladina iz teh krajev ve, kaj se je godilo v tej hiši med narodnoosvobodilno vojno?
Prebivalci vasi Giršiče pa so žalostni, ker danes po 20 letih od teh dogodkov pelje mimo vasi tako slaba cesta, da je ljudje v slabem vremenu ne morejo uporabljati in hodijo po travnikih in železniški -progi do poiga-ne postaje v Dobravicah.
Vaščani ne zahtevajo, pač pa izražajo skromno in tilio željo, naj bi se jih ob 20-letnici osvoboditve spomnili, da bi ob tej priložnosti dobili vsaj lepšo ali popravljeno cesto. Če ie starejši prebi-
valci vasi, ki so med vojno mnogo pomagali partizanom, niso mogli koristiti lepih cest, -si želijo, naj bi jih vsaj njihovi otroci. Želijo si le to, da bi se lahko otroci po lepši cesti s kolesom vozili v šolo.
IVAN TOMC SADINJA VAS 17, P. DOBRUNJE
NEVAREN OVINEK V LOKI
Tovariš urednik!
Na cesti skozi Loko je zelo nevaren ovinek pri trgovini na trgu. Vaščani memjo, da bi moralo Cestno podjetje na tem mestu postaviti svarilno tablo z napisom STOP. Avtomobilisti, zlasti tuji. ne vedo, da je za ovinkom trgovina, kjer se abira-jo ljudje po opravkih. Zjutraj postajajo pred trgovino tudi šolski otroci. Motorna vozila ne vozijo dovolj previdno in ne zmanjšajo hitrosti — svarilna tabla bi jih opozorila na to! Pa še nekaj! Na istem mesu bi morali postaviti j tudi smerokaz — SEVNICA. Mnogi tuji avtomobilisti so namreč večkrat v zadregi, kod vodi cesta proti Sevnici in so že mnogi peljali proti polju ali pa na postajo.
STANKO SKOCIR LOKA PRI ZID. MOSTU
Human odnos do Ciganov
je podlogo za uspešno reševanje ciganskega vprašanja - Ciganom omogočiti stalno bivališče, zaposlitev in-možnost družbenega udejstvovanjd - Najvažnejša je vzgoja mladega rodu!
Ko je letos 11. januarja v Podgori pri Prečni zaboden s ciganskim nožem izdihnil lil letni delavec Bogdan Krese, je ogorčena javnost zakričala, da so tragičnemu dogodku botrovale neurejene razmere Ciganov, ki da — prepuščeni sami sebi — BOLJ ŽIVOTARIJO KOT ŽIVIJO na Dolenjskem. Da je nerešeno cigansko vprašanje privedlo do tako zaskrbljujoče skrajnosti, so pristojni organi novomeške občine ugotavljali na sestankih, ki so si sledili v Novem mestu. Tedaj so tudi izdelali načrt za postopno, a učinkovito reševanje tega vprašanja, ki naj da s končno rešitvijo Ciganom status občana brez izjem, za katere naj veljajo v enaki meri vsa ustavna določila, tako tista o pravicah kot tista o dolžnostih.
Prva etapa reševanja je obsegala razselitev ciganskih družin v naselja ali blizu naselij, kjer prebivajo drugi delovni občani. V ta namen so kljub prvotnemu odporu vaščanov domala v vseh krajih v primerne prostore v Soteski, Zalogu in Mirni peči vselili 6 družin, cigansko taborišče na M.i rofu pri Prečni pa porušili. Tako so dobili primerne domove zlasti tisti Cigani, ki so bili že zaposleni, stanu-vanja pa so jim predvsem uredila podjetja, pri katerih so bili zaposleni Začetek reševanja na ta način je bil lep obet in je že kazalo, da o Ciganih kmalu ne bomo več govorili kot o nomadih. Prvega navdušenja pn je bilo prej konec, preden se je poleglo ogorčenje javnosti nad prečensko tragedijo. Ko je zmanjkalo denarja, tudi reševanje nI napredovalo In zadeva Je spet začela staretl.
Zakaj skoraj spet po starem?
Med tčm se jc zgodilo marsikaj, kar je znova potrdilo, da je Cigan bolj zvest hosti In svojim običajem kot volji, da bi se civiliziral. Gozd Zabjek je nenadoma postal zbirališče ciganskih družin, ne le tistih. U živijo * novomeški občini, ampak tudi tistih, ki jih imajo na spisku v drugih dolenjskih občinah. To zbiranje Ciganov je postalo zaskrbljujoče, saj so Izkuš-nje že večkrat potrdile, da je Cigan najbolj trdovraten, samovoljen In zvest svojemu načinu življenja tedaj, kadar živi med večjim številom vrstnikov. Kadar jc tako, se spet ponovi tisto, zaradi česar imajo s Cigani posla varnostni organi, sodnik za prekrške in sodišče, pa tudi vaščani in drugo prebivalstvo ima stalne sitnosti I njimi. Tega. da bi se spet vse povrnilo v staro kolrsnicn, hI najbrž nihče nr
želi, najmanj pa družba, v katere Interesu je, da Ima kulturne in delovne občane!
NeuspeSno pisarnliko reševanje
Morda so prav toke misli spodbudile   komisijo   U   ciganska vprašanja
pri svetu za splošne in notranje zadeve Občinske skupščine v Novem mestu, predstavnike Ljudske milice, RK, S/Dl,. sodišč, Centra za socialno delo in drugih organizacij, zavodov ter ustanov, da so na seji 24. novembra razpravljali o nadaljnjem reševa> nju ciganskega vprašanja in sprejeli ustrezen program dela za leto 1JMJ5.
Se preden so na seji začeli sestavljati tak program, so se strinjali * ugotovitvijo, da je bilo vse dosedanje delo na področju ciganske problematike od leta 1957 sem, ko so se začel« prve take razprove, omejeno predvsem na razgovore, seje, posvetovanj* iu dopisovanja. Konkretni predlogi * zvezi s tem so navadno zadevali * prazno, Cigani pa so še naprej veljali za delomrzneže In tatove, ki da jih je treba postreliti ali zapreti v taborišče. Takemu pojmovanju primerno jc bilo tudi reševanje, zato nI čudnOi da so se kazniva dejanju Ciganov množila, namesto da bi jih bilo manj-Cigan je veljal za manj vrednega, mir si je čakal na delo. se potegoval *• svoje pravice ali stal pred lodlšl■«•»*• Kadar je hotel kaj doseči. Je hll a** nji, ko pa Je prišel na vrsto, so 'nU rekli, da Je prepozen, da ga ne potre-
Področna turistična konferenca v Ribnici
I Novembra so se sestali v Ribnici turistični delavci iz Ribnice, Sodražice, Loškega potoka in Kočevja, tovariši iz Ortneka pa so se opravičili in poslali pismene pripombe in predloge na dnevni red konference. — Konferenco sla vodila predsednik turistične zveze Ljubljana Janez Pirnat in tajnik zveze Janez Lesjak. Konferenci sta prisostvovala tudi predsednika občinskih odborov SZDL Kočevje in Ribnica ter zastopniki obeh občinskih skupščin.
Najprej so zastopniki - iz posameznih krajev opisali težave in brige, ki jih tarejo pri njihovem delu. Turistični
delavci naletijo na tem področju na precej slične teža-.ve in vprašanja, kakor tudi _na skupne bodoče naloge. Primanjkuje prenočitvenih zmogljivosti, odprtih kopalnih bazenov ter dobrega gostinskega kadra. To se najbolj pozna ob nedeljah in praznikih, posebno ob lepem vremenu, ko nova cesta Ljubljana — Kočevje izvabi marsikaterega izletnika v to smer. čeprav smo se na vse to pripravljali (žal vse preveč samo na sestankih in z ugotovitvami, kaj je potrebno), nas je cesta iznenadila! Pokazalo se je, da se je že takoj ob otvoritvi ceste odprl za to področje nov tip turizma — izletniški turizem, medtem ko stacionirani turizem ne narašča tako, kot smo pričakovali. Mogoče so tudi za to vzrok prej navedene težave.
V Kočevju je bilo več kot 60 avtobusnih skupin skoraj iz vseh krajev Slovenije; njihov izletni cilj je bila pretežno Baza 20 na Rogu ali ?a v obratni smeri tudi Ribnica. Izletniki so si v Kočevju ogledali muzej NOB in l objekte športnega centra "v mestnem Gaju. V Ribnici so trenutne ovire v glavnem še neurejeni gostinski lokali, ki so v gradnji ali remontu, pa
tudi s kadri so tu najšibkejši. Tudi ribniški muzej zaradi pomanjkanja primernih razstavnih površin ne pride do razmaha, kakršnega bi. z ozirom na bogato zbirko in strokovno vodstvo lahko imeli, še največ stacioniranih gostov ima Travna gora, kjer imajo stalne mladinske kolonije preko vseh šolskih počitnic. Tu jim primanjkuje za druge turiste dvoposteljnih sob.kar nameravajo uresničiti s postavitvijo vekend hišic, žal pa še ni narejen ureditveni načrt za Travno goro. Veliko je tudi privatnikov, ki so si postavili hišice, pa tudi kolektivov, a vsi čakajo prav na ta ureditveni načrt.
V Sodražici imajo precej podobne težave, edino gostinstvo se je prebilo skozi nje ■ in že ima več. dobrih in solidnih obratov. Ortnek s postojanko Grmada se lepo razvija, imajo pa težave z dovozno cesto. Loški potok trenutno urejuje svojo postojanko na Belih vodah.
' Konferenca je bila plodna in se je na njej razpravljalo veliko koristnega. Iz vseh razgovorov in dodatnih pojasnil prisotnih je vznikla misel o čimtesnejšem sodelovanju vseh turističnih društev, na   tem področju.
Obdrži naj se način sodelovanja in koordinacije na področnih konferencah, na katerih naj bi urejali vprašanja o skupnih potrebah. Za vse pa je važno: zimsko pluženje in čiščenje cest, izdaja skupnega prospekta, povezava vseh markacij področja itd. Važen je tudi dogovor za porazdelitev posameznih prireditev na področju, ki so turističnega pomena. V Ribnici naj bi ostal festival s kulturnimi prireditvami stalna oblika in turistična zanimivost. V Kočevju bi še razvijali športni turizem v mestu. Travna gora in Loški potok imata polšji lov In lovni turizem, Sodražica in Grmada zimsko
športni turizem in podobno vVse to je bilo na posvetu omenjeno in predlagano, potrebna pa bo še podrobna obdelava. Poleg tega imajo društva še niz nalog in dela, ki je važno in specifično za posamezni kraj. Izpopolniti bo treba organizacijske oblike društev in ustanoviti nova društva na Gregorju za Slemena, v Dolenji vasi in Rakit-nici, Dragi in Travi, Fari in v Osilnici ob Kolpi. Le tako bo pokrito področje s turistično organizacijsko mrežo.
O vsem tem bomo konkretneje in podrobneje razpravljali spet na prihodnji področni konferenci obsh občin.
A. ARKO
Ribnica na Dol.: stari grad in muzej
KOČEVJE: letos manj nočnin kot lani
Če primerjamo prvih deset mesecev letos in lani, opazimo, da še je v Kočevju število vseh nočnin zmanjšalo za 10,3 odst., število gostov pa je naraslo za 4,7 odst. To pomeni, da se turisti mudijo manj časa v mestu in da se .je povprečna doba bivanja znižala z 2;5 na 2,18 dneva, še bolj opazno je nihanje med domačimi in tujimi turisti. Zadnji dve leti je domačih turistov vedno več (letos jih je bilo za 2,5 odst. več kot lani), hkrati pa število nočnin stalno pada; lani se je znižalo za 5,5 odst,, letos pa še za 14 odst., tako da se je povprečna doba bivanja domačih turistov že znižala s treh dni v letu 1962 na 2,24 dneva letos.
Narašča pa število inozemskih turistov, ki prenočujejo v Kočevju. > Lani se je število tujih gostov, ki so prenočevali v Kočevju, povečalo za 24 odstotkov, v prvih desetih mesecih letos pa še za 20,2 odst. Povprečna doba bivanja tujih turistov se v zadnjih
treh letih ni bistveno spremenila; leta 1962 je znašala 1,8 dneva, lani 1,7, letos pa je "gostov in nočnin za preko 10 odst. več kakor v vsem lanskem letu. Če podrobneje pregledamo podatke, ugotovimo, da ;'e inozemski turizem bolj stabilen od domačega, ker skozi vse leto enakomerno narašča in je tudi povprečje v posameznih mesecih vedno približno enako. Tako je bilo letos in lani naj-
več inozemskih nočnin marca, aprila, maja, julija, avgusta in septembra, pri domačem turizmu pa je o-paziti včasih čisto nerazumljiva nihanja in odklone. V Kočevju je bilo npr. lani največ nočitev domačih turistov maja (778), ma.'a letos pa jih je bilo najmanj (269). Letos je bilo največ nočitev avgusta (860), medtem ko je bil lanski avgust povprečen — 653 nočitev.
Gregorčičeve »Poezije«
Med izbranimi deli iz -domače in svetovne književnosti je pred dnevi izšla v zbirki »Kondor« pri Mladinski knjigi tudi 1S0 strani obsegajoča knjižica žepnega formata, ki nosi naslov: Simon Gregorčič — »Poezije«. Urednik izdaje Blaž Tomaževič je v izbor   uvrstil   10S najlepjih
Gregorčičevih pesmi, med katerimi so mnoge ie ponaro-
dele. Urednik »Poezij« je knjižici dodal tudi spremno besedo o pesniku, »goriškem slavčku«, s katero je lepo označil lik in mesto ljudske-
ga pesnika v slovenski književnosti. Prejšnji mesec je poteklo 120 let, kar se je rodil Simon Gregorčič, avtor »Poezij«. Ko se ga spominjamo in ga slavimo, ne moremo mimo besed, ki jih je o njem izrekel veliko mlajši Oton Župančič: »Le rahlo, s plahimi prsti se je dotikal Gregorčič življenja . .. Njegov zvočni pesniški jezile je skoro breztelesen; on rabi samo izbrane oesede. vsak krepkejši izraz je v tej mehki duši profan.« In takega pesnika spoznamo, ko vzamemo v roke najnovejši izbor njegovih »Poezij«.
Marija Mlketič že dobro pozna kupce, Id zahajajo v non-stop samopostrežno prodajalno STP Črnomelj. Ze leto dni je
V non-stop samopostrežbi
v. tej trgovini pomočnica, prej pa se je prav tu izučila trgovskega poklica.
— Prav rada sem trgovka in me veseli, da- so se ljudje tako Mtro privadi-
ni. Prve dni so malo čudno gledali, posebno ljudje z dežele, zdaj pa radi prihajajo k nam.
— Ali so potrošniki zadovoljni z blagom in zalogo v vaši trgovini?
— Zoper zalogo nimajo pripomb, pač pa jih prodajalci precej preslišimo na račun zvišanja ' cen. Ljudje godrnjajo, kot da bi bili mi krivi in ne pomislijo, da moramo tudi trgovci vsako podraženo stvar več plačati.
— Kaj pa zaslužek?
— Zadnje mesece je tak, da sem prav zadovoljna, prej pa sem v glavnem delala samo za hrano in stanovanje. V našem kolektivu smo namreč pred meseci uvedli nov način nagrajevanja in od takrat je vse v redu.
19 Za Zahodnimi Nemci Trsi najraje obiskujejo Jugoslovani. — Enak interes imajo Italijani za obisk Jugoslavije. Samo na tržaškem območju je bilo avgusta letos 2 milijona obmejnih prehodov.
■ V Kranju se je pred kratkim
začel simpozij o domači govedorej-ski prireji. Na simpoziju so proučevali možnosti za napredek v tej panogi, predvsem z namenom, da bi več dajala kot doslej.
■ Zavod za kmetijstvo v Mari-boru se intenzivno ukvarja s sajenjem sadik sadnega drevja, ki bi ustrezalo našim razmeram.. Zelo dobro se pri nas obnese pozno-cvetoča vrsta »Wayne«, ki je odporna proti mrazu. Dobre rozulta-te so do-!*-j dosego tudi pri doma 6ih sortah »Mariborka« in »Pohor-ka«.
■ ljubljansko izvozno podjetj«
»Gruda« je prodalo Bolgariji večje število plemenskih telic in plemenskih krav. Za nakup živine pri nas se Bolgari se zanimajo.
»Topla Kolpa«, o kateri radi povemo poleti toliko lepega, je ob zadnjih velikih nalivih pokazala tudi svojo drugo podobo: v Metliki je zelo narasla in vdrla v kabine kopališča ob reki (Foto: Rudi Rajmer)
bujejo itd. Občutek nezaželenosii je v 'njem spet razburkal nomadsko kri, da se je umaknil civilizaciji, kolikor se je mogel, se potepal! kradel, izsiljeval, grozil, vseskozi pa životaril v brezdelju.
Ana Hudorovac, ve, kako ...
»Vrste, kakšni smo Cigani: nekateri dobri, nekateri slabi... Kar je mlaj šili. naj bi se zaposlili. Nekaj jih je že zaposlenih, ne znajo pa koristno porabiti denarja. Seveda niso vsi taki. saj sem rekla, da so med nami dobri ■n slabi. Kako bo v prihodnje, mi je vseeno. Sla bom, ker mi bodo odka-z«li prostor, v loj ali oni vasi. Vseeno mi je, ker bi rada živela v miru. /a svojo vnueko bom že skrbela, da ne bodo ljudje kazali za njo s p rs t oni, češ: taka je.«
Tako je ob ukrepih, ki so sledili preči-nski tragediji, povedala 63-lrtna Ciganka Ana Hudorovac in se strinja la s tem, kar je vedela o reševanju Ciganske problematike. Cj'ganov, ki mislijo tako kot Ana Hudorovac, pa v .'iN družinah, kolikor jih biva v novomeški občini, ni malo. Nasprotno, precej jih je in nekateri, ki se niso civilizirali prisilno, so dokazali, da Qganl le niso tako trdosrfni in nedoumljivi za civilizirano življenje kot danes še mnogi občani mislijo.
Ana Hudorovac ne želi. da bi bil mhi|ši rod Ciganov tak kot njegovi •"■'•dniki. Ni- želi. da bi za otrokom njen«, krvi kazali s prstom, ampak "'i. da bi bila njena vnučka enaka **em drugim dekletom. S tem pa je, ''"iiiiiv nehote, opozorila na vzgojo Ptrok, in čeprav ni omenila šole, Je nrl*v gotovo mislila tudi na to, ila ho •"»rala njena vnučku hoditi v Solo, krr bo I« tako taka Uot druga dekleta.
"»dl iiilrlc/ciici torkove seje so se, *"   no   NesUVIjall   program   za 1%r>.
strinjali s tem, da je treba začeti z vzgojo mladega ciganskega rodu. Otroci naj hodijo v šolo, če ne bodo hodili po krivdi svojih staršev, je treba starše najostreje kaznovati. sorsko obveznost bodo ciganski otroci končali le tedaj, če hodo imeli svoj stalen dom. Njihove matere bo treba naučiti, da morajo pošiljati v šolo umite in ne-raztrgane otroke. To bo težje doseči, kajti znano je, da so Ciganke trdo-\ ratnrj.se od Ciganov, zvcstejSe svojemu načinu življenja v naravi in navadami Na posvetovanju so omenili nujnost prevzgoje ciganskih mater, katerim je treba do živega vcepiti skrb za lepšo prihodnost njihovih otrok. To prihodnost pa bodo otroci imeli 1<- tedaj, če bodo rasli v zdravih pogojih, /nuno pa je, da so ciganska bivališča naravnost sprta s pogoji za zdravo življenje. Z nesnago in neredom se kopičijo razne bolezni, najpogosteje tuberkuloza in rak. K zdravnikom gredo Cigani tako neradi, kot svoj grob kopat, zato je že redek, ki dočaka več kot 45 let, kar je povprečna življenjska doba Cigana. Vzgoja oziroma prevzgoja Ciganov je torej potrebna na vseh področjih, najbolj pa tam, kjer Je obstoj Ciganov predvsem ogrožen.
Iz sodne prakse je razvidno, da se pred sodišči čedalje pogosteje zagovarjajo ciganske matere. Pred roko pravice Jih privedejo razmere, v katerih so bile mnoge Ciganke tako rekoč prisiljene zagrešiti kazniva dejanja. To. so predvsem matere tistih mo*. ki prestajajo zaporno kazen. Tudi zavoljo tega je treba začeli s prevzgojo ciganskih mater.
Stalno bivališče in zaposlitev
Pogoj za vsako normalno urejeno življenje je stalen dom. Primeren dom bo novomeška občina priskrbela tudi Ciganom, ki živijo na njenem območ-
ju. Na torkovi seji so sklenili, da bodo pri ponovnem razseljevanju iz gozda 2abjek upoštevali želje Ciganov, da bodo ti sami izbrali kraj za naselitev. Toda pogoj jc: ena, največ dve družini v en kraj. Hkrati bodo poskušali za delo sposobne Cigane zaposliti, postopoma pa vsem omogočiti, da se bodo v šolali, na seminarjih in tečajih" pripravljali za delo v raznih poklicih. Zaposlitev bodo poiskali tudi za ženske. To je hkrati želja in naloga občine, ki je pripravljena rešiti vse v okviru svojih možnosti. Občina je že ustanovila POSEBEN ODDELEK ZA CIGANSKA VPRAŠANJA pri svoji občinski skupščini. Po njej bi se morale zgledovati vse gospodarske organizacije, sosednje občine in republika, saj gre v reševanju ciganskega vprašanja za nacionalno vprašanje, ki ga je družba dolžna rešiti. Tako pojmovanje zahteva širšo pomoč pri reševanju, zato pričakuje novomeška občina hkrati ob pomoči drugih dolenjskih občin tudi ustrezen delež republiške pomoči.
Ko smo žr. pri tem, da najdemo sporazumni jezik pri reševanju ciganskega vprašanja, pričakujemo, da se bo marsikaj obrnilo na bolje, tudi kar zadeva sam odnos do Ciganov. Ciganov ne bi smeli nikoli več obravnavati kot delomrzneže, tatove ali manj vredno raso, ampak predvsem kot občane, ki zaradi tradicionalnega gledanja nanje, njihovega posebnega načina življenja, navad in splošne nerazvitosti niso mogli priti na stopnjo, na kateri bi spoznali, da veljajo tudi zanje vse pravice in dolžnosti, uzakonjene z ustavo. Tudi Cigani bi lahko enakopravno razpravljali na zborih občanov, sestankih SZDL, zborili v delovnih organizacijah in drugod, zato pa jc dolžnost skupnosti, da jim to primerno omogoči.
IVAN ZORAN
6t- 18 (7G(i)
DOLENJSKI LIST
5
Odkupi ob sredah so v Bobovi izpodrinili sejme
V sredo zjutraj se je nabralo pred odkupno postajo kmetijske zadruge v Dobovi precej kmečkih voz, na katerih so pripeljali naprodaj prašiče. Upravnik področne uprave KZ Anton Jurkas. iz Dobave je pojasnil, da so odkupi živine ob sredah postali že tradicija in da so izpodrinili redne sejme. Zadruga ima odkupno postajo tudi v Kapelah. Odkupuje vso živino iz -kapelskega in dobov-skega okoliša.
»Gre danes kupčija dobro?«
»Ljudje so pripeljali naprodaj manj kot običajno. Prihodnji teden bodo imeli verjetno več naprodaj. Marsikdo računa na boljše cene pred prazniki, a te so pri nas ustaljene. Sprememb zaenkrat ne bo.«
»Kako živino odkupujete?«
»Prašiče, teleta in odraslo" govedo, skratka vse, kar želijo kmetje prodati. Mlada goveda odpeljemo v pitališče, živino za zakol pa posredu-
Načrti organizacij SZDL za zimsko obdobje
Občinski odbor SZDL v Brežicah ima za zimsko obdobje pripravljen obsežen delovni program. Pred njim 'so priprave za ustanavljanje krajevnih skupnosti. Razprave o njihovi vlogi in delu so bile že večkrat na dnevnem redu sestankov po vaseh, ker se občani sami zanimajo zanje in tudi želijo, da bi te skupnosti urejale razne gospodarske zadeve na svojih območjih.
V programu je tudi plenum o perspektivnem razvoju kulture v občini. Gradivo za to razpravo pripravljajo za to določene skupine. Predvidena je še obravnava o obveznostih občana in delovne organizacije do družbe v luči novega gospodarskega sistema. Tudi za to sejo bo prej pripravljeno obsežno gradivo. Občinski odbor SZDL planira še vrsto razgovorov in posvetov. Na njih bodo obravnavali klubsko življenje v občini, telesnovzgojno dejavnost, izobraževanje odraslih, turizem, študentske probleme in še več drugih vprašanj.
jemo raznim podjetjem za predelavo mesa in brežiški klavnici.«
»Kmetje se pri vas oskrbujejo tudi z reprodukcijskim materialom. Kako ste založeni z njim?«
»Zelo dobro! Na zalogi imamo umetna gnojila vseh vrst, razna zaščitna sredstva in vse, kar potrebuje kmet za redno delo.«
»Ali sklepate z zasebnimi proizvajalci tudi kooperacij-ske pogodbe?«
»Seveda jih sklepamo. Dogovarjamo se za vso poljedelsko proizvodnjo in živinorejo. Zadnja poplava nam je žal preprečila normalni potek pogajanj, ker ljudje ni-
»Lepo vreme v zadnjih dneh je kmetom omogočilo, da bodo lahko še posejali poplavljene površine. Voda je napravila na našem. območju precej škode in uničila posevke. Zdaj je vse na delu. Kmetijska zadruga je dala zasebnikom na razpolago tri traktorje, ki orjejo od jutra do večera.«
»V Dobovi ste tudi predsednik krajevnega odbora SZDL. S kakšnimi zadevami se ukvarja trenutno Socialistična zveza na vašem terenu?«
»Po vaseh imamo podružnične konference. Razen kadrovskih sprememb obravnavajo občani še davčno politiko, težave s popravili cest in potov, ustanavljanje krajevnih skupnosti in še vrsto drugih vprašanj. V poplavljenih vaseh so na dnevnem redu tudi razgovori o veliki elementarni škodi, o možno-.stih za najemanje dolgoročnih posojil in drugih oblikah, pomoči prizadetemu prebivalstvu.«
J. T.
Navihana mlada prijateljčka sta doma iz štait-lenarta pri Brežicah. Mlajši se najraje zabava z vožnjo na skirici, starejši pa uživa kot gasilec, čelado si je sposodil na bližnjem skladišču Odpada. Pravi, da je tam veliko zanimih reči za mlade raziskovalce!
Tovariš Jurkas, vodja področne uprave brežiške KZ v Dobovi
so vedeli, če bodo sploh lahko še kaj sejali.«
»Kako daleč ste z jesensko setvijo?«
0 dobrem in slabem v Dobovi
V dneh, ko krajevne arja nizacije Socialistične zveze na konferencah polagajo ob račun dela, je bolj kot Kiaj kodi očitno, da je uspeh viden tam, kjer so člani slož no sodelovali, in da je uspehov manj tam, kjer složnosti pri delu ni bilo. Marsikje so denar, namenjen za popravilo vaških poti, raje porabili za ureditev klubskega prosto-•ra v gasilskem domu, poti -pa uredili sami s prostovoljnim delom. Zdaj imajo v vasi kotiček, v katerem se lahko shajajo in pogovorijo o tem, kaj početi ter kako začeti z delom tam, kjer je potrebno.
Odbor KO SZDL v Dobovi je pred kratkim že vdrugič sklical sestanek članov So-
cialistične zveze. Ugotovili so, da se člani za delo svoje organizacije premalo zanimajo, zato pa uspehi niso posebno vidni. Članov je sicer dovolj, le delavnih je malo. »Premalo se zavedamo', da je vse, kar je v Dobovi narobe in tiar je prav, zrcalo dela naše organizacije. Vse življenje in delo bi moralo potekati s pomočjo SZDL. Ce bi to upoštevali, bi danes laže podajali obračun! Ni dovolj, da razpravljamo o tem, kaj je narobe in da kritiziramo za vogali, na sestankih SZDL bi bilo treba povedati takšne stvari in se hkrati dogovoriti, kako napake odpraviti!«
Tako je povedal predsednik krajevne organizacije SZDL in vsi so mu dali prav. Na-
vzoči člani so načeli celo kopico vprašanj, ki bi jih lahko rešili, če bi bilo več sredstev ali pa dobre volje med domačini. Predvsem so poudarili, da bo v Dobovi treba urediti kanalizacijo, načeli so vprašanje gramoznice, pa tudi vodovod bi že smel biti stvar resnih dogovorov. Olane je zanrimaJo, kdo in kako bo vzdrževal javno razsvetljavo, pomenili so >§e o ureditvi sanitarij v prosvetnem domu in o ureditvi prostora pred domom ter še o marsičem.
Na sestanku so govorili tudi o delu DPM, ki bo v kratkem priredilo šolo za starše. Ob večerih bo več predavanj o vzgoji in negi otrok, predavali pa bodo prosvetni in zdravstveni delavci. Ker ni bilo na sestanku nikogar iz krajevnega urada, je nekaj več o bodočih krajevnih skupnostih povedal kar predsednik krajevnega odbora SZDL. Naštel je naloge te nove samoupravne organizacije občanov in povedal, da bodo kmalu volitve njenih organov.
KR
Jeseničani bodo zbrali milijon dinarjev za transformator
Na Jesenicah na Dolenjskem pridno zbirajo prosto, volane' prispevke za transformatorsko postajo. Brez nje ne morejo več vzdržati. Luč je zelo slaba in matere se pritožujejo, ker se otroci ne morejo učiti ne zjutraj in ne zvečer. V dopoldanskih urah prebivalci ne slišijo radijskih oddaj, gosnodin.je pa ob večerih ne vidijo šivati, likati in podobno. Električna luč neprestano utripa, ker v omrežju ni ustaljene napetosti. Ob večerih ne sme delati nobena obrtna delavni-
ca, čeprav bi marsikdo v tem času rad delal pri stroju.
Zaradi takšnih razmer so se Jeseničani odločili, da bodo postavili transformatorsko postajo še pred zimo. Sami morajo zbrati milijon dinarjev, občinska skupščina bo prispevala 500.000 dinarjev, Elektro.Krško pa poldrugi milijim. Zdaj imajo že 600 tisoč dinarjev lastnih prispevkov. Največ so dali obrtniki, »Metal« ter »Kovino-plast«. Kmetje bodo prispevati drogove.
Brežiško gimnazijo obiskuje tudi precej dijakov iz krške in sevniSke občine. Da čakanje na železniški postaji ne bi minilo povsem nekoristno, se je gimnazijec na sliki odločil za pisanje domače naloge kar zunaj na klopi. Družbo mu delata dva sošolca, kolesarja
Milijarde iz trgovine
Brežice so izrazit trgovski center z obsežnim zaledjem, zato sodi trgovina med najpomembnejše gospodarske dejavnosti v občini. Družbeni plan za to leto predvideva v trgovini na drobno 3 milijarde 596 milijonov prometa, v trgovini na debelo pa' 1 milijardo 703 milijone dinarjev. V primerjavi z lanskim letom ,je plan za 11,7 odstotka višji, ker je v njem upoštevana Ipovečana kupno moč prebivalstva. Podatki za prvih devet mesecev kažejo, da bodo planska predvidevanja celo presežena.
V Brežicah sta dve trgovski podjetji, ki sami ustvarjata precejšen del dohodka v okviru celotne trgovine. »KRKA« posluje na drobno in na debelo, »LJUDSKA POTROŠNJA« pa samo na drobno. Do 30. septembra letos je »Krka« napravila za 704,272.000 dinarjev prometa, »Ljudska potrošnja« pa za 911,324.000 dinarjev. Trgovska poslovalnica »Dom«, ki jo je obnovila »Ljudska potrošnja«, je zdaj izredno povečala prodajo in v njej skoraj vsak dan kasirajo milijon dinarjev. Pestra izbira blaga, nova razporeditev in zaradi tega hitrejša postrežba, privabljajo čedalje več kupcev. Lepo urejeno poslovalnico z živili ima v mestu tudi »Krka«.
V občni je še cela vrsta prodajaln zastarelih. Obnovi trgovin na podeželju bo treba v prihodnje nameniti večjo skrb, saj bo potem oskrba potrošnikov lahko mnogo boljša kot doslej. Tudi organizacija dela v zastarelih in nepraktičnih prodajnih prostorih ne more biti tako uspešna kot-bi prodajalci želeli. Večina trgovin v mestu je sodobno urejenih in čas bi že bil, da bi trgovska podjetja začela obnavljati svoje podeželske poslovalnice. Vseh hkrati ne bo mogoče urediti, zato bodo prišle najprej na vrsto najpotrebnejše. Trgovsko podjetje »Krka« ima že predvideno modernizacijo svojih trgovin. Potrošniki želijo, da bi te načrte čimprej uresničilo.
Odmevi pretepa v gostilni »Na Griču«*
Okrožno sodišče v Novem mestu je konec oktobra obrav. navalo pretep v gostilni »Na Gričku« pri Brežicah, o katerem se je letošnjo pomlad precej govorilo, za krivca Je bil spoznan A. U. Iz Brežic, ki je bil obsojen na dva meseca zapora, pogojno za dve leti.
Sodišče je ugotovilo, da se Je M. ni. pripeljal v gostilno »Na
Griču« A. U. z znancem J. R., kot gost pa Je v gostilni že sedel J. B., ki Je bil sicer na delu v Nemčiji. Med to trojico Je prišlo do pogovora, nato do vedno bolj ostrih besed, zato Je gostilničarjev sin stopil po očeta. Lastnik: gostilne D. K. je res prišel in začel očitati A. u. in njegovemu spremljevalcu,   da  podita go-
ste iz lokala; prepir je bil tu in kmalu so med obema strankama padli tudi udarca. Medtem je A. U. skočil k svojemu avtomobilu, vzel iz prtljažnika železen prebijač in z njim udaril gostilničarja, da je obležal z zlomljenim vratom in levo roko. Ugotovljeno je bilo, da je A. U. segel po nevarnem orodju, da bi odvrnil od sebe napad gostilničarja in njegovega sina, da pa je pri tem prekoračil sdlobran. Obtožencu je bilo dejanja takoj žal in je bil pripravljen poškodovanega D. K. odpeljati v bolnišnico, kar je sodišče tudi upoštevalo  pri odmeri kazni.
BREŽIŠKE VESTI
No Čatežu urejajo nizke tople grede
Ugodno vretme je omogočilo kmetijski zadrugi v Brežicah, da je začela širiti vrtnarski obrat na Čatežu. Zdaj urejajo poti in izravnavajo površine. Posamezni kompleksi bodo obsegali po tri in po šest hektarov velike parcele. Vseh zunanjih površin bo 57 hektarov.
Te dni so na vrtnariji začeli tudi z montažo nizkih toplih gred. Elemente zanje izdeluje gradbeno podjetje »Sava« v Veliki vasi. Nizke pokrite grede bo ogrevala topla voda. če bo vreme u-godno, bodo še pred snegom postaivili omrežje namakalnih naprav na novo urejenih kompleksih. V toplih gredah bodo gojili sadike za lastne potrebe In za prodajo. Rasle bodo na površini 1.260 m2. Del novih površin bodo začeli obdelovati že prihodnjo pomlad, del pa v jeseni 1965.
Neurejeno, vzgojno mlačno in brezbrižno okolje spravlja mladino na slaba pota in v kriminal
Ce se ozremo za leto dni nazaj, potem lahko v Brežicah naštejemo lepo število posvetov in sej, na katerih so govorili o mladini, predvsem o njeni vzgoji in izobraževanju, o vključevanju v družbeno življenje, o raznih oblikah dela v klubih, o mladini v mestu in mladini na vasi, o varstvu in zaposlovanju in še o mnogih problemih, ki jih sproti poraja vsakdanjost. Ob tem so v razpravah večkrat omenili tudi stranpota mladih ljudi. Slišali smo o kaznivih dejanjih, o potepu-štvu, tatvinah in podobnih stvareh.
Lani številke še niso bile zaskrbljujoče. Izrečenih je bilo samo sest vzgojnih ukrepov. To leto pa se Je število mladoletnih prestopnikov povečalo. Sodišče je obravnavalo 11 primerov. Strožje nadzorstvo staršev je odredilo v enem primeru, strožje nadzorstvo skrbstvenega organa v petih primerih, oddajo v vzgojni zavod v dveh primerih ln oddajo v vzgojno poboljševalni dom v treh primerih. Zaradi kraje je v postopku še sedem mlado-
letnikov do 14 leta starosti. Toda to nI vse. Skrbstveni organi imajo v evidenci še 26 otrok do 14. leta, od katerih je nekaj primerov posebno perečih.
Skoraj pri vseh teh mladih ljudeh so vzroki za prestopništvo v neurejenem, vzgojno nemočnem ln brezbrižnem okolju. Med mladinci na seznamu so le redki, ki so dokončali osemletko. Napravili so po pet, šest ali sedem razredov. To kaže na vzgojno zanemarjenost nekaj let nazaj. Pri učenju in tudi sicer niso bili deležni prave pomoči in svoje neuspehe v šoli so nadoknadili na drugem področju. Zamikalo jih je brezdelje in lagodno življenje. Nad seboj niso čutili močne vzgojne roke, sami so si odrejali svoj prosti čas in te brez nadzorstva potikali okrog.
Občina plačuje vsak mesec za vsakega po 40.000 dinarjev
Večina otrok, ki zaidejo na pot de-lomrzništva bi kriminala, izhaja iz ne-
popolnih družin. Ponekod ne živita več oba roditelja, drugod sta oče in mati razvezana ali pa kraljuje v družini alkohol. V takih primerih Jc še posebno hudo. Večji del denarja gre za pijačo in tako zmanjka sredstev celo za najnujnejše. V takem okolju se mladina hitro usmeri na napačna pota.
Pred kratkim je skupina treh fantov v 13. letu poskusila s pustolovskim življenjem. Utaborili so se v Vrblnl in nekaj dni jih sploh ni bilo domov« V obhodih po trgovinah so si prisvajali denar in druge predmete ter uži« vali v razgibanosti prepovedanih podvi* gov. Takšne avanture naj bi jim ><"■ naprej omogočale brezdelne urice stran od šole In doma, ki jim najbrž zelo malo pomenita. Načrti so bc seveda Izjalovili. En član trojice jc zdaj že v vzgojnem zavodu, drugega bod* poslali, tretji pa bo ostal doma p"'1 strožjim nadzorstvom.
V vzgojnih domovih so iz Dre*j" ške občine trenutno   štirje mladinci.
„RAZVIJATI INDUSTRIJO IN TURIZEM!"
Razgovor s poslancem republiškega zbora Slavkom Štrukljem iz Sevnice
»Tovariš poslanec, v republiški skupščini je bil zadnji četrtek sprejet zakon o financiranju družbeno • političnih skupnosti, ki ureja odnose med občinami, okraji in republiko. Zakon tudi zagotavlja dopolnilna sredstva občinam, ki z lastnimi (sredstvi ne morejo zadovoljivo izpolnjevati nalog na področju družbenih in dru-
gih služb. Vaše občane prav gotovo zanima, kaj si obetate od novega načina financiranja v sevniški občini. Povejte, prosim, o tem nekaj besed!«
»V našem občinskem proračunu je vedno primanjkovalo sredstev za šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo. Z novim zakonom bodo občine zadržale več sredstev aase, vendar menim, da pri nas kljub temu brez pomoči širše družbene skupno-" sti ne bomo mogli, nudita občanom vsega, kar smo jim dolžni zagotoviti. —
Napadno bi bito, če bi zdaj pričakovali, da bo z morebitno dotacijo, vse urejefto; Se vedno se borno spoprijemali s težavami, to pa zaradi hribovitega terena naše občine, zaradi velikega števila ostarelih kmetov in zaradi oddaljenih in razstresenih vasi. To 1 podražuje predvsem šolstvo. Prevozi otrok niso povsod možni in tem otrokom bi morali omogočiti in-ternEitsko bivanje v kraiju šolanja.«
»Ali predvidevate za prihodnje leto veliko davčnih olajšav v kmetijstvu?«
»Da, s tem računamo in proračunski dohodki se bodo zaradi tega precej zmanjšali,. Napraviti bo treba temeljite analize dosedanje razdelitve kmetijskih okolišev po razredih. V bodoče bo potrebna tudi bolj podrobna obdeiava   katastrskih občin
in delitev le-teh na več razredov«.
»Kako ocenjujete možnosti za nadaljnji gospodarski razvoj občine?«
»Sodim, da ima občina Sevnica perspektive zlasti v industriji in turizmu. Zaradi majhne ekonomske moči pa sama ne bo mogla reševati teh problemov. Nujno je potrebna modernizacija zastarelih obratov Kopitarne in Jugotaniria ter nadaljnje razvijanje na novo zgrajene tekstilne konfekcije »Lisca«, Mizarske zadruge in konfekcije »Jutranjka«.
4iuiiitiiiiiiili!iiiiiiimiiiiiiitiuiiHiiliiuiiiimiiiiiiiiliiitiitni,iiiiiiitmiiiiii
Berite in razširjajte Dolenjski list!
Skrb za dobre lovske pse
Nedavno lovsko srečanje — preizkušnja psov vseh pasem v Cerknici — katerega so se udeležili tudi zastopniki Gojitvenega lovišča »Bog« Kočevje, je pokazalo, da posvečajo lovci tega lovišča precej skrbi vzgoji lovskih psov za delo po krvni sledi. Namen takega šolanja je, da izvežban pes ob nezanesljivih strelih poišče obstreljeno divjad in jo pokaže lovcu. Med tekmovalci je osvojil prvo mesto pes brak-jazbe-čar »Kadet« pod vodstvom lastnika Ivana Grajša, znanega in priljubljenega lovca iz Dolge vasi pri Kočevju.
Matični urad Vinica
Oktobra sta bili doma rojeni 2 deklici. Porok ni bilo ■- Unirla sta: Matija 2alec, kmetovalec iz Brega pri Sinjem n-hu, 70 let, in Ivan Stegne, kmetovalec iz Seojegt. sela, 78 let.
Omenil sem že, da ima občina precejšnje možnosti z modernizacijo »Jugotanina«. V tem obratu gre v odpad več kot 10.000 ton lesa na leto. Ta les bi lahko uporabili za predelavo in za tak-
šen obrat niti ne bi bile potrebne pretirane investiicije. Delal bi lahko brez uvoženih surovin in brez bistvenega povečanja porabe lesa! Izvoz bi v tem primeru lahko povečali najmanj dvakratno. Podobno je z ostalo industrijo Za omenjene rekonstrukcije se borimo že več kot 15 let, vendar vse kaže, da nekateri odgovorni činitelji izven občine dajejo prednost tistim investicijam, ki zahtevajo vi-
soke zneske in za katere je po dograditvi potreben velik odstotek uvoženih surovin.«
»Prej ste omenili tudi turizem. Kakšne načrte imate v tej panogi?«
»Za razvoj turizma ima SeVtnica posebno ugodno lego in klimo ter je hkrati izhodišče za lepe izlete v okolico. Manjkajo nam predvsem dobre prometne zveze. Vezani smo v glavnem na železnico. Na teriitorSju obdane so za sedaj samo ceste tre tjega in četrtega reda, ki pa so zelo obremenjene in neprimerne zlasti za težji promet. Z ozirom na ogromen promat je mnogo preslabo vzdrževana cesta Zidani most —Krško. Nuijmo potrebna bi bila modernizacija zasavske ceste. Odsek od Rimskih Toplic do Zidanega mosta bo kmalu urejen in potem bi morali nadaljevati delo vzdolž Save do Krškega.«
J. T.
»Ne vem, čemu imajo prednost veliko dražje investicije ter objekti, ki terjajo uvoz surovin, mi pa moramo pokuriti vsako leto več kot 10.000 ton dobrega lesa!« pravi ljudski poslanec Slavko Štrukelj
SEVNIŠKI VESTNIK
Jesenska podoba iz okolice Sevnice
V KOPITARNI VEDNO BOUE ZASLUŽIJO
Sevniška tovarna kopit sodi med tista podjetja, ki se zavedajo, da je proizvodnjo možno povečevati tudi ob zastarelem strojnem parku. Prav zaradi te zavesti se je delovni kolektiv po krizi v lanskem letu hitro znašel. Usmeril se je na aktiviranje tistih rezerv, ki jih je zaslutil v smotrnejši organizaciji dela. Sadovi niso izostali.
Analiza delovnih mest je pokazala, da je treba za sedanji obseg proizvodnje zmanjšati število zaposlenih. Tudi pri tem niso oklevali. V septembru 1963 je bilo v
podjetju zaposlenih 521 ljudi, letos pa se je to število zmanjšalo za 77. Proizvodnja zaradi tega ni trpela, kar tudi dokazuje pravilnost napravljenih ukrepov.
Vidno se je med tem izboljšal standard delavcev. Povprečen osebni dohodek v letu 1963 je bil 27.664 dinarjev. Letos se je povečal za 32 odstotkov in znaša 36.400 dinarjev. Realno povečanje je nekoliko manjše, ker so v tem obdobju porasli tudi življenjski stroški. V zadnjih dveh mesecih so se po uveljavitvi novega pravilnika o delitvi osebni dohodki spet zvišali in njihovo povprečje je preseglo 40.000 diriarjev. Iz pregleda izplačanih osebnih dohodkov za september povzemamo, da je med člani kolektiva največ tistih, ki zaslužijo od 30.000 do 40.000 dinarjev na mesec, slede pa jim tisti člani kolektiva, katerih osebni prejemki se gibljejo med 40.000 in 50.000 dinarji. Prvih je 36 odstotkov, drugih pa 28 odstotkov.
Vedno več del je v podjetju tudi normiranih, kar ugodno vpliva na osebne dohodke. Delavci, ki delajo po normi, lahko dosti več zaslu-
žijo kot drugi delavci. Normirana dela opravlja zdaj 56 odstotkov delavcev.
Izdelujejo že tudi plastične pete
Letošnji plan znaša 1, milijardo in 39 milijonov dinarjev. V primerjavi z lanskim letom je povečan za 22 odstotkov. Do konca leta ga bodo verjetno precej presegli. Realizacija je bila največja v prvem tromesečju, v naslednjih dveh tromesečjih pa je bil uspeh precej manjši. V podjetju sodijo, da so povzročili to deloma letai dopusti, deloma pa tudi pomanjkanje naročil v obratu za izdelovanje pet. če bo še zadnje četrtletje tako uspešno kot prvo, potem ne bodo v skrbeh ne za osebne dohodke in ne za sklade podjetja.
Zanimivo je, da proizvodnja pet postopoma upada že od 1960. leta dalje. Takrat so napravili 1,368.000 parov pet, letos pa 'že 300 tisoč manj. Lesene pete vedno bolj izpodrivajo plastične\ Tudi Kopitarna v Sevnici jih že poskuša izdelovati iz plastične snovi. Letos so jih napravili nekaj več kot 2000 parov. V bodoče se bodo izdelovanju tovrstnih pet še bolj posvečali in se tako .prilagodili zahtevam mode. To so hkrati tudi zahteve časa in vedno večjih potreb čevljarske industrije, ki išče zase tudi nove materiale.
V sklopu podjetja dela tudi žagarski obrat. Lani je imel ob koncu tretjega tromesečja skoraj 13 milijonov izgube. Letos je slika popolnoma drugačna. Zabeležili so 1C milijonov dobička! Sest mili jonov in pol so pridobili i ukinitvijo prometnega davka
drugo pa je ustvaril kolektiv z dobrim gospodarjenjem.
Podjetje močno bremeni izredno velik škart pri proizvodnji kopit. O tem so že večkrat razpravljali, vendar za sedaj še niso našli zadovoljive rešitve. Odstotek škarta pri izdelovanju kopit jo 23,18 in se je letos zmanjšal za 4,08 odstotka. To je sicer razveseljiv pojav, vendar ob celotni vsoti ne pomeni mnogo. Letno gre na tak način v nič 54 tisoč parov kopit.
Izvozili bodo za 150.000 dolarjev
Kopitarna se že vsa leta uspešno vključuje v zunanje tržišče. Izvaža žagan les listavcev in iglavcev, surova kopita, finalna kopita, nape-njače za čevlje, pete in lesno galanterijo. Letošnji plan izvoza predvideva, da bodo prodali v tujino za 150.000 dolarjev svojih izdelkov. Te naloge kolektiv kar dobro izpolnjuje. Do konca septembra so uresničili 76 odstotkov planskih nalog. Upajo, da bodo v zadnjem četrtletju uspeli izpolniti vse načrte.
Nadaljnjega gospodarskega razvoja si v Kopitarni ne morejo predstavljati brez rekonstrukcije. Vse imajo že pripravljeno in prihodnje leto bodo začeli modernizirati svoje zastarelo podjetje. Celotna investicija bo veljala 117 milijonov dinarjev. Zgradili bodo lopo za zračno in umetno sušenje kopit ter postavili obrat polizdelkov. Za to dvoje bodo potrebovali 47 milijonov dinarjev. Ostale investicije bodo porabili za nabavo nujno potrebnih strojev. Pot, ki si jo je začrtal delovni kolektiv Kopitarne, ne bo samo pridobitev za podjetje, ampak tudi za občino.
1 uvozom strojev bi latiko za 100 odst. povečali izvoz!
Sevniška Kopitarna bo v decembru izdala 30.000 parov napenjačev za ženske čevlje — sa-lonarje, ki jih iščejo predvsem na ameriškem trgu. To bo poskusna proizvodnja, ki jo bodo poslali kupcu iz ZDA kot vzorčno pošiljko. S prodajo omenjenih napenjačev v Združene države Amerike bi podjetje lahko znatno povečalo izvoz končnih izdelkov na zahodno tržišče. Proizvodnja teh izdelkov pa je zaenkrat še omejena, ker primanjkuje potrebnih strojev. V programu imajo že uvoz finih kopirnih strojev iz Italije, s katerimi bi sedanji obseg proizvodnje povečali več kot za sto odstotkov. Podjetje izvaža zdaj za 100.000 dolarjev končnih izdelkov, to vrednost pa bi potem lahko povečalo najmanj na 300.000 do 400.000 dolarjev. Investicija je v primerjavi s tem zelo skromna. Podjetje bi za uvoz strojev potrebovalo le 50 tisoč dolarjev. Dinarska sredstva ima zagotovljena in čaka na odobritev devizne vsote.
▼ vzgojno poboljševalnih zavodih pa jih je pet. Oskrba je draga in občina plačuje za vsakogar po 40.000 dinarjev na mesec. To so veliki izdatki, ki jih ni lahko spraviti skupaj. Ko se ti mladoletniki vračajo iz zavodov, je treba delo z njimi nadaljevati. Skrbstveni organi jim skupno z zavodom za zaposlovanje skušajo najti ustrezno zaposlitev, vkar je marsikdaj težko. Delovne organizacije se takšne mladine branijo in potrebno je precej prepričevanja, da le sprejmejo koga od »zaznamovanih«.
Storil lovijo v tujini marke, za otroke doma pa jim ni mar!
V zadnjem mesecu odkrivajo varnostni organi prestopnike med tistimi otroki, katerih starši so odšli na delo v Nemčijo. Druščina takih razpu-ščrnih fantičev je začela krasti, vendar so ji kmalu prišli na sled. Za to so odgovorni predvsem starši, ker niso poskrbeli za vzgojo svojih otrok med bivanjem v tujini. Denar ni vse, čeprav mnogi starši mislijo samo nanj in pozabljajo, da z odhodom od doma povzročajo neprecenljivo vzgojno škodo! Otroke prikrajšajo za življenje v družinskem krogu in jim nudijo za vse to le slabo nadomestilo
Tako so skrbstveni organi zabeležili
v Trnju primer, ko sta oče in mati odšla v Nemčijo, doma pa pustila petero otrok. Skrb zanje sta naložila starim staršem, ki pa ne morejo biti kos vsem vzgojnim nalogam. Nič čudnega torej, če otroci kradejo!
V neki družini v Sentlenartu je odšla v Nemčijo za zaslužkom žena. Doma je ostal mož z dvema otrokoma v 12. in 13. letu. Pri hiši ni več nobenega reda, od kar so sami. Dom ne vleče ne očeta ne otrok. Oče obeh fantov se pogosto ustavlja t gostilni, otroka pa živita svoje življenje. Poldrugi mesec ju sploh ni bilo v šolo. Zdaj so ju oddali v oskrbo rejnikom. Verjetno ju bo težko spraviti spet na pravi tir. Za to bo potrebno precej potrpežljivega vzgojnega dela ...
Druga mati, prav tako iz Senllcnar-ta, je oddala sorodnikom komaj leto dni starega otroka. Oba z možem sta v Nemčiji. Ob vrnitvi bosta najbrž prinesla lepe denarce, ki pa otroku ne bodo mogli nadomestiti ljubezni in nege v družinskem okolju.
Na lovu za markami zapuščajo matere še manjše otroke. V Krški vasi se dva zakonca nista obotavljala oditi na delo onstran meja, čeprav je bilo
mlajšemu otroku komaj tri mesece, starejši pa šc ni dopolnil treh let! Izročila sla ju starim staršem in za oskr-
bo plačujeta 10.000 dinarjev na mesec. Ce mislita, da je s tem vse opravljeno, se,motita. Skrbstveni organi so ugotovili, da otroka marsikdaj nimata niti mleka! Doma ga je zmanjkalo, na kmetih pa ni vedno v navadi, da bi ga kupovali. Za to je vendar škoda denarja! Stari starši si mislijo: otroci bodo že prebili nekaj časa brez mleka, saj ga je tudi njim včasih manjkalo...
Iz Krške vasi je tudi tale primer: starša sta se zaposlila v Nemčiji. Otroka imata v zavodu za duševno zaostalo mladino, občina pa plačuje oskrbo zanj. Nihče od njiju se ne spomni, da bi tudi sam kaj prispeval. Z odhodom čez mejo sta se otresla vsake dolžnosti.
Takih primerov bi lahko našteli še več. Starši vidijo samo denar, ne vidijo pa tega, da bodo njihovi otroci zaradi vzgojne zanemarjenosti lahko problematični za družbo vse življenje. Prav zaradi tega si organi socialnega varstva prizadevajo, da bi skupno s tajništvom za notranje zadeve zahtevali od staršev sklenitev rejniških pogodb pred odhodom v tujino. Starši bi bili na ta način prisiljeni poskrbeti za dobro vzgojo svojih otrok med odsotnostjo, služba socialnega varstva pa bi vzgojo pri rejniških družinah lahko, nadzirala.
J. Teppcv
Živahna konferenca Socialistične zveze v Loki
22. novembra je bila v Loki konferenca krajevne organizacije SZDL. Navzoči so pogrešali predstavnike občinskega odbora SZDL iz Sevnice, pa tudi šefa krajevnega urada iz Loke in področnega odbornika občinske skupščine, ki se konference niso udeležili.
Razprava je bila dokaj živahna, v njej pa so se pomu-dili ob ustanovitvi krajevne skupnosti, kar so izglasovali Ločani že pred letom na zboru občanov. Ugotovili so, da bo ims'ia bodoča krajevna skupnost kar precej dela, saj je komunalnih problemov na pretek. Javna razsvetljava ni urejena, pa tudi s krajevnimi potmi je precej težav, člani so predlagali, naj bi tudi Loka dobila svojega cestarja, kot ga imajo področja ostalih
kratevnih uradov. Jezili so se nad jamasto in zelo slabo cesto od gramoznice ob Savi, ki jo je uničilo Cestno podjetje iz Celja. Po njej prevaža gramoz za cesto Zidani most — Rimske Toplice. Težki tovornjaki so cesto uničili predvsem zato, ker je niso dovolj utrdili.
.Občani so menili, da ni prav zaradi neizdelanih urbanističnih načrtov ovirati gradnjo stanovanjskih, hiš, ker so potrebe po stanovanjih vedno večje. Ponovno so poudarili, da je treba izdelati načrte loškega vodovoda. Ker dolg, ki je nastal pri gradnji novega -tirainsformatorja, še ni poravnan, so pooblastili krajevno organizacijo SZDL, naj to uredi. S. Skočir
Pri srbskih tkalkah in lončarjih
Pravo presenečenje sem doživel - pred kratkim v Srbiji, kjer sem bil nekaj časa.
Beograd je postal lepo, moderno mesto z mnogimi privlačnostmi. Podirajo majave, stare hiše in na starih temeljih rastejo novi stanovanjski bloki ali večje zgradbe. Prelep ;'e Tašmajdan s slikovito okolico in impozanten trg pred Bezistanom!
Številne prodajalne nudijo veliko izbiro raznega blaga, med katerim je mnogo robe iz uvoza. To sprav- . lja človeka v nevoljo, če vidi razne čutarice, vazice itd. s sličicami beograjskih zanimivosti, ki pa imajo na spodnji strani žig ali napis: Germania ali Made in Germanv. Takšne robe je največ po samopostrežnih trgovinah ne le v Beograr du, ampak tudi v notranjosti Srbije. Težki milijoni so to, ki se bodo neka; let prašili neprodani na policah trgovin. Rad bi poznal nakupovalca te robe!
Izredno zanimanje za ižviirne spominke
Temu nasproti pa ima Beograd več zelo reprezentativnih prodajaln »Narodne radinosti« z originalnimi ročno izdelanimi spominki domače proizvodnje. Kar si le more človek zamisliti, najde tam: lesoreze jnrezbarije, kovano železo, tolčen baker, keramiko in lončenino, pa tekstil raznih vrst, steklo, bižute-rijo, lutke, čilime in še in še. Tujci kupujejo mnogo te robe in v majhni, okusno opremljeni prodajalni je bil izkupiček le enega dne (čez poljnilijona dinarjev in med tem precej valute raznih držav. Izdelovalci domačih turističnih spominkov ustvarjajo devize, ne da bi imeli pri tem ka; od njih.
Na trgu lahko kupiš lepe lončarske izdelke domačih lončarjev. Zanimive so oblike in zelo lepa izdelava, ki kaže, da delajo z veliko ljubeznijo in znanjem. Po-
leg tipičnih ljudskih oblik delajo tudi moderne in celo »supermoderne«, kakor to sami imenujejo. Baše jih pa nabava keramičnih glazur in oksidov. Uvažamo turistične spominke iz tujine za naš trg, ne pobrigamo se pa, da bi uvozili material, ki ga potrebujejo naši lončarji in keramiki, ki ustvarjajo veliko deviz s prodajo domačih izdelkov po trgovinah s turističnimi spominki!
622 žena-tkaik v samostojni zadrugi
Tiste dni je bila odprta razstava izdelkov draga-čevske tkalske ženske zadruge. Bilo je to pravo presenečenje za Beograd. Vsi časopisi so se lepo razpisali o tem delu. Duša zadruge je tov. Rajka Bo-rojević, Hercegovka, ki se je 10 let borila za to, da je prepričala i žene i oblast o koristnosti takega dela; njena čvrsta vztrajnost je rodila prelepe sadove, šeststodvaindvajset žena-tkalk je vključeno v zadrugo, ki posluje samostojno. Žene so same precej žrtvovale in zato so tudi uspele Lani so sezidali iz lastnih sredstev lep zadružni dom. Izdelujejo čez 400 raznih predmetov iz volne in like, kar gre hitro v denar. Tkejo volnene blagove, ^ podstavke, torbe, garniture, šale, odeje, preproge, prevleke za blazine — vse na domačih ročnih statvah.
Tu sem našel potrjeno pravilnost moje ideje, u-stvariti v Beli krajini takšno zadrugo, ki jo vidim sedaj živo pred menoj v srbskih vaseh. Ta ideja je bila prikazana na praznovanju prvega občinskega praznika v Adlešičih. Slike o tem je videti v albumih, ki ;'ih hrani krajevni urad v Adiešičih.
Ne bom razpravljal še o tem, kaj je bilo potem in kaj ni bilo, pribijem pa le to, da bi lahko vse bilo, če
MRAZ ZA ZDRAVLJENJE ŽIVČNIH BOLEZNI
Mnogo predlogov je, da bi astronavte v času njihovih daljših vesoljskih potovanj zamrznili, ker bi bila na ta način zmanjšana presnova njihovega organizma, s tem pa tudi njegove potrebe. Nasprotniki teh predlogov menijo, da bi bile s tem motene psihične funkcije astronavtov. Najnovejše raziskave, ki so jih izvršili ameriški psiho-nevrologi na morskih prašičkih in vevericah, pa dokazujejo, da lahka hl-potermija v resnici stimulira Intelektualne sposobnosti ter vpliva na krepitev zdravega in na ozdravljenje obolelega živčnega sistema.
Mali oglasi v domačem listu: zanesljiv uspeh!
bi bilo dovolj dobre volje!
Geslo razstave dragačev-skih tkalk je bilo: »S kmečkih statev v moderno stanovanje!« Vsi razstavljeni predmeti so bili na mah razgrabljeni in naročil je dovolj. Delo podpirajo strokovnjaki z nasveti iz Akademije uporabnih umetnosti in zavoda za ekonomiko gospodinjstva, umetniki in - mojstri — obrtniki. To vzajemno sodelovanje je že rodilo lepe sadove in bo v bodoče še tesnejše.
Zadruga je bila odlikovana s prvo nagrado Turistične zveze za spominkar-stvo v Beogradu 1. 1962 in letos na razstavi v Leskov-cu. To leto je uredila v Beogradu razstavo Akademija za uporabno umetnost s študenti in ;'e zelo reprezentativna. Vesel sem bil te razstave, obenem pa sem se zamislil, zakaj se ravno pri nas takšne zadeve tako omalovažujejo, čeprav bi bila velika pomoč za zboljšanje življenjskega standarda in dokaz naše materialne kulture. Kume je ponujal kolače, pa jih niso hoteli in zato ga ne bo več.
Kume
Sled stoletij na grajskih zidovih v Brežicah.
1300 litrov gorivo no dan
Pred dvema letoma je ljubljanski MERCATOR odprl v Metliki bencinsko črpalko.
Dežurni uslužbenec Franc Slobodnik nam je povedal:
POTUJOČI KINO NOVO MESTO
predvaja unieo-iški barvni film »Davy Crooket 1n pirati«: J. XII. ob 19. uri v Brusnicah; 6. XII. ub 17. uri v Prečni, ob 19. v Mirni peči; 7. Xn. ob 19. uri Siojiicah; 8. XII. ob 19. mi v /.dravillSču Šmarješke Topll-rr: 9. XII. ob 19. uri v Pmliira-<lu.
»Zdaj porablja največ goriva Cestno podjetje Novo mesto pri gradnji ceste. Na dan prodamo povprečno po 1300 litrov goriva, največ plinskega olja.« — TurisMčni promet se je zdaj zmanjšal, poleti pa je biki kar precej navala. Pravijo, da en uslužbenec zadostuje, vendar se večkrat zgodi, da odpelje avto z metliške črpalke, ne da bi mu kdo obrisal sipo aH pa napravil podobno majhno uslugo. Uslužbenec pravi:
»Veste, kadar je veliko ljudi, to ni vedno mogoče ...«
Napi'.nlno dajejo tujci, naši bolj poredko. Točijo najmanj tri litre, zgodi pa se, da pride stranka po bencin na črpalko tudi kar z — vžigalnikom!
NEVARNO OPRAVILO
Veliko .število Američanov ln Angležev striže travo na svojih vrtovih s pomočjo električnih strojev. Toda to navidezno nedolžno opravilo je v resnici lahko zelo nevarno. V lanskem letu je pri striženju trave 50.000 Američanov izgubilo palec, 18.000 med njimi pa kak drug prst na roki.
— Mi poveste besedo s petimi črkami!?
Pogled na vhod v poslopje nove DOLENJSKE GALERIJE v Novem mestu, ki stoji poleg Dolenjskega muzeja. — Obiščite njene stalne zbirke in razstavo akademskega slikarja Mihaela Kambiča!
»Hvala za pomoč v Jugoslaviji!«
Priznanje in pohvala mehaničnemu servisu podjetja AVTO Kočevje
»Zahvaljujem se vsem delavcem in uslužbencem mehanične servisne delaivnice za ljubeznivo in zanesljivo postrežbo,« piše Emst Maurin iz VVemdoria v Avstriji podjetju Avto iz Kočevja. »Zelo me je veselilo, ker sam bil ta'.co odlično postrežen, kar mi bo vedno ostalo v spominu. Iz hvaležnosti bom vsakemu jugoslovanskemu vop-n-iku v Avstrija po potrebi pomagal, da mu s tem dokažem, -kako zadovoljen sem bil pri svojem potovanju po Jugoslaviji in kako prijetno sem se pri taki gostoljubnosti počutil. . ■ Prilagam tudri članek, ki sem ga dal v naš časopis 23. avgusta letos ...«
Avstrijski državljan Emst Maurin je dogodek, ki ga je tako razveselil, takole opisal v domačem listu in s tem dal visoko priznanje naši gostoljubnosti, še posebej pa delavcem v mehaničnem servisu Avta Kočevje:
»Rad bi v .kratkih besedah povedal o pomoći, ki so mi jo nudili v Jugoslavnjl Ko
sem v ponedeljek, 20. julija 1964, voail z osebnim avtomobilom po črnomaljska cesti prati Brezovici, sem pri odcepu ceste proti Kopri vniku režal levi ovinek in pri tem zadel v 60 cm visoki in s travo ter praprotjo prerasli obcestni kamen. Udarec je bil tako hud, da se je prednji levi blatnčk avi-I do kolesa in sem ga le z največjo težavo osvobodili, da som lahko še isti večer prišel v kraj, kjer šem nameraval prenočiti.
Zaradii odlične gostoljubnosti v Jugoslaviji sem bil takoj nato opozorjen, da je v Kočevju kleparski mojster, ki mi bo poškodovana blatnik brezhibno popravil. Mislil sem, da je to nemogoče, da to okvaro lahko popravijo le z originalrarni nadomestnimi deli.
Ko sem naslednji dan — 21. julija — ob deveti uri prišel do kleparske delaivnice v Kočevju, sem z začudenjem ugotovil, da je tu vse delalo s polno paro. Ker je v Jugoslaviji 22. julija državni praznik, so morali vsa predvidena dela končate še isti dan. Ko si je kleparski mojster (v servisu Avto) ogiledoJ moj hudo poškodovani voz, md je dejal, da bo predivtide-na popravila odložil in moj avtomobil popravil do 14. ure, česar seveda nisem verjel. Toda res je bil avtomobil do določene ure gotov in sem lahko nadaljevali vožnjo. Pred odhodom mi je klepar -sto: mojster dal nalog, da lah-
ko 23. 7. ponoivno pridem, če hočem, da mi voz tudd lakirajo. Ko sem 23. 7. ponovno prišel, se je kleparski mojster ne da bi hotel sprejeti plačilo, odpeljal z mano v avtolakirraico, kjer so bili takoj pripravljeni lakirati moj voz. Obljubili so, da bo delo opravljeno naslednji dan ob 13. uri, kar je bilo točno opravljeno. V moje veliko zaondenje so me opozorili, da je ostanek laka v prtljaž-n;ku in da lahko majhno poškodbo aili prasko na avtomobilu sam prelakiram.
Ali ni lepo, v tuji deželi so mi dali prednost in mi stali z nasvet: in dejanji ob strani. Naj živi pripravljenost nuđenja pomoči v Jugoslaviji!«
Na pravi naslov
Ameriški pisatelj IrvinWal-lace je napisal nedavno knjigo z naslovom Človek ter poslal dva izvoda obema predsedniškima kandidatoma: Lvndonu Johnsonu ln Barrvju Goldvvaterju. Vsebina romana je zelo zanimiva: neki črnec postane predsednik ZDA.
Hi slin pri Novem mestu dobiva novo podobo: veliki objekti nove steklarne, ISKRE in spredaj NOVOTEKSA dajejo -temu kraju in sosedni Cegemici pn.n industrijskega predela Novega mesta
V okolici Sinjega vrha je več medvedov
Ljudje so v okolici Sinjega 5&a zasledili medvedje #»Pinje in tudi občutili »odo, ki so jo ko-smatšM naredili. Trije medve«e hodijo skupaj, od teb W sta dva stara, ker '»»ri noga po dolgem »*» 30 cm in počez čez 20 iffl- Te kosmatinske mrciiB* naredile Ivanu BaričusSinjega vrha precej šW*!«er so razkopale v košen»i Lazeč stog sena, ki je te»«J okoli 1000 kilo grantf'&tog ^ medvedje popolnoma razkopali, tako da ga28 Arano ne bo mo
goče več uporabiti. Tudi v košenici Graščina ie neki medved skočil na Baričev stog in ga na vrhu nekoliko razdjal, večje škode pa tu ni naredil. Ko je zapadel sneg, so ljudje videli medvedje sledove okoli stogov.
Kostanja je bilo letos v okoliških gozdovih dovolj, celo toliko, da ga ljudje niso mogli vsega pobrati in ga je precej ostalo na tleh. Ta pa je privabil divje prašiče, ki se z njim radi gostijo. Divjih prašičev mora biti v teh krajih precej, kar se ie tudi videlo po sledovih v snegu.
Polharji so tudi letos prišli na svoj račun. Polhov je bilo toliko kot že dolgo ne in tudi debeli' so bili letos tako, kot malokdaj! Kljub temu, da je že pozna jesen in da je že zapadel sneg, ie tu in tam še dobiti kakega polha.
IVAN ŠNELER
Prijateljeve »MQ(ematičn.e &ukture«
»To je poskus opisa nekatera taneijnm idej in metod, (^«iakterizirajb so-dobno l«0bo matematike«. Tako £*>l v predgovoru svoje J"e knjige o ma-tematio«" »ruterah Niko Prij«w. M je med prvirnj pri "j^^izel v zakladnico ^^ičruh abstraktnih los" ? jih znanstveno obdelal. Knjižica obdeluje -P«^*Množice« »Relacije« ^U^cije«, za Društvo fl^^flatikov in fizikov SRS P» j° 1« izdala »Mladinska Mf"v zbirki »Sigma«. prvi pjb o matematičnih struktu*1 se bo kmalu pridružila jaruga izpod peresa istegaS8' ^delovala pa ^ P0^^., Operacij in oko-lic, bo opisovala os-
*^tXske in topo1^
V ŠMskem duhu
Reda** nekega edinbur-
škega,«^a je nedavno Preje wf pismo svojega brXr ne boste ta" k6J P'K-^Javljati eno-h('nibf£ ^čun škotske sk0P , H L',bom Ponehal izposoj"11 "«5 časopis od so- ' seda.«
Naročj** domači tednik D^.aii sinu, ki je „ri voFih!
Bogastvo
zaradi otroških
doklad
Eden od mnogih ti&očev i : turških  ekonomskih emi- j j grantov v Zahodni Nemci- j i ji,   44-letni   zidar   Metin I j Akasio, ki ima dve ženi in | 23 otrok, je na najboljši I pori, da bo za dolgo časa I postal najbolje plačani ga- j stujoči delavec v Zahodni i Nemčiji. Po novem zako- [ nu, ki predvideva, da nem- J ška vlada plačuje 70 mark I za vsakega otroka gos'ujo- i čih  delavcev, prejema že I sedaj mesečno 1600 mark f na račun otroških doklad. I Največ   težav   je   imel 1 Akasio,   preden   je   zbral j vše   potrebne   dokumente f za svoji ženi in za svojih
23 otrok, skupno z zdravniškim    spričevalom,   da 1 pričakuje njegova žena že I
24 otroka .. •
I. K0RBAN:
HOROSKOP
Imenovala se je Luiza. $f Jl Je rekel Lu. Nekega dne je dejal;
— Ljubiva se, Lu! Hočet« ^kti moja žena? m
Lu ga je pogledala s sv<>™ «ot Jezero zelenimi očmi.
— Kdaj ste rojeni? — ga jo^la odločno. j. j
— Osemnajstega aprila ti^^et-
— Torej ste oven, — ga jejj^'a. — Hm, ne verjamem, da bi ® Pristajala drug k drugemu!    . „5^
— Lu, nisem oven, zaljubijo 1 *~ Je odgovoril Egon nežno.    gi\»,
— Rojeni ste v znamenj''1*%.?° se pravi, da ste brez temPf^^a, brez fantazije in odločnosti- .piBthpJ je nestalen in preveč ste P"m, M. SIcer imate smisel za urne'^đ^a niste dovolj realni, ffradite * e v oblakih!     ^ fM 6
— Ampak Lu, - je rekel ^»o-seče, — ljubezen premaga QdM\L'-
— Toda nikoli takšne Vot% lu *°-stl v značaju, - Je odgovo^^e-izprosno. — Jaz sem devinu 4 bi pristajal samo bik! KvečF-pek'ev ali škorpijon! Toda z ovnom Lk' fi°>n poročila! Ne, oven je prert>e r6* hrbtenice je! ., u5«sji.
Egon si je od obupa mas.1' ^ \
— Nehajte! - je vzklikni ■ „ k^fn oven! Sem samo človek, ki , v imjj* kleto smolo, da se nI ro^tf, maju ali septembru, tem^j >> Ljubim vas ln moji nan*" Pošteni... CtH^l.
— Ha, ha, ha! - se Je |* £j Ironično. — Tudi bahanje lastnosti ovna! Nikoli se "j5t^jl°: ročila z vami! Skoda, d? ijji"% ' tri dni pozneje. Potem bi *
bikom bi se že omožila. Bik je velik ljubavnik, inteligenten in zvest. Poleg tega je zelo brutalen, kar me žene pri-moških posebno cenimo. Bik je napadalen, trd, odločen, vztrajen in žilav... Za hip je razmišljala.
— Eh, ko bi bili vsaj lev. Lev je občutljiv, ima široko dušo in močno voljo. Lev je predstavnik velikega sveta...
Nato je globoko vzdihnila:
— Oh, Egon, zakaj niste lev? Ne morem se poročiti z vami, ker oven in devica ne pristajata. Najin zakon bi bil prava katastrofa...
Zopet je za hipec obmolknila.
— Oženite se s kakšno tehtnico! — mu je predlagala ironično. — Tehtnica pomeni ravnotežje v zakonu. K vam bi dobro pristajal rak, pod določenimi pogoji tudi še vodnar. Mene pa kar pustite na miru! Jaz sem devica in nočem mlačnega ovna!
Egon se je junaško obvladoval.
— Lu ... je dejal mirno. — Najdražja Lu! Zdaj se že meni počasi pričenja svitati, da ne pristajava drug k drugemu. Ampak ne zato, ker ste devica, ampak...
Nenadoma je pričel tuliti. Lu se je zdrznila.
— ... ampak zato, ker ste vi prekleta koza, jaz pa trapast osel!
Treščil je s pestjo po mizi, da sta pepelnik ln vaza zletela po tleh. Grdo je zaklel, naposled pa je prisolil svoji ljubljeni Lu klofuto.
Besno je stopil proti vratom. Lu je prebledela.
— Egon! — je vzkliknila vsa srečna. ~~ To so bile tipične bikovske vrline! Vrni se ... poročila se bom s teboj!
— Zdaj vas bo malo bolj bolelo!
— Še malo, pa bomo v bolnišnici!
SMEH STOLETIJ
Pozneje je Aristip ustanovil lastno iilozoisKo solo, v kateri so se ogrevali za hedonistični nauk, nazor, da je najvišji smisel življenja v trenutni nasladi. Vprašali so ga, v čem se modrijani razlikujejo od drugih ljudi. Odgovoril
je:   ?v-'- '>     . -■■ - . ' : £sf«#>
»Ce bi odpravili vse postave, bi samo modrijani živeli tako, kot so žiyeli prej.«
Nekoč je prosil sirakuškega tirana Dioniza milosti za svojega prijatelja, vendar zaman, šele ko je padel mogoč-niku pred noge, ga je Dioniz uslišal.
Prijatelji so Aristipu pozneje očitali, da se je tako ponižal, toda filozof je mirno odgovoril:
»Kaj morem jaz zato, če ima Dioniz ušesa na nogah?«
Ko je Simon, oskrbnik pri istem tiranu, z neprikrito oholostjo razkazoval Aristipu krasne dvorane in tla iz mozaika, je modrijan nenadoma zakašljal in pljunil Simonu v obraz.
»Kaj vendar misliš?« vzklikne Simon nejevoljno »Vse je tako lepo, da nisem vedel, kam bi pljunil,« se opraviči filozof.
Ko je nekega dne zagledal svoje učence, ki so kockali, se je strašno razjezil.
»Toda, saj ne igramo za denar,« so se opravičevali učenci.
»Tem slabše,« se je hudoval Platon. »Saj se ne jezim zato, ker kockate, temveč zato, ker izgubljate dragoceni
čas.«
Saša D o b r i I a:
ARGON AVTI
NAPASTI   MORAMO ARtSOV
L--ŠE PREP J-UTROM ODNESTI
HM ZlATO RUNO I ssp&si
[MISMO PRIPRAVLJENI
...SAMO STRAŽCKt SO POSTAVUENE OKROCNA-j SE §E ^fS^0'- M
.i. TA ČAS POSKRBIM]
jNE &OPO 6E PRED^STAVIU^OTPRI^ jJJBRONKiH tiRlftOV. £^^f^$^
[SE £N OVINEK.'.
Trije že dosegli plan vnovčene realizacije
Prvih deset mesecev leta lahko označimo v kočevskem gospodarstvu kot ugodne, saj je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta narasla vrednost industrijske proizvodnje za 28,9 odstotka, število zaposlenih pa se je povečalo za 5,6 odstotka. V primerjavi z lanskim oktobrom je v letošnjem vrednost industrijske proizvodnje zelo lepo napredovala, saj se je ob 5,3 odstotka povečanem številu zaposlenih povečala kar za 28 odstotkov. Izredno dobra je bila tudi prodaja gotovih izdelkov, saj so industrijska podjetja v prvih desetih mesecih prodala za 25,9 odstotka več kot v istem času lani, samo v oktobru pa celo za 67,4 odstotka več kot v lanskem oktobru.
Ugodno je tudi plačevanje faktur. Do oktobra je bila fakturirana realizacija za 19,1   odstotka  večja  kot v
istem času lani, oktobra pa celo za 46,6 odstotka večja kot v istem mesecu lanskega leta. Desetmesečni plan je presežen za 3,2 odstotka, kar pomeni, da so industrijska podjetja izpolnila letni plan vnovčene realizacije s 86,5 odstotka. Itas, Inkop in dva obrata Inles v kočevski občini pa so že presegli let-
ni plan vnovčene realizacije.
Manj kakor s tem smo lahko zadovoljni z izvozom. Itas in Melamin ne izpolnjujeta izvoznih obveznosti; Inles je že presegel letni plan' izvora za 3 odstotke, hotel Pugled pa promet za 2,7 odstotka. Podjetja, ki izvažajo, so v prvih desetih mesecih leta izvozila za 33,5 odstotka več kot v istem obdobju lanskega leta, vendar pa so v tem času dosegla plan izvoza le s 65,7 odstotka.
Skupščinski dnevnik
DVE DO TRI OKVARE V KOČEVJU
V zadnjih mesecih je število televizijskih sprejemnikov v Kočevju zelo naraslo. Tovariš Kostan, šef Radioelektro servisa pravi, da jih je že več kot 500. Televizorji na njihovem področju se pokvarijo povprečno dva do trikrat na leto. V delavnici servisa jih popravijo do 60 na mesec. Čeprav so se pred kratkim preselili v nove prostore, ti še ne ustrezajo popolnoma — premalo je svetlobe pa tudi vlaga pritiska skozi zid. Sedaj imajo ločeni delavnici za radio-televizijo in za elektrotehnične usluge, predvidevajo pa, da bodo uredili posebne oddelke za radio, za. televizijo, za gospodinjske aparate in za elektrotehniko. '
U V torek, 17. novembra, sta imela oba zbora občinske skupščine Kočevje že 19. sejo, na kateri sta obravnavala vrsto vprašanj. Najvažnejši točki dnevnega reda sta bili poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o kmetijskih površinah, interesantnih za družbeno proizvodnjo in poročilo za borce, o čemer poročamo v posebnih sestavkih.
H Komisija za prošnje in pritožbe pri skuščini je tokrat prvič poročala o svojem delu. čeprav obstaja že dalj časa, ji še ni uspelo utrditi svojega položaja; pri delu večkrat naletimo na nerazumevanje in nepriznavanje, veliko pa je tudi še občanov, ki sploh ne vedo zanjo. Ne vedo za organ, preko katerega lahko uveljavljajo svoje pravice. Letos je komisija prejela 34 pritožb, od tega 18 od občanov P 16 pa od višjih organov, kabineta predsednika, republiške in okrajne komisije, kamor so se občani pritožili mimo občinske komisije. To pomeni, da so višji organi odstopili občinski komisiji kar 47 odstotkov prošenj oziroma pritožb in da se občani še vedno radi pritožujejo na višje organe, čeprav leti vedno odstopajo vloge občinski komisiji, ki najlaže pro- . uči in uredi stvar. — Se vedno je največ vlog s področja stanovanjskih zadev (12), devet jih je bilo s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter družbene pomoči, pet iz delovnega razmerja, tri iz obdavčenja in premoženjskopravnih zadev itd. Odborniki so menili, da je komi-sija kljub nekaterim pomanjkljivostim le opravila precejšnje delo ln da se ljudje tudi vedno bolj obračajo nanjo in ne na višje organe. Kar zadeva stanovanjske probleme, je skupščina sklenila priporočiti vsem organizacija«)!, naj izdelajo natančne prioritetne liste, tako da bo negodovanj in nesporazumov čim manj.
■ Skupščina je potrdila poročilo komisije  za  skrajšan delov-
„Sama sem s štirimi otroki..."
je povedala Danica Makove«, ena redkih cestark na naših cestah in ena izmed štirih cestarjev, ki smo jih srečali na cesti od Kočevja do Predgrađa. Cesta je za te kraje edina zveza s svetom, zato mora biti dobra, gladka, brez odvečnih jam, v katerih se zbira deževnica in cesto potem razjeda...
Danica Makovec, mati štirih otrok, doma iz Predgrađa, je že tri leta na cesti. »Ze pokojni mož je delal na cesti, ko pa sem ostala sama s štirimi otroki, sem morala/ poprijeti za njim. Drugega dela ni bilo, živeti pa je treba. Otroci odraščajo, potrebujejo denar za šolo, obleko...«
»Kaj je treba, da je cesta dobra?«
»Veliko materiala je treba posipati, gramoz, ne zem ljo! Vsako luknjo je treba zadelati takoj. Sama ne morem tako delati, ker mi ne pripeljejo dovolj materiala. Vedno jih prosim, na delovodstvu v Črnomlju, pa nič ne pomaga. Zato tudi cesta ni najboljša.«
Danica Makovec, ena redkih cestark na naših cestah
Njen delovni dan ne traja osem ur, pač pa mnogo več, šestnajst in še več. Otroci dajo veliko dela. In njena želja?
»2e dolgo jih prosim za kolikor toliko spodoben dežni plašč, pa ga še vedno nimam. Brez plašča pa ne morem ob dežju na cesto. Sem jim kar rekla, da bom takrat, ko bo deževalo, kje pod streho: ne doma, ampak ob cesti. Kdo pa lahko dela v dežju, brez plašča? ...«
•fc.
ni čas o prehodu Trgoprometa na 42-umi tednik. V podjetju bo poslej veljal takle delovni čas: v oddelku za prodajo na debelo od
7. do 14. ure, trgovina non-stop posluje po 12 ur, v dveh izmenah, eno uro pa porabi vsaka izmena za čiščenje, nadomeščanje ali pomoč pred prazniki itd. V ostalih enotah so ugotovili, da je najgo-stejšl promet od 9. do 11,30 in od 15. do 17. ure, čemur bodo tudi  prilagodili  delovni  čas: od
8. do 12 in od 14,30 do 17. ure, specirično za., vsako enoto: Pazili bodo, da bodo delovne čase čim bolj prilagodili potrebam potrošnikov.
■ Ker se bo s preselitvijo zdravstvene službe v novi zdravstveni dom sprostilo precej prostorov, je treba temeljito proučiti, kako te prostore čimbolj koristno uporabiti za vzgojno varstveno ustanovo, stanovanja za zdravstvene delavce in za upravo Trgoprometa, ki se bo izselila iz »mlina«. Skupščina je imenovala posebno komisijo, ki bo do naslednje seje stvar proučila in poročala. Predsednik komisije je Rudi Zbačnik, direktor KB, člani pa inž. Anton Knafeljc. Hedvlka Za-košek, Pavla Bradač in Ivan Vesel.
Več skrbi za otroško varstvo!
V kočevski občini je šest otroško varstvenih ustanov: vrtci Jurček, čebelica in Ke-kec v mestu, Mlada rast na Rudniku ter vrtec v Kočevski Reki in vrtec Mojca v Stari cerkvi. Kapaciteta v Vseh šestih vrtcih je 315 otrok, povprečno pa so izkoriščeni 77,8 odstotno (podatki so stari nekaj mesecev). Najmanj je zaseden Kekec v Kočevju (35 odstotno), najbolj pa Jurček (195 odst.). Z ustanovitvijo otroških jasli oktobra se je povečala potreba po novih prostorih, ker so jasli organizirane v dosedanjem Jurčku, prejšnji varovanci pa so se preselili v ostala vrtca.
Otrok, starih do 15 let, je v občini 5724, v vzgojno varstvenih ustanovah pa jih je le 245 ali 4,28 odstotka. V vrtcih Je največ otrok v starosti od 3 do 6 let. K vzgojno varstvenim ustanovam spada tudi dom Dušana Remi-ha, ki lahko sprejme 120 go-
Kočevski pionirji — šahisti med simultanko s tovarišem Moharjem
Mladi šahisti iz Kočevja se pridno pripravljajo
Na osnovni šoU »Jože Se-ško* v Kočevju tudi letos deluje šahovski krožek, za katerega je vedno več zanimanja. Krožek šteje 60 članov, zato smo se že ha prvem sestanku zmenili, da bomo de-
jenoev, in je letos poln. V njem so vajenci, dijaki, učenci obveznih šol.
Kaj je torej z otroki, ki niso vključeni v varstvene ustanove? Imajo vsi primerno varstvo in vzgojo? Prav gotovo ne in pričeti bo treba misliti tudi nanje, na vso odraščajočo mladino in ji omogočiti primerno varstvo, medtem ko so starši v službi, omogočiti jim pravo mladost, če pa hočemo doseči to, je nujno misliti na nove, večje prostore, ki bodo tudi sodobne je opremljeni. Medtem ko na novogradnje varstvenih ustanov v Kočevju za zdaj še ni mpč misliti, je treba čimprej izpopolniti sedanjo opremo, prostore pa bi lahko pridobili v eni izmed stavb zdravstvenega doma, ko se bo le-ta preselil v novo poslopje.
V vseh varstvenih ustanovah je organizirana tudi prehrana otrok, za kar skrbi šolska kuhinja  Metka, ven-
KOČEVSKE NOVICE
dar pa kuhinja popolnoma ne ustreza za prehrano malih varovancev. V šolah delujejo tudi šolske mlečne kuhinje, katerim bo prihodne leto treba zagotoviti več sredstev, ker ne bodo dobivale posebne mednarodne pomoči. In če računamo, da Je v šolah okrog 3000 otrok in da vsakemu namenimo dnevno le 20 din, se skozi vse leto nabere nad 12,5 milijona din!
laJi v dveh skupinah.. Starejše pionirje vodi tov. Motor, mlajše pa tov. Stanič.
Delati smo pričeli konec oktobra. Pogovorili smo se že o programu dela in določili urnik, zatem pa odigrala si. miultanko s tov. Moharjem. Čeravno je vse igre dobil, je bil z našim igranjem zadovoljen.
V kratkem bomo organizirali   tekmovanje   za šahovsko
prvenstvo domače šole, nato bomo odigrali nekaj simultana s starejšimi šahisti iz Kočevja, konec šolskega leta pa se bomo pomerili s šahisti drugih šol v občini.
Delo v šahovskem krožku nas zelo veseli, zato precejšen del prostega časa prebijemo ob šahovskih deskah.
Šahisti osnovne šole »Jože Sesko« iz Kočevja
KOČEVJE: 15-članski svet krajevne skupnosti
Konferenco krajevne organizacije SZDL Kočevje-mesto lahko ocenimo kot uspelo, čeprav bi ne škodilo, če bi se je udeležilo kaj več članov organizacije. Tudi tu so precej poudarjali vlogo in krepitev Socialistične zveze in se zavzeli za povečanje članstva. Menili so tudi, da je treba poživiti aktivnost mladine, govorili pa so še o družbenih službah, njihovih problemih in financiranju, o gradnji nove šole (predvsem kakšna naj bo in kje), o organizaciji zdravstva v novem zdravstvenem domu, o otroškem varstvu itd. V razpravi so udeleženci konference lepo dopolnili številne misli, ki jih je v poročilu izrekel predsednik Stane Poljanšek. Pomembno je tudi to, da so na konferenci sklenili, da dopolnilni proračunski prispevek, ki bo z novim letom ukinjen, ostane še naprej za financiranje gradnje nove šole. Menili so tudi, da bi se morale delovne organizacije bolj zavedati skupnih potreb občanov, predvsem na področju družbenih služb, in več prispevati za zadovoljitev teh potreb. Tako pa obvezno-i sti za zdravstveni dom nekateri kolektivi še vedno niso poravnali.
Na koncu so sklenili, da prične krajevna skupnost Kočevje-mesto delati z novim letom; imenovali so tudi 15-članski svet skupnosti.
Obrtni delavec mora veliko znati
Ce pušča streha, če popusti vodovodna instalacija, če se skrivi parket ali zazijajo čevlji, se spomnimo obrtnikov in se navadno razjezimo nanje, na njihovo počasno, nekvalitetno in predrago delo. Pri tem pa ne vemo ali pa nam jc kaj malo mar, kaj vse se skriva za besedo »obrt«, v kakšnih težavah je, kje so (brez dvoma tudi objektivni) vzroki za take težave ipd. S tem skromnim /apisom bomo skušali vsaj delno razjasniti to stvar, pri čemer nam izdatno pomaga Ivan Klun, direktor kočevskega Kovinarja, podjetja uslužnostnih obrti...
— V zadnjih dveh letih smo pri podjetju zmanjšali število reklamacij za okrog 95 odstotkov in še tu Je večkrat vzrok reklamacije nepo-učenost stranke. Npr.: za neko podjetje v Kočevju smo napeljevali vo-
dovodno inštalacijo, račun za opravljeno delo pa so nam zavrnili, češ da je previsok, neupravičen itd. Ko smo potem račun preverili in ga sestavili na podlagi veljavnih gradbenih normativov, je bil končni znesek celo za deset tisoč dinarjev višji od prvotnega!
— Vsako reklamacijo podrobno proučimo, pa če gre še za tako majhne zneske, s čimer učimo svoje ljudi, da bi prihodnjič ne delali podobnih napak. Naša skrb pa jc posvečena tudi VZGAJANJU DELAVCEV, da bi namreč znali občevati s strankami, da bi bili vljudni. In pri tem ne smemo pozabiti, kar sicer zelo radi in velikokrat pozabljamo., da mora znati obrtnik veliko več kakor industrijski delavec in da bi moral biti tudi temu primerno nagrajen. Je pa prav narobe; obrtni
delavec prejema za svoje odgovor* no, težko in vsestransko delo velikokrat precej manj kot delavec v industriji, ki pozna morda le serijsko proizvodnjo.
— Potem jc tu še vprašanje cene, ki je velikokrat vzrok razburjanja, negodovanja. Cena in kvaliteta dela sta odvisni od delavca, njegove volje, prizadevnosti. Izmučen delavec, ki se bo iztrošil že na drugem delu, ne bo mogel nuditi poceni in kvalitetnih uslug. In še to: privatni obrtnik je lahko cenejši od »družbenega« predvsem zato, ker pri njem odpade vse birokratizirano poslovanje, ki pa jc v gospodarski organizaciji v sedanjih pogojih nujno.
— Marsikdo delo obrtnikov podcenjuje, ga ne zna ali pa noče pravilu" ceniti, čeprav so obrtne usluge mogu cenejše od recimo naših gratlhe-
VOJNA SE NI POZABLJENA
Ljudem, ki so doli med vojno vse za revolucijo in našo svobodo, bi morala družba zdaj izdatneje pomagati in jim zagotoviti
dostojnejše življenje!
Skoro bo minilo od vojne 20 let, a vendar se rane, zasekane v vojni, še niso zacelile. V ljudeh je še vedno živ spomin na tiste hude čase V številnih domovih vise na častnem mestu spomenice kot skromno priznanje družinam svojcev, ki so darovali življenja za svobodo domovine.
Službena pot me je pred kratkim vodila od hiše do hiše in odkrival sem boleči-" ne, ki so postale pekoče, ko je nanesel pogovor na padlega ali umrlega očeta, sina ali brata. Skoraj iz sleherne hiše pod Travno goro je bil kdo v internaciji. Pogosto sem slišal imena taborišč Padava, Rab, Gonars, Renic-ci, Dachau, Buchenwald i>d. Julij in avgust 1942 sta bila za mnoge usodna. Italijani so može in fante iz ribniške doline množično pošiljam v taborišča. Transport za transportom je odhajal v nezna-
no, odkoder se marsikdo ni nikoli več vrnil.
žena, imela je nad 60 let, je živo pripovedovala:
»Mož je bil eden prvih aktivistov v našem kraju. Partizani so pogosto zahajali k nam. Moj mož je opravljal zaupne naloge za narodnoosvobodilno gibanje. Bil je funkcionar OF; sama sem mu pomagala, predvsem pa skrbela za prehrano partizanov. Val aretacij v juliju 1942 je mojega moža med prvimi pobral. Ne smem se spomniti, koliko gladu je prestal v italijanskih taboriščih! Okusil Je Rab in Padovo. Ob italijanski kapitulaciji je troje otrok z menoj nestrpno pričakovalo očeta, Namesto domov Je prišel v drugo ujetništvo, v še hujše trpljenje. Po zaslugi domačih izdajalcev so ga Nemci aretirali, belogardisti pa so ga na Urhu pri Ljubljani do smrti mučili. Vsako leto na dan mrtvih ga grem obiskat, tja, kjer je pokopan z drugimi mučeniki.«
Prenehala je, potem pa, kot da ji gre težko z jezika, še dodala: »Smrt mojega moža in vse trpljenje v zadnji vojni, kakor tudi delo,, ki smo ga opravili za osvobodilno gibanje, Je ocenjeno s 1200 dinarji mesečno pokoj, nine.«
XXX
Druga zgodba. Vsa družina
je delala za partizane vse od začetka upora. Trije fantje so šli v partizane že v prvi polovici leta 1942. Njihova teta je pripovedovala: »Fantom so starši pomrli še pred začetkom vojne. Sli so v partizane, drug za drugim. Kmalu zatem sem dobila prvo žalostno vest: ,V boju za svobodo je padel član vaše družine', nato je padel drugi fant in za njim še tretji.«
Teta je imela solze v očeh, ko je pripovedovala o svojih fantih, ki jih ne bo nikoli več videla.
XXX
Osemdesetletna ženica je pripovedovala o sinovih, ki so ju sežgali Nemci, enega v Buchenwaldu, drugega v drugem taborišču smrti. »Mlajši je bil še fant, ko so ga ujeli Nemci v jesenski ofenzivi 1943. Ne vem, kdaj so ga umorili. Drugega sina
so Nemci aretirali in ga poslali v internacijo nekaj dni zatem, ko se je kot okostnjak vrnil iz italijanskih taborišč. Malo pred koncem vojne je tam umrl od gladu. Dobivam okoli 3.000 din pokojnine, precej premalo za, življenje ...«
še^in še bi lahko pripovedoval. Vse zgodbe so si po trpljenju naših ljudi tako podobne, težke in jsretreslji-ve, da izvabljajo solze v oči. Slišal sem na desetine takih zgodb prebivalcev pod Travno goro. številni fantje in možje so bili v partizanih, matere in sestre so pomagale partizanom s hranO, bile so obveščevalke itd. Za kazen so Nemci požgali Vinice. Sorazmerno velik davek so dali ti kraji za osvoboditev domovine. Pa tudi preživelih iz vojne vihre je iz leta v leto manj. Prizadejano trpljenje v taboriščih in težave partizanskega vojskovanja so marsikomu načeli zdravje. Tem ljudem pa bi morali danes izdatneje pomagati in jim omogočiti dostojnejše življenje v družbi, za katero so prav oni največ prispevali!
KAREL ORAZEM
■ Ljubljansko podjetje »Kompas« je pred kratkim odprlo v Kranju novo poslovalnico, ki bo nudila turistične informacije, razen tega pa bo rezervirala sedeže in vozovnice za vse vrste potni-iSkega prevoza. Poslovalnica bo organizirala tudi izlete za domače in tuje turiste.
MALI OGLASI V NAŠEM LISTU  VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH!
Pred konferenco krajevne organizacije SZDL Ribnica
Konference krajevnih organizacij v ribniški občini se bližajo kraju. Po priporočilu občinskega odbora naj bi bile zaključene do 20. decembra. Med 10. in 15. decembrom bo tudi konferenca KO SZDL Ribnica, na kateri bodo člani lahko obravnavali dolgo vrsto pomembnih vprašanj. Predvsem pa bi morali že v poročilu in kasneje v razpravi poudariti mesto in vlogo Socialistične zveze, zlasti še zato, ker zaradi drugih organizacij in samega centra občine delo organizacije zbledi, ne najde prave vsebine dela. Marsikdaj marsikaj opravi občinski odbor SZDL, čeprav bi isto delo veliko lažje opravila krajevna organizacija. Na konferenci bodo nujno morali spregovoriti tudi o družbenih službah, zdravstvu, šolstvu, krajevni skupnosti, volitvah itd. Predvsem pa bo treba premišljeno formirati nov, močnejši in aktivnejši odbor krajevne organizacije, ki naj se čimprej osamosvoji od občinskega odbora.
V katerih volilnih enotah bodo spomladi volitve?
Čeprav je do pomladi, ko bodo po dveh letih spet odprta volišča in bomo volili naše predstavnike v zvezno in republiško skupščino in polovico odbornikov občinske skupščine, še precej časa, ni za pričetek temeljitih priprav "nič prezgodaj! Skoro po vseh občinah so že izvoljene politične volilne   komisije pri
občinskih odborih Socialistične zveze, ki bodo morale v najkrajšem času že pričeti delati. Ena najvažnejših začetnih nalog je temeljito evidentiranje kadrov, se pravi vseh tistih, ki bi jih zbori volivcev lahko postavili za kandidate, ob tem pa je treba temeljito preštudirati sestavo in delo dosedanje občinske skupščine, ugotovita, kateri odborniki se bodo po preteku dveletnega mandata zamenjali in si prizadevati, da bi sestav in s tem delo skupščine še izboljšali. Prav to pa zahteva precej dela in resnosti in naloga komisije za volitve, pa tudi zborov volivcev ne bo lahka, izbrati najboljše in najbolj zaslužne občane za občinsko skupščino.
ze v prejšnji številki smo pisah, katerim zveznim in republiškim poslancem bo spomladi potekel dveletni mandat in bo treba izvoliti nove, tokrat pa bi zabeležili, T katerih volilnih enotah v ribniški občini bodo spomladi volili nove občinske odbornike. Skupščina šteje 52 članov; od tega se jih bo ob aprilskih volitvah menjalo skoro polOTica — petindvajset. Tedaj bodo oddali mandat naslednji odborniki: Volilna enota 2, Dolenja vas
— Oražem Ladislav; volilna enota 4, Nemška vas, Otavi-ce — Janez Campa; VE 6, Hrovača — Janez Bolha; VE 8, Ribnica II — inž. Nande Nadler; VE 10, Gorenja vas
— France lic; VE 12, Jurje-vica. Kot, Breze, — Ivan Mi-helič; VE 14, zlebič, Sušje, Gor, Lazi, Slatnik — Janez
Kozina; VE 16, Slemena — Stanko Lovšin; VE 18, Za-mostec, Sinovica, Preska, Ravni dol, Nova Štifta, Lipov-ščica — Alojz Mestek; VE 20, Sodražica II, Jelovec — Ev-gen Ivane; VE 22, Zimarice, Podklanec, Globel — Stanko Kovačič; VE 24, Hrib, Šego-
va vas — Rudolf .Lavrič; VE 26, Mali log — Ivan Debeljak.
Zbor delovnih skupnosti: VE 2, Inles — galanterija, vezana vrata — Slava Andolj-šek; VE 4, Inles — Hrast,
Sodražica — Stane Vesel; VE 6, Kovinsko in Opekarna — Ivan lic; VE 8, Komunala, stanov, skup. NB itd. — Alojz Lesar; VE 10, trg. podjetje in gostinstvo — Draga Lovšin; VE 13, kmetijska skupina Dolenja vas — Mirko Merhar; VE 15, kmet. skupina Velike Poljane — Martin Gregorič; VE 17, kmet. skupina Sodražica —' Matija Petrič; VE 19, kmet. skupina Retje — Alojz Car; VE 21, osnovna šola Ribnica II — Ančka Lovšin; VE 24, zdravstvo in soc. varstvo — Jože Oberstar; VE 26, javna uprava in družbene organizacije — Alojz Kragelj.
Raje manjše kot večje skupnosti!
V četrtek pred dnevom re-I publike so se v Ribnici zbrali nekateri odborniki občinskega zbora, da bi se dogovorili O številu in obsegu krajevnih skupnosti, ki bodo' usta-j novljene do konca leta. Pred tem, nekako sredi decembra, bo o tem še podrobneje razpravljala občinska skupščina in tudi formalno sprejela sklep o obsegu KS. Tega namreč, prav -tako pa tudi ne števila KS, ne določa tudi občinski statut in pri tem daje občanom posameznih področij proste roke in možnost temeljitega preudarka.
Na tem razgovoru so odborniki menili, da nima smisla ustanoviti velikih krajevnih skupnosti, ker M težko reševale in urejale številne probleme morda številnih krajev, združenih v skupnosti. Predvsem pa ne gre združevati v eno skupnost mestnih (Ribnica, Sodražica in ne-mestnih področij.
Krajevne skupnosti bodo v Loškem potoku, na Gori, v Slemenih, Velikih Poljanah, Za vasi Sušje, Jurjevica, Kot, Brcže, za Bukovico, Dane in
Dolenjo vas z okolico in v Grčaricah. Pri tem nastaja nekaj problemov, ki so jih skušali na posvetu rešiti ali so priporočili prebivalcem v teh predelih, naj se sami odločijo. Naj bo npr. ena KS za Sodražico samo ali tudi z okolico tja do Podklanca, posebno ker je Sodražica mestno področje in bi težko reševali določena vprašanja, ne da bi prihajali do sporov ali nerazumevanja. Menili so, naj bo KS v Sodražici, za vasi zimarice, Globel in Podklanec pa spet ena. Težko bi spravili v eno skupnost tudi Bukovico, Dane in Sajevec. Odborniki so menili, da naj imata Bukovica in Dane svojo KS, Sajevec pa svojo ozir. ker je kraj majhen, stalno predsedstvo zbora volivcev ali kak drug organ. Ker je bilo sklenjeno, da k mestnim predelom ne bodo priključevali vasi, bodo ustanovili KS tudi za Breg, Dolenje Laze in Zapuže, Hrvoča še priključi KS Ribnica, Nemška vas bo ustanovila svojo skupnost, prav tako pa tudi Gorica vas Jn Otavice, če se ne
bi občani kako drugače dogovorili. Grčarice bodo imele tudi svojo skupnost, po enem prejšnjih predlogov in po razgovorih z občani pa bi bila v Dolenji vasi KS za vse okoliške vasi. To bi bila zelo velika KS in po mnenju občanov v Kakitnici bi zelo težko opravljala predvidene naloge enako za vse vasi. Ker je Rakitnica oddaljena od Dolenje vasi dva kilometra, so menili na tem posvetu, da je bolje, če imajo tam lastno krajevno skupnost, v Dolenji vasi pa bi bila za ostale vasi — Dolenjo vas, Prigorico in Lipovec.
ZA PITANJE PRAŠIČEV i a m o
r REDIM
ker pospešuje debelenje! Proizvaja Drogerija Ljubljana
Mladinski aktiv v Osilnici zaspal?
Večina mladinskih aktivov je že imela letne konference, le v Osilnici je še ni bilo. Delo aktiva je zamrlo, sekretariat pa ni zmožen sklicati letne konference. Sedanji sekretariat že v začetku ni bil deležen podpore najaktivnejših članov ZM vN Osilnici. Konferenca je bila v času, ko teh ni bilo doma, ker so večinoma dijaki. 2e na prvem sestanku pa se je pokazalo, da novi sekretariat ne uživa zaupanja najaktivnejših. Potem ko so kritično pregledali delo v preteklem letu hr
delo posameznih članov sekretariata, so prišli do spoznanja, da bo treba korenitih sprememb. Zato so, se obrnili na občinski komite ZMS, vendar ta ni dal odgovora. Tako je delo zamrlo. Mladina se je oklenila športne sekcije »Kolpa«, ki je tako postala resnični predstavnik mladine iz Osilnice in okolice. Da bo delo spet zaživelo, bodo potrebne spremembe v vodstvu in potrebno bo tudi podpreti »Kolpo«.
J. OZURA
Izpremenite naš »elektro-rajon«!
Območje Ortneka in Velikih Poljan ter .bližnjih vasi spada pod elektrorajon v So. dražici. Prebivalci s tem niso zadovoljni, ker je Sodražica preveč oddaljena in težko dosegljiva. Električne okvare so pogoste, monterja, ki bi jih popravil, pa iz So-dražice težko prikličemo. Ce se okvara primeri po 15. uri, ne 'moremo na noben način priklicati monterja iz Sodra-žice, kamor se lahko podamo kvečjemu peš. Zategadelj smo v takšnih primerih obsojeni na čakanje v temi in brezdelju, ker lahko šele naslednjega dne ob 8. uri zjutraj monterja pokličemo po telefonu. Ce bi bili dodeljeni elektrorajonu v Ribnici, bi takšne nevšečnosti odpadle, ker bi nam bil monter dosegljiv ves dan, podnevi in ponoči. Skoraj vsako uro imamo od Ribnice avtobuse, vlake, pa tudi telefona bi se lahko posluževali. Električni tok nam danes veliko pomeni, zato ga, če pride do okvare, toliko bolj pogrešamo.
v. p.
Stanujejo v eni sobi, če ta prostor zasluži tako ime: mati, ki je že v letih, hči, ki Je vdova, in njena dva otroka. Prostor nima sanitarij in drugega, kar spada k stanovanju. Okna in vrata so slaba, tako da stanovalci občutijo vsak hlad.
Prosijo za človeku dostojno stanovanje. Tega pa ni. Ali so res obsojeni na dosmrtno bivanje na
STANOVANJE, KI NI STANOVANJE
nekaj kvadratnih metrih prostora? Živijo v prostorih obrata družbene prehrane v Ribnici. Zima trka na duri in tudi na njihov dom. Mati obeh otrok je zaposlena v obratu podjetja INLES. Ali so v sindikalni podružnici kaj razpravljali o stanovanju, kjer živi njihova članica? Ce so, ali so kaj ukrenili, da pride tudi Zrnelova družina kdaj do spodobnega stanovanja? -r.
nih. Z uslugami niti ne pokrivamo vseh svojih stroškov, zato bi jih prav radi opustili, toda kdo bi jih pa potem opravljal? V našem primeru imamo okrog 60 do 70 odstotkov gradbene dejavnosti, drugo pa 8o usluge in ker zajema naša dejavnost nad 50 odstotkov gradbenet ni-niamo nobenih olajšav pri družbenih dajtatvah, nismo uslužnostna nejavnost. V tem jc tudi jedro »visokih« cen uslug, ki pa so, v primerjavi z drugimi dejavnostmi (npr. !"a pri Kovinarju ali ura v kakem industrijskem podjetju) še vedno Precej nizke.
— Rad bi opozoril še na en problem, na precejšnje materialne težave. Različnega materiala imamo ha zalogi za okrog 50 milijonov ^inarjev, se pravi, za dobrih 40 mi-b.ionov več, kakor bi bilo potrebno. Toda kljub temu se nam primeri, da hekega dela ne moremo opraviti, *er ni materiala! Ce bi bila trgovina boli ažurna, če bi lahko vedno
in povsod dobili ves potreben material, nam ne bi bilo treba vezati v skladišča tolikšnih sredstev. Ko smo nekoč razmišljali, da bi našo usluž-nostno dejavnost oddvojili od podjetja, nas je zavrlo prav to. Malo uslužnostno podjetje nikakor ne bi moglo imeti tako velikih zalog materiala — če ga pa ne bi imelo, ne bi mogli delati.
Problem obrti ni najbolj rožnat, saj obrtnikov manjka na vseh koncili. Občinska skupščina je prav na zadnji seji sprejela odlok o višini davka na dohodke v stalnem znesku. To se pravi, da bo lahko vsakdo poleg redne službe opravljal še obrt, lc prijaviti jo bo moral. Bomo s tem napravili uslugo naši obrti?
— Kar zadeva obrt, menim, da smo v Kočevju nekje na slovenskem povprečju, da nam obrtnih storitev manjka prav tako kakor drugod, toda vprašanje jc, če je tak način reševanja problema obrti ln obrtnikov res naJboljjH, saj lahko legaliza-
cija šušmarstva, če to malo grobo imenujem, bolj škodi kot korjsti. Ljudi, ki so pravilno razumeli sedanja prizadevanja, morda ni veliko in nemalo jih bo, ki bodo na ta način reševali svoj standard in ne problem pomanjkanja obrtnih storitev. Vprašanje je tudi, če bodo pripravljeni opravljati PRAV VSE USLUGE ali SAMO TISTE, KI BO-DO »NESLE«! Delavec, ki bo poleg službe še obrtnik, bo tudi negativno vplival na sodelavce, izčrpaval se bo v popoldanskem delu in prihajal v podjetje utrujen, njegov delovni učinek bo manjši itd. Podlaga za obstoj in napredek obrti so le legalne obrtne organizacije, družbene ali zasebne, v katerih se VZGAJAJO NOVI KADRI, čemur bi morali dati še poseben poudarek. Bojim se pa, da bo z leti vedno manj obrtnikov, vedno manj bo novih, mladih kadrov ...
FRANCE GRTVEC
St. 48 (766)
DOLENJSKI LIST
II
Bistrica in Topli vrh imata elektriko
V Bistrici, ki edina v Beli krajini doslej še ni imela elektrike, je v soboto, 21. novembra, zasvetila električna luč. S tem je elektrifikacija Bele krajine končana. ,To svojo delovno ^mago so vaščani proslavili v vedrem razpoloženju in ob tej priložnosti povabili v svojo sredo predstavnike  občinske skupščine
Črnomelj, podjetja Elektro iz Ljubljane in Novega mesta ter gozdarje iz Črnomlja. Vsi ti so namreč sodelovali pri izvedbi del in pomagali tej oddaljeni vasi, ki je bila v času NOB popolnoma porušena in po vojni obnovljena, da je dobila elektriko.
Hkrati pa so člani lovske družine  Loka  s prostovolj-
Med otroki na Gričku
— Boš jedla marmelado? Postriženo dekletce je odkimalo.
— Erika, ne boš nikoli zrasla, če ne boš tudi sladkega jedla. Kaj pa bi rada?
— Salamo!
Takle pogovor se je odvijal med vzgojiteljico črnomaljskega vrtca in malo Eriko, medtem ko so se večji otroci zabavali na tleh s kockami, skupina pri oknu je šahirala, malčki pa so si dajali opravka z igračami.
Živahno žlobudranje je pojenjalo, ko so opazili v sobi tujko, ki se je začela s tovarišico pogovarjati.
— Kako, da imate toliko otrok v eni sobi?
— Večja in manjša skupina otrok sta skupaj le nekaj časa na dan in še to samo začasno, ker je druga vzgojiteljica zbolela. Vseh otrok imamo 47, med temi pa letos kar 22 šolarjev, za katere smo morali organizirati posebno vzgojno skupino. Ker njihove tovari-šice trenutno ni, smo vsi skupaj toliko časa, da pride honorarna moč, učiteljica iz šole, ki vzgojiteljico nadomešča. Kmalu zatem je učiteljica res prišla in odvedla šolarje k spomeniku na Gričku, nato pa so sedli k pisanju domačih nalog.
— Po čigavi zaslugi je torej varstvo šolskih otrok letos napredovalo?
— Zaposleni starši so sami prišli do spoznanja, da otroci veliko bolje uspevajo v šoli, če se uče pod nadzorstvom in če svoj prosti čas pravilno izrabijo. Za varstvo šolarjev je zadnje čase vedno več zanimanja.
— Koliko je v vaši ustanovi prispevek staršev?
— še vedno 4000 din na mesec za varstvo, malico in kosilo.
— 'Ali dobivate večje dotacije?
— Ne! Občina plačuje vzgojno in tehnično osebje, za vse ostalo poskrbimo sami. Hrano krijemo s prispevki staršev, pri nabavi učil in ostalega pa nam pomagajo domača podjetja. Vsako leto naredimo pismene vloge na gospodarske organizacije in vse so nam doslej prav rade pomagale, posebno pa Zora, Belt, Potrošnik in Elektro, poleg ostalih, ki prispevajo manjše vsote.
— Stene bi bile potrebne beljenja, se zanimam dalje. — Kdo je dolžan popravljati stavbo?
— Za vse to skrbi občina, že davno bi belili in tudi streho popravili, a ne moremo dobiti strešnikov. Vsak dan jih pričakujemo in bomo še pred zimo to uredili.
Malčki so silili na toplo sonce, da bi pokazali, kako se igrajo »gnilo jajce«. Njihovi želji je tovarišica ustregla, vendar s pristavkom:
— Samo nekaj minut, ker bo vsak čas kosilo!
R. B.
nim delom, prevozi, z materialom in s finančno pomočjo napeljali elektriko v svoj
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
lovski dom na Toplem vrhu, ki je bil zgrajen pred nekaj leti. To je lep primer sodelovanja vaščanov z lovsko organizacijo. Vaščani, lovci in gozdarji so dali vse drogove, izkopali so jame, opravili prevoze, posekali in očistili traso ter s tem mnogo prispevali k izvršitvi del.
Z elektrifikacijo lovskega doma na Toplem vrhu je dobila Bela krajina še eno lepo turistično postojanko, ki je v bodoče .namenjena tudi širšim potrebam izletniškega turizma. Dom je 643 metrov visoko, ob cesti, ki je sposobna za vse vrste motornih vozil, vas Bistrica pa ima dvakrat na dan avtobusno zve-
zo. V domu je več sob za prenočišča, urejena je kuhinja, sanitarije s hišnim vodovodom, družabna soba in dve verandi z razgledom. Razsež-ni gozdovi v okolici doma in košenice pa so. kot nalašč za sprehode. Tudi za gojenje zimskega športa so tu vsi pogoji.
Vsem, ki so kakorkoli pomagali prebivalcem vasi Bi-trica in članom lovske družine Loka pri elektrifikaciji, se  prav lepo zahvaljujemo!
J. 2.
Lovski dom na Toplem vrhu je prikupna turistična in izletna postojanka — obiščite ga, prijetno vam bodo postregli!
SPOMINSKA SVEČANOST V TRIBUCAH
Tako živahno kot preteklo soboto v Tribučah v Beli krajini že dolgo ni bilo. V vasi so se zbrali borci nekdanjega I. avstrijskega bataljona, ki je bil tukaj ustanovljen 24. novembra 1944 in se je potem boril proti Nemcem v sklopu Cankarjeve brigade do osvoboditve 9. maja 1945, ko  je  z njo
vkorakal, v Ljubljano. Bataljon je bil ustanovljen na pobudo vodstva avstrijske osvobodilne fronte, ki je v spomenica glavnemu štabu NOV in POS izrazila željo in pripravljenost, boriti se z orožjem v roki proti skupnemu sovražniku. Borci tega bataljona so nosili na levem rokavu avstrijske narodne bar
Društvo prijateljev mladine pred novimi nalogami
V ponedeljek, 24. novem bra, je bil v Črnomlju občni zbor Društva prijateljev mladine, na katerem so pretežni del razprave posvetili otroškemu varstvu, ki v Črnomlju in v vsej občini še zdaleč ni zadovoljivo.
V črnomaljskem vrtcu je 47 otrok, posluje pa samo dopoldne, tako da matere, ki delajo v popoldanski izmeni, ne morejo tja pošiljati svo jih otrok. Ugotovili so tudi to, da je v vrtcu največ otrok
i lz usJužbenskih družin in da so deležni organiziranega varstva le redki otroci delav
cev, čeravno bi ga ti še mnogo bolj potrebovali! Prostore otroškega vrtca bi bilo treba povečati, uredi'.i igrišče in se zavzemati povsod, da bi se otroško varstvo se bolj razmahnilo.
Poseben problem za DPM predstavlja taborjenje. S tako majhnimi sredstvi, kot jih je imelo društvo na voljo doslej, ni mogoče organizirati taborjenja za večje število otrok, čeravno je bilo na zdravstvenih pregledih ugotovljeno, da je nad eno tretjino otrok potrebnih taborjenja in klimatskega zdrav-
ljenja. Zlasti so slabotni otroci iz hribovskih odročnih predelov, katerih starši niso socialno zavarovani, zato tudi klimatskega zdravljenja niso deležni, že večkrat je bilo ugotovljeno, da so belokranjski otroci najbolj potrebni okrevanja v zdraviliščih in kolonijah, imajo pa najmanj možnosti za zdravljenje, ker so iz pasivnega področja. Niti občina niti starši jim ne morejo privoščiti oddiha, četudi bi ga potrebovali za nadaljnji zdrav razvoj.
J. S.
Berite in razširjajte Dolenjski list!
ve, imeli so svoje avstrijsko vodstvo, za koordinacijo in lažje sporazumevanje z našimi enotami pa so imeli slovenske operativne oficirje. 1
Odkritja spominske plošče so se udeležili visoki avstrijski gostje: Kari Novvolet, generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani, Fnltz Matz-ner, predsednik avstrijsko-ju-;oslovanskega društva v Gradcu s predstavniki avstrijskih bojevniških organizacij iz pokrajine Gradca in Ct'ovca. Domačina so priprav SI i d m a'm gostom res lep sprejem. De-, kleta v belih narodnih nošah so jim pripela rdeče nageljne v gumbnice in godba je zaigrala avstrijsko in našo državno himno. Med gosti so bili tudi Max Baver, prvi komandant bataljona, njegov naslednik Leopold Schtanzl in komisar Roman Fixl, ki je pred odkrito ploščo tudi govoril o pomenu tega bataljona za avstrijsko protifašistično gibanje.
Srečanje v Tribučah je bilo lep prisps,v£k k nadaljnjemu zbliževanju naših narodov in spomin na skupno borbo, ki je zgradila most prijateljstva in dala najdragocenejšo pridobitev: mir in pogoje za miroljubno sožitje z vsemi narodi sveta.
Letos za 10 odst. več zaposlenih kot lani, proizvodnost pa te ni tolikšna!
Na zadnji sej] zbora delovnih skupnosti skupščin« občin« Črnomelj so razumi j aH predvsem o rezultatih gospodarjenja v devetih mesecih letos-njega leta, o čemer smo že poročali v 45. *t. Dolenjskega Usta.
Odborniki so bili mnenja, naj M gospodarske organizacije ostreje ukrepale zoper kupce, ki s« v zaostanku s plačili, po drugi strani pa »o Izrazili zadovoljstvo nad povečano proizvodnjo.
Ugotovljeno je bilo. da je Ml porast cen v črnomaljski občini pod povprečnim porastom een v Sloveniji. Število zaposlenih se je letos v primerjavi z s meseci lanskega leta povečalo za 10 odstotkov, kar je vplivalo na porast proizvodnje. Proizvodnja pa se ni povečala v sorazmerju s številom zaposlenih ln se je pokazalo, da je bilo - zaposlovanje nove delovne sile neupravičeno. Delovne organizacije hI morale posveUtl več pozornost) izboljšanju tehnologije, opreme, organizaciji proizvodnje in vzgoji kadrov, mimo te ga pa naj bi se kolektivi sme. leje vključevali v izvoz.
Kljub temu, da s<- je tudi storilnost letos precej poveča, la. so odborniki rekli, da / njo se   niso   zadovoljni, ker
se nI dosegla republiškega povprečja.
Razprava se je v nadaljevanju usmerila v kmetijstvo in kmetijsko zadrugo. Vrednost prodanih proizvodov zasebnih kmetovalcev preko zadruge se Iz leta v leto manjša. Tako
se je letos zmanjšal odkup prašičev za 57 odstotkov, govedi za 41 odst.. mleka pa za 12 odst. v primerjavi z letom 1X2. Iz teh podatkov Je videti, da so zasebni kmetovalci preveč prepuščeni sami sebi in da je kmetijska zadruga premalo vplivala na njlhovm delo. Kn j« na kmetijskem področju Se marsikaj nejasnega, so se odločili odborniki zbora proizvajalcev na posebni seji skupščine v decembru obravnavati samo kmetijsko problematiko. SJ.
»Sami ste dali pobudo in sodelovali pri gradnji doma!«
Metliška občinska skupščina je pretekli četrtek zasedala v novem kulturnem domu na Suhorju
V četrtek, 26. novembra, se je v Suhorju pod Gorjanci odvijal slavnostni program v počastitev občinskega praznika Meblike. V svečano okrašenem Suhorju so se poleg množice domačinov zbrali odborniki občinske skupščine, občinskega odbora Zveze združenj borcev ter področni ljudski poslanci, vabilu pa se je odzval tudi predsednik skupščine sosednje črnomaljske občine inž. Rado Dvoržak.
Zlasti okoliški prebivalci so nestrpno čakali, kdaj bo ura pol desetih dopoldne, ko je bila na programu otvori tev na novo zgrajenega kulturnega doma. Metliška godba na pihala je urezala nekaj koračnic, nato pa je izpred vhoda v nov kulturni dom
spregovoril množici predsednik občinskega sveta za kulturo Franc Brancelj. V krat kem nagovoru je poudaril,, da gre zahvala za novo stavbo, ki bo služila prosvebljevanrju bližnjega in daljnega okoliša, prebivalcem tega področja, ki so dali pobudo za gradnjo, ki so zbirali les in sodelovali s prostovoljnim delom. Za več kot 2 milijona in pol vredno
sti so prispevali na ta način. Zahvalil se je vsem, k» sc kakorkoli pripomogli h grad nji, zlasti pa kolektivu ljubljanske Astre, ki je prispeval največ. Po nagovoru je pova bil domačina Jožeta Petnica, naj v imenu Suhorčanov prevzame dom v varstvo, nato pa je sledil ogled nove stavbe.
V novi in svetli dvorani kulturnega    doma,    ki je
opremljena z lepimi zavesami, zelo lepim odrom in tapeciranim! stoli, se je kmalu
METLIŠKI TEDNIK
nato začela slavnostna soja občinske skupščine Metlika in občinskega odbora Zveza združenj borcev Iz NOV. . Predsednik občinske skupščine Prane Vrviščar se j« . v slavnostnem govoru pomti dil ob revoluciji in NOV, v katorih so dali prebivalci velik prispevek, dotaknil se j« povojnega razvoja in poudaril /lasii to, da je tudi v nekdaj) revni metliški občini priseli čas, ko je na razpolago več sredstev, namenjenih neposredno človeku. O tem pričajo večja skrb' za borce, gradnja stanovanj, višji osebni dohodki, obnovljeni kulturni domovi in tudi novi dom na Suhorju. Posebej Je podčrtal, koliko pomeni za Belo krajino modernizirana cesta č<* Gorjance.
Po slavnostni seji so učenci suhi irske osemletke, nuadi tamburaši Iz Motlike in mladinska folklorna skupina # Metlike priredili zolo lep kulturni program. Veselo razi*'-loženje se je v sončnem dnevu nadaljevalo tja do večera, ko Je bilo praznovanje zaključeno z uprizoritvijo Sami"*-stnikov, ki so jih kot pl*° odrsko delo v novi dvorani nt» Suhorju zaigrali igrnloi W™ Svobode »Dušan Jorob« i* Novega mesta.
M. >•
Kmetice zahtevajo ekspres kavico
Sedemnajstletni Milan Pavlovič iz Križevske vasi pije najraje inarelični sok, vsaj tako je povedal, ko smo ga pred pričami v metliški Bife-Delikatesi povprašali po njegovi najpriljubljencjši pijači.
»Vina ne pijem, kadim tudi ne — lahko ta dva vprašate,« je pokazal na Sefa bifeja Danijela Makarja in njegovega kolego Miloša Tancika, ki v belih suknjičih za ločilnim pultom strržrta žejnim državljanom s pijačo.
»Največ gre črnega vina,« izvemo, »od žganih pa Je pelinkovce najbolj iskan. Storimo največ zjutraj, pa tudi čez dan ni nikoli pravega počitka. Ljudje so se namreč močno navadili na črno kavo, celo preproste kmečke ženice pridejo in naruče ekspres kavico ... ,Tako s smetano!' pravijo ...«
■ Jugoslovanski izvoz se Je v
oktobru po soirtrmUrskom nazadovanju spet povečal. Medtem ko j« znaša! v septembru 19.5 milijard« dinarjev, pri čemer Je bil le za 5 odstotkov vočjl kot V lanskim septambnt. se je v oktobru povzpel na tl.i mtlitardo dinarjev, kar Je za 9 odstotkov več kol v lanskem oktobru.
■ Istra ji- Imela v letošnjih pr vili devetih •».- .->t 30« 000 ■..>•... ln 2,6 milijona nočitev, gostinski ln turistični objekti pa so bili po vpročno zasedeni 105 dni. V prihodnjim hitu boio turistični promet *» povečali ln dosefrll zasode-ik>4 12) lili eo!o 150 dni.
0 dejavnosti Rdečega križa v metliški občini
# Ni plenumu občinskega odbora KK v Metliki so 17.
novembra govorili največ o tem, kako poživiti delo odborov RK v tovarnah in podjetjih, o organiziranju tečajev prve pomoči, o šolskih mlečnih kuhinjah ter o pripravah na letne konference krajevnih organizacij. Tovarniški odbori RK so doslej najbolj zaživeli v Beli in v Novoteksu. Šolske mlečne kuhinje dobro poslujejo, posebej pa so pohvalili one v Metliki, na Radovici ln v Drašičih, ki so si pripravile bogate ozimnice. Konference krajevnih organizacij bodo končane v decembru, nato pa bo sklicana občinska konferenca RK.
0 Prva konferenca krajevne organizacije je bila 19. novembra v Gradcu. Udeležili so se je_predstavniki GO RK ter okrajnega in občinskega odbora RK. Veliko uspehov je organizacija dosegla v okviru priprav na proslavo 20-lctniee ustanovitve RKS, ki Je bila v juliju letos v Gradcu. Tudi krvodajalstvo se je v Gradcu lepo razmahnilo: izmed 165 članov Je 45 krvodajalcev, v letošnji krvodajalski akciji pa je darovalo kri kar 80 občanov. V razpravi so govorili o šolski kuhinji v Gradcu in ambulanti v Podzemlju, največ pa so razpravljali o gradnji vodovoda in splošni asana-ciji kraja. -rt
OBČINSKA SKlfrSCSNA TREBNJE JE NA SEJI 26. NOVEMBRA UGOTOVIl *' .
Osebni dohodki gor, skladi dol
Osebni dohodki se hitreje povečujejo kot storilnost, kar je znova povedala analiza periodičnih obračunov 16 gospodarskih organizacij v III. četrtletju. V tem času je bilo doseženo 78,5 odst. celotnega dohodka, kar je glede na neto produkt po planu še kar ugodno. Neugodno in neskladno s sedanjimi priporočili skupščine pa je, da so osebni dohodki pobrali že 87,3 odst. planiranih sredstev, medtem ko so bili skladi deležni le 55,6 odst. planiranih sredstev, kar je za 16,1 odst. manj kot lani.
Na seji, kateri je priso.stvo-val tudi poslanec SRS Branko Grahek, so odborniki zaskrbljeno pripomnili,, da bi morala podjetja, ki so povečevala osebne dohodke, ne da bi hkiratii nalagala ustrezna sredstva v sklade, gospodariti z večjo odgovornostjo. Da se nesoglasja ne bi ponovila tudi prihodnje leto, je skupščina priporočila sveto, za industrijo in obrt, svetu za trgovino, gostinstvo in turizem ter svetu za kmetijstvo, naj ob primernih analizah letošnjega stanja v gospodarstvu pripravijo predloge za plan v prihodnjem letu.
Po poročilu proizvodnega obrata »Odkupi in kooperacija« Kmetijske zadruge v Trebnjem so odborniki ugotavljali, da se je zadružni kolektiv prizadeval zadovoljivo gospodariti pri odkupih, da pa mu to zaradi nekate-
rih objektivnih težav, znanih tuidd iz drugih kmetijskih zadrug, ni uspelo. Bili so mnenja, naj bi o problematiki odkupov kmetijskih pridelkov spregovorili tudi republiški organi in prispevali k rešitvi.
Zadruga sama se je že pripravila, da odpravi svoje hibe. Tako je med prvimi ustanovila lastno revizijsko in kontrolno službo in pridobila več strokovnjakov za kmetijsko proizvodnjo v prihodnjem letu. Kljub temu so odborniki  zahtevali, naj bi
bila ena prihodnjih sej skupščine posvečena samo kme-' tijstvu v občini, ker se jim zdi tu še marsikaj nejasno.
živahna razprava je bila tudi po poročilu o delu inšpekcijskih služb v občini. Odborniki so ugotovili, da je 55 milijonov dinarjev izpada v narodnem dohodku zaradi nesreč, obolenj in drugih izo-
stankov1 pri delu veliko preveč. Inšpekcije morajo ukrepati še ostreje, zdravstvena služba pa bo v novih prostorih s kvalitetnejšim delom po svoje vplivala, da se izgube zaradi bolovanj in (neupravičenih) izostankov z dela ne bodo povečevale. Željeno je bilo, naj bi inšpek cijske službe pravočasno do-
stavljale gradivo v uporabo svetom, ki ugotovljeno stanje obravnavajo. To pa bo deloma nadomestil bilten oddelka medobčinskih inšpekcijskih služb iz Novega mesta, ki bo vsake tri mesece prinašal ustrezna gradiva.
Med novimi odloki, obravnavanimi na tej seji, sta najvažnejša vsekakor dva: odlok o socialnih podporah in o priznavalninah. Po prvem bo možno sprejeti socialno podporo od 5.000 do /30.000 dinarjev, po drugem pa priznavalnine od 10.000 do 25.000 dinarjev in enkratno mesečno priznavalnino od 10.000 do 40.000 dinarjev.
TREBANJSKE NOVICE
■ V jugovzhodni Srbiji so pred
kratkim odkupili prve količine tobaka letošnjega pridelka, ki je približno za 10 odstotkov večji od lanskega, po kakosti pa je nekoliko slabši. Strokovnjaki cenijo, da bodo letos pridelali v teh krajih 17.000 ton tobaka ali 8.000 ton več kakor lani.
»Ni treba niti poudarjati, da bomo v novih prostorih lahko laže delali!« nam je dejal Franc Masnik, komandir PLM Trebnje, ko 80 prejšnji teden odprli med drugim tudi nove prostore Ljudske milice
Velik korak naprej
28. novembra sp v Trebnjem izročili svojemu namenu: Zdravstveni dom, Lekarno, Pošto z avtomatsko telefonsko centralo. Trgovino »Novotehna« in Postajo ljudske milice, na Mirni pa Zdravstveno
postajo
Za prebivalstvo trebanjske občine, predvsem pa za Trebanjce in Mirenčane je bil to dan, ki ga ne bodo pozabili. Ce so bili do zdaj vajeni pričakovati in proslavljati rojstni dan nove Jugoslavije s skromnejšimi uspehi, pomeni letošnje leto neizmeren korak naprej. Ta korak prinaša s seboj napredek, kakršnega bj bila upravičeno vesela vsaka občina, zlasti pa tiste občine, katerih možnosti ne dovoljujejo ravno skokovitih uspehov.
Vsi se veselimo rasti, s,ka-tero gre trebanjska občina naproti novemu, še bolj razgibanemu gospodarskemu obdobju. Da je v tem lepem slovenskem predelu resnična želja in žeja po čim hitrejši izgradnji, je bilo že večkrat poudarjeno, znova dokazano pa ob otvoritvi najnovejših pridobitev v dveh središčih, ki se najhitreje razvijata, v Trebnjem in Mirni. O tem, s kakšnim ponosom in navdušenjem so bile te pridobitve sprejete, so se lahko prepričali tudi številni gostje, ki so prisostvovali otvoritvam: podpredsednica skupščine SRS Dragica Rome, podpredsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole, članica IS Majda Gaspari, Riko Ko-lenc, predsednik skupščine ljubljanskega okraja inž. Marko Bule, generalmajor Boris Cižmck, predsednica OO
SZDL Ljubljana Francka Str-mole, zvezni in republiški poslanci, predstavniki PTT, TNZ in drugi.
Prostore novega zdravstvenega doma se lekarno v Trebnjem je svečano otvoril predsednik občinske skupščine Ivan Gole. Ko je govoril o prizadevanjih za izboljšanje zdravstva v trebanjski občini, je dal predsednik Go-. le javno priznanje osebju zdravstvenega doma, posebno pa dolgoletnemu upravniku ZD dr. Pavlinu, ki je bil vrsto let tudi edini zdravnik za 17.000 prebivalcev te občine. Novi prostori bodo predvsem omogočili kvalitetnejšo zdravstveno in lekarniško službo, ki jo bodo opravljali v zadnjem času nastavljeni novi zdravniki in drugo zdravstveno in lekarniško osebje.
Po ogledu zdravstvenega doma in lekarne so navzoči prisostovali otvoritvi poslov-no-stanovanjske hiše, v kateri je pošta z ATC, prodajalna »Novotehna« (poslovalnica trgovskega podjetja »Železni-na« iz Novega mesta), postaja Ljudske milice in dvanajst stanovanj. Simbolično otvoritev je opravila direktorica Podjetja za PTT promet iz Novega mesta Dragica Rome. Z zadovoljstvom je ugotavljala, da pogojujejo uspehi na enih področjih novo dejavnost in uspehe na drugih področjih in da jc poslovno - stanovanjska hiša lep primer, kako se da to smotrno in hitro doseči. Dragica Rome je še dodala, da bosta dobila Mirna in Mokronog avtomatske telefonske centrale bržkone že v prihodnjem letu.
Domačini in gostje so si / zanimanjem ogledali vse pro store novega poslovno-stauo vanjskoga poslopja, zlasti še pritličje, kjer jc pošta z ATC, prodajalna »Novotehna« in postaja LM. Marsikdo, ki jc stopil v to stavbo,' ni mogel verjeti, da je Stil' Pionir, ki je    ob.jekt    gradil, dosegel
prav v Trebnjem svojevrsten rekord: spomladi se je gradnja komaj začela, pred koncem novembra pa je bila zgradba že pripravljena za otvoritev.
Po slavju v Trebnjem so se gostje s predstavniki občine popeljali še na Mirno, kjer je Zdravstveno postajo svečano odprl podpredsednik občinske skupščine Janez Mi-hevc. Tudi tu so se obiskovalci prepričali, da je napredek, s kakršnim je letos trebanjska občina pričakala dan republike, res dostojen njenih ljudi in pomemben v skupnem prizadevanju za boljše življenje.
V počastitev dneva republike je bilo več prireditev, ki sri v'raznih krajih trajale od 26. do 29. novembra. V Trebnjem je bil 26. novembra ekipni šahovski turnir, 27. novembra večer pesmi in glasbe s sodelovanjem harmoni-karskega orkestra iz šentvi-da-Ljubljane, na sam praznik pa občinsko prvenstvo z zračno puško in tek republike s startom in ciljem pri spomeniku v parku. Proslave s kulturnimi sporedi so imeli 28. novembra tudi v šentrupertu, Mokronogu in na Mirni.
Za večkandidatni sistem na volitvah v občinsko skupščino v prihodnjem letu se je odločil tudi občinski odbor SZDL v Trebnjem, ko je na plenumu 6. novembra razpravljal o vlogi Socialistične zveze v pripravah na te volitve.
Socialistična zveza ima v teh pripravah nedvomno velik, če ne največji delež. Kolikšen in koliko je vreden ta delež, bomo spoznali, če se zadržimo malo pri njem.
Kot najbolj množična organizacija bo Socialistična zveza v predvolilnem času organizirala vrsto sestankov, pogovorov in tribun javnih mnenj, kjer bo s pravilnim tolmačenjem pomena predviđenih volitev pomagala občanom in vrsti krajevnih činiteljev, da bodo lažje našli ustreznega kandidata ali več kandidatov za mandatno mesto v občinski skupščini. V tre-
Predvolilni pomenki
banjski občini bodo iskali kandidate predvsem med aktivnimi in uglednimi občani, pozornost pa bo treba posvetiti tudi aktivnim mladincem in ženskam, ki bi imeli kvalitete za odbornika.
V tem času se bodo poglobili tudi stiki s seda-jijimi odborniki, katerim bo ob teh volitvah potekla 'dvoletna mandatna doba, ker bodo lahko kandidirali za naslednjo mandatno dobo. Ustrezne organizirane in neorganizirane (priložnostne) aktivnosti v predvolilnih pripravah bodo nosile krajevne organizacije skupaj z občinskim odborom Socialistične zveze in ta s svojimi organi. Občinski odbor SZDL je imenoval posebno volilno komisijo za stike z organizacijami in občani, v kateri so: Tone Žibert, Stane Hribar, Vlado Berce, Ivan Longer, Janez Minevc, Stane Peček, Tone Glogovšek, Darko Krištof in Nace Dežman.
Kako .važno je, kakšne odbornike ima skupščina, pove primer, da so v nekem kraju trebanjske občine ljudje izrazili mnenje, da bi nedelavne odbornike odpoklicali še pred volitvami! To pa samo potrjuje, da je pravilen kriterij, po katerem bodo izbrali odborniške kandidate v pripravah na spomladanske volitve.
»Južnjaško sonce« se je podražilo
Novi britanski zakoni so prizadeli poleg italijanskih hladilnikov, francoske trikotaže, nemških fotografskih aparatov in drugega potrošniškega blaga, ki ga evropske dežele izvažajo v Veliko Britanijo, tudi jugoslovansko vino.
Medtem ko je stala steklenica slovenskega rizlinga v Angliji doslej okoli devet šilingov, bo odslej za šiling dražja. Nekatera druga vina z eksotičnimi imeni, kot na primer Tiger milk (tigrovo mleko), pa so se podražila celo za dva šilinga. V našem denarju znaša zvišanje za vsako steklenico od 200 do 450 dinarjev.
Po izjavi firme Brown Ind. Co., ki uvaža jugoslovanska vina, je pričakovati, da bodo novi britanski ukrepi prizadeli prodajo vseh vin, torej tudi jugoslovanskih. Da bi zaustavila upadanje prodaje jugoslovanskih vin, je ta firma, ki ustekleniči velik del naših vin v Veliki Britaniji, v nekaj najbolj razširjenih časopisih ob- . javila oglas. V njem med drugim tako hvali jugoslovanska vina:
»...v teh pijačah je južnjaško sonce, ki ga ne morete plačati niti z večjo vsoto. Kupujte jugoslovanska vina zaradi sonca, zdravja, barve, arome in prefinjenega okusa!«
Kdove — mogoče bo pa le pomagalo....
Prvi uspešni lov na srečo pri ODE
»Družinski svet bo odločil: Mi doma ali na potovanje,« ini jc še ves pod vtisom primjetno razburljivega presenečenja v četrtek rekel Julij Golobic, prvi nagrajenec ODE (Olimpijskog Dela) iz Treb-*>jega.
»O nagradi se mi sploh ni "anjalo. Izrezovanje nagradnih kuponov iz ODE je bilo •>eke vrste lov na srečo, sam *<|m izrezke pošiljal kot zanimivost. No, sreča je hotela, da je med mnogimi »lovci« kbrala prav mene.«
»Kaj si mislil v trenutku, ku si zvedel za nagrado?« '   »Nisem mogel verjeti.«
»Kam boš potoval?«
»Ce so bo.družinski svet po temeljiti presoji odločil za Potovanje, bo to Pariz.««
"In kaj boš i. denarjem, če nt' bos potoval?«
»Opremil  bom  dnevno so-v stanovanju.«
»Kje?«
Nagrada jo Julija Glnhlča
zatekla, ko se je ravno odločil, da zapusti Trebnje. Premestitev   na   drugo delovno
mesto ptič. Vsekakor lepa popotnica, tika nagrada!
IVAN ORMAN
Odločil bo .družinski svet!' pravi v šali Julij Golobic, srečni izžrebanec ODE
Še enkrat: „POTROŠNIK NE ŽIVI SAMO OD OBLJUB!"
Prosimo naslov, aa oojavne nase pojasnilo na članek »Potrošnik ne živi samo od obljub«, objavljen v »Dolenjskem listu« 12. novembra 1964. Smatramo za dolžnost, da s tem pojasnilom pravilno obvestimo občane Trebnjega ln okolice z navedbami predmetnega članka. Pisec omenjenega članka uvodoma sicer navaja, da ima »Mercatorjeva« samostojna enota »Gradišče« v Trebnjem polne roke dela s pripravo gradbeno ln ostale dokumentacije za izvršitev adaptacij in novogradenj v trgovski mreži na področju občinske -ikupščliic Trebnje. Navaja tudi program objektov, ki bojo ob upoštevanju ekonomskih načel ln potreb občanov že v letošnjem letu in prihodnjem modernizirani. Vendar zaključek pisca omenjenega obvestila občanom, »da potrošnik ne živi samo od bbljuur kaže. da avtor članka problema.!! ko v trgovini ne pozna, da so vca priporočila in predpisi Zveznega Izviga svet« in ostalih organov v zadevah Investicij in nova politiku kreditiranja za njega le nepomembna dekluradja.
Smatramo, da je avtor omenjenega obvestila v prvi vrsti dclian objektivno obveščat j bralce »Dolenjskega lista« o problemih, s ks-Hrini se ukvarja trgovina nu sploh, všteti  tudi »Mercatorjeva«
samostojna ..poslovna enota »Gradišče« v Trebnjem.
Koristi združitve Trgovskega podjetja »Gradišče« z »Mercator-lem« ne smemo ocenjevati samo skozi vloženi investicijski dinar. Slehernemu bralcu, po verjetno tudi avtorju tega člatuka je znano.
da v nekaj mesecih ni mogoče nadoknaditi vsega, kar smo v preteklosti zanemarili. Prednosti združitve z »Mercatorjem«, ki v prvi vrsti zanimajo potrošnika, morajo "biti prvenstveno v kvaliteti blaga, v dobri založenosU trgovin in ne nazadnje v kulturni postrežbi potrošnikov. Sem so usmerjeni vsi naši napori in nva-ležnd bomo za vsako dobro sugestijo s strani potrošnikov, kakor tudi s strani »Dolenjskega lista«. Nikakor pa ne moremo dopustili, da se naše potrošnike neobjektivno in senzacionalno obvešča ter laično ugotavlja, da sprememba firme še ni dovolj. Naj povemo, da je bilo že v letošnjem leta v modernizacijo trgovske mreže naše poslovne enote »Gradišče« v Trebnjem angažiranih preko 30 milijonov dinarjev skupnih sredstev, kar predstavlja štirileten znesek vseh lastnih skladov poslovne enote »Gradišče«.
S tem odgovorom želimo seznaniti potrošnike, kakor tudi bralce »Dolenjskega lista« p težavah, s katerimi se sreč-ujemo, ter o naših težnjah po modorniEiciji celotno . trgovske mreže in ftunboljšem zadovoljevanju življenjskih potreb potrošnikov. Avtorju članka . »Potrošnik ne živi samo od obljub« pa želimo sporočiti, da srno mu vedno na razpoko s pojasnili, da bodo lahko bralci pošteno in objektivno obveščeni.
Veletrgovina »Mereator«, Ljubljana *
Vlado Lamut; PRODAJALKA
S*- 48 (766)
DOLENJSKI   LIST 13
Izbira kandidatov in kandidiranje - glavni nalogi pred spomladanskimi volitvami
Pred nedavnim na seji plenuma QbO SZDL Novo mesto izvoljena volilna komisija bo začela pripravljati izbor občanov, ki bodo prišli v poštev kot kandidati na prihodnjih volitvah. Pri tem bodo iposivetad precej pozornosti oceni dela zdajšnje občinske skupščine -in posameznih odbornikov ter skušali zagotoviti dober sestav bodoče skupščine prav na osnovi razprav, ki so se odvijale na sajah. Izbor občanov, primernih za kandidate, bo komisija sestavila po predlogih, ki jih bodo pošiljale organizacije ali posamezniki. Izbor kandidatov bodo nato opravili volivci na zborih ter se hkrati odločili tudi za to, koliko kandidatov želijo imeti.
Da bi priprave na voMbve stekle čainbo'jše, že danes objavljamo imena tistih odbornikov, ki jim poteče mandat, hkrati pa navajamo tudi območja, ki so ga ti cdtooroikl eas-topah' doslej:
1. volilna enota (odbornik Janez Korošec) — Glavni trg: Detelova ulica, Germova ulica, Strojarska pot, Dilančeva ulica, Seldlova ulica, Gesta komandanta Staneta, Jerebova ulica, Kratka ulica, K sodišču, Streliška ulica, Vavpo-tičeva in Vrhovčeva ulica;
5. volilna enota (odbornik Obrad Dimič — Novo mesto — Majde Sile: Ulica Majde Sile, V Ragov log, Rogav-
ska cesta, Kandijska cesta, Zagrebška cesta od 1. do 11;
7. volilna enota (odbornica inž. Danica Belopavlovič) — Novo mesto — Žabja vas: Žabja vas, Gubčeva ulica, Karlovška cesta, Ragovo, Zagrebška cesta od 11. dalje;
9. volilna enota (odbornik Franjo Švent) — Novo mesto — Bršlin: Bršlin, Cegel-nica, Mala Bučna vas, Foar-sterjsrva ulica;
10. volilna enota (odbornik inž. Anton Hrovat) — Irca vas: Irca vas, Brod, Srebr-
NOVOMEŠK KOMUNA
niče, Partizanska cesta št. 14, 16, 18, 20 ter od 22 dalje, Smihelska cesta, Volčičeva ulica;
12. volilna enota (odbornik Drago Rozemberger) — Birč-na vas: Birčna vas, Veliki Podljuben, Stranska vas, Gorenje Lakovnice, Dol. Lakov-nice, Jama, Rakovnik pri Birčni vasi, Rajnovšče, Mali Podljuben, Gorenje Mraševo, Vrh pri Ljubnu, Petane;
14. volilna enota: odbornik Leopold Vire) — Kamence: Gorenje Kamenca, Daljni vrh. Hudo, Velika Bučna vas, Dolenje Kamence, Muhaber, Potočna vas;
15. volilna enota (odbornica Minka Dragan) — S t o piče:
Novomete kronika
A Dela * prekopavanjem ceste pred Narodno banko za kanalizacijo novega lokala novomeške »spodnje kavarne« so zaključili v petek. Ker je nivo kanalizacije spodnjega lokala prenizek, je niso mogli priključiti na kanalizacijo kavarne. Izkope so že zasuli, zdaj pa bodo nekaj časa počakali, da se material usode, potem pa bodo spet položili kocke in asfalt. Dela je izvajal »Pionir« lz Novega mesta.
# Ni še zanesljivo, da bomo šli za novo leto že lahko čez novi konzolni most na Loki. Na srednjem delu, ki je pritrjen na kovinski konstrukciji mosta, so imeli likof s smrečico že v sredo prejšnji teden, treba pa je vsidrati še konzole na kamnitih stebrih (»plo-nirjevoi« pravijo, da bodo to naredili do 15 decembra) ln urediti dostope, kar obljublja Komunalno podjetje. Vsa ostala dela Izvaja železniško podjetje.
f) Novembra je prodaja televizorjev v Novem mestu precej padla. Medtem ko sta trgovini Elektro teh ne in Merca-terja (poslovalnica Standard) prodali oktobra 61 sprejemni-kov, sta jih novembra samo 28. -Toliko, kot smo Jih oktobra. Jih najbrž ne bomo nikoli več spravili v denar!« menijo v Blektrotehni.
6) Bela površina na steni v zgornji delikatesi, kjer je visela Ciuhova slika »Letni čast«, ie še vedno prazna. Upra. va podjetja Je umaknila Bilko zaradi pripomb nevzgojene publike, ki so jih morale uslužbenke poslušati la dneva v dan. Dogovorili so »e z avtorjem, da bo sliko zamenjal in v kratkem lahko pričakujemo
na omenjeni steni novo umetnino! Okusj so različni — likovne vzgoje pa Je veliko premalo!
A Na kirurgičnem oddelku nove novomeške bolnišnice v
Kandiji so obrtniki še vedno polno zaposleni z zaključnimi deli. Zdaj oblagajo aluminijaste opaže in polagajo linolej tlake, pleskarji pa so končali z grobimi deli v petek. Izvajalec ima težave z dobavo stekla, ker je trenutno težko dobiti debeline 3, 4 in 6 miUme-trov. Zanimivost: zahodno ste. no srednjega trakta so zidali iz steklenih zidakov — od 2500. kolikor so jih vgradili, se Je razbil samo eden in še ta je bil menda počen že v škatli!
0 Svetlobnim napisom na Glavnem trgu se ie pridružil še napis podjetja NOVOTEHNA (bivša ZELEZNINA) nad trgovino z železnlno v Pauzerjevi hiši. Ce bi vsi napisi na trgu redno goreli, bi bil novomeški center res prijetno razsvetljen, vendar Je bilo pretekli četrtek zvečer »mrtvih« kar pet neonskih reklam, v petek ob petih, ko je zunaj največ kupcev in ljudi sploh, pa je mračni srednjeveški trg razsvetljeval samo napis AVTO DELI. Pa vendar Je treba samo stikalo obrniti, tovariši poslovodje... I
m GIBANJE PREBIVALSTVA: rodile so: Rozallja Mu-11- iz Hladnikove 3 — Tanjo; Milka lic z Društvenega trga 1> — Stanislava; Tončka Zore iz Cankarjeve — Marijo.
Poročili so se: Jože Turk, skladiščnik lz Kettejevega drevoreda 36, ln Antonija Horvat, kuharica iz Naselja Majde SUc 7. — Umrl j« Ivan KasteJic, nek iz Ceste Kom. Staneta 13, 9« let
Novomeščcmi - zadnji gledalci
Obiskovalcem Kina »Krka« se obeta Izredna priložnost, da si kot zadnji gledalci v Jugoslaviji ogledajo 7 tujih 'Umov, katerim bo licenca potekla po predvajanju v Novem mestu. FIlme bodo predvajali na reviji distributerja »Makedonija film«, ki Jo od 17. do 22 decembra prireja zavod za kulturno dejavnost.
Ameriški barvni (pustolovski) film »Moby IlU-k« bo na sporedu 17. decembra s predstavami ob 15., 17. In 19. uri. Naslednjega ekio bosta ob 10. In 17. uri predstavi ameriškega vestema »Obračun v Table Rotku«, ob 19. url pa ameriški barvni clncmaskopski film »Južni Pacifik«. Ta film bo ob 19. ur! na spomni tudi 19. decembra, ko bodo ob 15. In 17. uri vrteli ameriški film v barvah »Anastazija«, dun zalem, v nedeljo, pa bosta dve predstavi »Južnega Pacifika« (ob 10. in 19. uril ter francosko Italijanskega filma »I-epolIca in Cigan« (ob 15. m 17. url). 21. decembra Je na sporedu »Trojanska Helena« (nnieriski, v barvah), zadrtjl dnn. 22. decembra pa bodo tri predstave (ob 15., 17 ln 19. urli Italijanskega barvnesa filma »Jez na Pacifiku«
Vstopnice bodo za vse predstave prodajali pri blagajni kina »Krkn« od 14. do 16. decembra. Abomnaiske cene pa so: za sedeže I. reda TOD d-nartev. za II red .šftfi hi z-i III. red 350.
Stopiče, Plemberk, Hrušica, Veliki Orehek, Mali Orehek, Brezovica, Hrib, Dol. Težka voda, Gor. Težka voda, Ctnmoš-njice, Sentjošt, Verdun, Doli, Iglenik, Vrhe, Zajčji vrh, Pangrč grm, Sela;
17. volilna enota (odbornik Anton Ovniček) — Mali Slatnik: Mali Slatnik, Smole-nja vas, Mala Cikava, Velika-Cikava, Veliki Slatnik, Potov vrh, Krka;
18. volilna enota (odbornik Jože Malnarič) — Brusnice: Vel. Brusnice, Male Brusnice, Brezje, Dol. Suhadol, Leskovec, Gumberk, Ratež, Sela;
21. volilna enota (odbornik Janez Zalokar) — Maha-rovec: Gor. Maharovec, Dol. Maharovec, Gor. Gradišče, Prapreče, Gor. Brezovica, Gor. Gomila, Cadraže, Pristavi ca, Breška vas, Dobravica, Razdrto, Vrh;
23. volilna enota (odbornik Martin Franko) — Vrhpolje: Gor. Vrhpolje, Mihovo, Dol. Vrhpolje, Drča, Apnenik, Vratno, Mali Ban, Veliki Ban, Javorovica, Sela;
26. volilna enota (odbornik Alojz Zabkar) — Grmov lje: Grmovlje, Dol. Stara vas,' Tomažja vas, Ruhna vas. Stanje, Dobruška vas, Hudenje, Dobrava, Cučja mlaka;
28. volilna enota (odbornik Jože Novšak) — Zbure: Zbure, Sela, Radovlja, Mala Strmica, Grič, Dol. Celevec, Vinica pri Smarjeti;
29. volilna enota (odbornik Vinko Bevc) — Bela cerkev: Bela cerkev, Draga, Družinska vas,. Građenje, Hrib, Dol. Kornovo, Sela, Vinji vrh,'
31. volilna enota (odbornik Jože Luštek) — Trška gora: Golušnik, Mačkovec, Sevno, Trška gcrra, Ždinja vas, Črešnjice, Jelše; C 33. volilna enota (odbornik Franc Hrastar) — Kar teljevo: Gor. Karteljevo, Dol. KanteCJevo, Gor. Kamenje, Dol. Kamenje, Sela pri Zago-rioi, Globodol, Vel. Kal, Mali Kal, OiikVjovec, Hmsi'Jčlč;
34- volilna enota (odbornik Anton Strajnar) — Globodol: Gor. Globodol, Dol. Globodol, Biška vas, Vrhpeč, Jelše, Jordan kal, Golobi-njek, Grč vrh;
36. volilna enota (odbornik Jože Berdavs) — Vavta
vas: Vavta vas, Rumanja mas, jiurka vas, Potok, Prapreče, Dol. Mraševo, Drganja sela;
38. volilna enota ' (odbornik Alojz Bradač) — Pod bosta: Dol. Polje, Drenje, Gor. Polje, Gaberje, Loška vas, Meniška vas, Podhosta, Soteska;
42. volilna enota (odbornik Jože Uršič) — Šmihelpri Žužemberku: Srnihel, -Csšeča vas, Dol. in Gor. Križ, Dra-šča vas, Klečet, Pleševica, Poljane, Vrhovo, Vrh pri Križu;
44. volilna enota (odbornik Anton Urbančič) — Ajdovec: Boršt, Brezova reber, Dol. in Gor. Ajdovec, Mali Lipovec, Podlipa, Sela, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec.
Za lep večer — priznanje glasbeni šoli
V okvir prireditev za občinski praznik in letošnji dan republike sodi tudi nastop učiteljev in učencev novomeške Glasbene šole, ki so preteklo sredo zvečer priredili Večer slovanske glasbe. Domiselno izbran program so lepo dopolnjevali ustrezni literarni teksti, v dobri ■ uri pa se je zvrstilo kar 23 različnih glasbenih del oz. njihovih odlomkov. Nastopili so Drago šproc (violina), Ag-nez Gminski (klavir), Milan Posavec (klarinet) in Stane Fink (klavir); učenci šole — Olga Grimšič, Cvetka Zaje, Lučka Zabkar, Cvetka Avbar, Alenka Primožič, Marko Pi-cek, Zdravko Budna, Jože Vončina, Tonček Donato, Li-lijana Markan in Monika Volj pa so igrali klavir, violing in harmoniko, medtem ko je Lučka Gortner prav lepo zapela  več   pesmic. Recitirali
in napovedali sta dijakinji učiteljišča Draga Zupančič in Zvonka Colarić.
Večer slovanske glasbe je bil prijetna celota in okusen sprehod skozi dela J. Dekle-ve, R. Savina, R. Simonittija, Marjana Kozine, Blaža Arni-čo, Rahmaninova, A. Fakina, Z. Fibicha, Radovana Gobca in Janeza Kuharja. Glasbena šola je z večerom pokazala pestrost svojega vzgojnega dela in razveseljivo muzikalnost učencev, ki uživajo do-^ bro glasbeno vzgojo, žal smo v dvorani pogrešali preneka-terega prebivalca Novega mesta, ki sicer rad misli ali pa celo pravi o sebi, da je vnet pristaš ustvarjalnega kulturnega življenja. Uradnikov, obrtnikov, javnih delavcev — z nekaj izjemami! — in še nekaterih tudi tokrat skorajda ni bilo na lepem kulturnem večeru!
ZAPISKI S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
SKUPŠČINA KLICE K SODELOVANJU VSE OBČANE!
Skupščina je ugotovila, da je nadaljnji hitrejši razvoj in reševanje vprašanj, ki jih je tokrat obravnavala, odvisen predvsem od denarnih možnosti. Skupni napori skupščine, delovnih organizacij in vseh občanov bodo lahko pripomogli do uspeha. Treba je zagotoviti vedno več sredstev za borčevska vprašanja, otroško varstvo in telesno kulturo in to z zbiranjem sredstev skupščine, delovnih organizacij in i najemanjem kreditov.
Troje pomembnejših vprašanj iz življenja občanov je
zadnja skupščina občine Novo mesto temeljito pretresla.
»Če bi hoteli kompleksno rešiti stanovanjski problem in nekatera druga vprašanja standarda borcev NOB, bi potrebovali v naši občini 600 milijonov dinarjev,« je povedal predsednik skupščine Sergej   Thorževskij. Seveda
V Šmarje.i smo nabrali to-in ono o delu Zveze borcev
■ Na plenumu krajevne organizacije ZB NOV v Smarjeti
je bila 22. novembra letos precej obširna razprava. Med drugim 60 se pogovorili tudi o vprašanju socialno ogroženih borcev — kmetov, ki so doslej životarili brez pravic lz socialnega zavarovanja in brez pri. znavalnlne. Menili so, da bi blio treba mnogim znižati ali pa v celoti odpisati davke. Po daljšem pogovoru so izmed 150 članov organizacije Izbrali 23 takšnih, ki so potrebni priznavalnine Predlog o tem so odstopili občinskemu odboru, ki bo zadevo rešil, odbor pa poziva vse člane, ki so morda priznavalnine potrebni, pa so bili v predlogu prezrti, naj se na krajevno organizacijo posebej obrnejo.
Popis vojnih žrtev Je bil pravočasno ln v redu opravljen. Predsednik organizacije Franc Prudič je prisotne seznanil z republiškim predpisom o pravici do posebnega dodatka, ki Jo imajo borci pred 9. IX. 1943. Nato so prebrali okrožnico o urejanju partizanskih grobišč. Clanl plenuma so menili, da Je z vzdrževanjem in urejanjem grobišč precej več stroškov kot Jih zmore krajevna organizacija. Na področju KO Smarje-ta Jc 5 spominskih plošč ter 2 grobišči z grobnico ln spomeniki, prihodnje leto po bo zgrajen se spomenik v Beli cerkvi. Ugotovili so, da bi sa-mo za obnovo napisov na spomenikih ln za redno čiščenje plošč potrebovali prihodnje leto najmanj 150 do 200 tisoč dinarjev. Organizacija si v bodoč«« ne bo mogla več pomagati s prireditvami, ker so dajatve za to prc-vellke.
Dlje časa so se pomudlll ob razpravi o avtorskem honorarju, ki ga  (e treba plačati za
vsako prltv-dltev z olasba ln so
menili, da bi bile proslave ob odkritjih spomenikov iz NOV pač lahko oproščene te dajatve. Ko so govorili o krvodajalstvu, so sklenili povabiti vse člane, naj sodelujejo v tej hu-manj akciji im pomagajo z darovano krvjo resevaU življenja. Sodelovanje v krvodajalski akciji Je olajšano z brezplačnim prevozom v Novo mesto ln nazaj.
Bloke, ki so Jih dobil, za nabiralno akcijo za spomenik v Sentjoštu, bodo skušali vse razprodati. Članske izkaznice bo organizacija podelila na občnem zboru brezplačno Ko so načeli vprašanje teh, ki prosijo za sprejem v članstvo ZB NOV so menili, da Je po 20 letih že precej pozno vlagati prošnje za sprejem. Sklenili so, da bodo vse takšne primere posebej obravnavali.
KOVINAR pristal na novo lokacijo
Na seji občinske skupščine Novo mesto je 26. novembra predsednik Sergej Thorževskij obvestil odbornike, da so se predstavniki občine, IMV in podjetja Kovinar že večkrat sestali. Med tem je začela delati tudi komisija za družbeni nadzor, ki preverja dokumentacijo o izdaji gradbenega dovoljenja Kovinarju za gradnjo pri IMV. Predstavniki Kovinarja so pristali na preselitev podjetja v Bučno vas in so v petek že šli na lokacijski ogled za novo gradnjo. Tega dne so delavci na gradbičču pri IMV le delali.
novomeška občina niti s tre. nutnimi, niti s perspektivnimi sredstvi tega sama ne bo zmogla. Še posebej na Dolenjskem, kjer imamo sorazmerno večji odstotek udeležencev v revoluciji in manj. So akumulacijo v proizvodnji, mora biti udeležba republike pri reševanju teh vprašanj večja.
Ukrepati je treba takoj, sicer ne bo več kaj reševali!
Ugotovljeno je, da je umrljivost med udeleženci NOB večja kot normalno, kar je z ozirom na prestane napore med vojno popolnoma razumljivo. »Zato je zadnji čas, da takoj ukrepamo, sicer ne bo več kaj reševati,« se jc za kar največjo prizadetost odgovornih zavzel odbornik Jože Plaveč. Skupščina se je « tem strinjala in predlagala, da se vsaj pri gradnji stanovanj najde način, ki bi omogočil bivšim aktivnim borcem, da lahko grade svoja stanovanja pod kar najbolj ugodnimi pogoji. Pri najemanju posojil naj se jim da najdaljša odplačilna doba z nizko obrestno mero. Tudi za plačilo komunalnega prispevka bi bilo treba najti sredstva, s katerimi bi pokrili razliko, ki je borci po tem predlogu ne bi mogli plačevati. Seveda bodo morale tudi delovne organizacije pokazati več do« bre volje za proučevanje in dokončno rešitev borčevskih vprašanj.
Otroško varstvo ne sme biti več socialno vprašanje
Splošno pomanjkanje sredstev ln premajhna zavzetost sto dva vzroka za zaostaja, nje otroškega varstva za razvojem industrije in standarda sploh v občini. Varstvo otrok ne sme biti več samo socialno varstvo, ampak odraz družbenega standarda, ki ■o ga naši ljudje dosegli. Niti storil, niti šole, niti delovne organizacije niso doslej posvečale dovolj skrbi otro. kom. Leto 1964 je bilo v naši občini zajetih v varstvenih ustanovah komaj 2 odst. otrok, kar je občutno manj
Matični urad Dolenjske Toplice
Oktobra nI bilo rojstev Izven bol-nlsnloe. s
1'iiročtla sla w: Rudolf Novak, tovarniški delavec, ln Aogcla Klo bučnr tovarniška delavka, oba Iz. Urinih sol. — Umrl Je Umpold Kapš. kmetovalec lz Ilršnlh Ml, 50 let
od okrajnega povprečja, U znaša 5 odstotkov! Ce vemo, da ima Bolgarija 58, Franci* ja 60 in Italija 53 odstotkov otrok vključenih v predšolske ustanove, potem ne moremo reči, da je pri nas zadnji čas za reševanje mladine, ampak je verjetno marsikaj že tudi prepozno!
Skupščina je sprejela poročilo o razvoju otroškega varstva, gradnji objektov i° vzgoji kadrov v prihodnjih letih, uresničitev teh načrtov pa je seveda odvisna od sred* štev, ki bodo na razpolago. Mimo drugih virov sredstev naj bi prispevale tudi delov ne organizacije pol odstotka neto izplačanih osebnih dohodkov. Sredstva naj bi se stekala v sklad za varstvo otrok pri občini in se razdeljevala po perspektivnem programu ' razvoja varstva-otrok-
V športu: na dnu lestvice
Po podatkih, ki. so jih prebrali predstavniki občinske zveze za telesno vzgojo 1,8 sestanka, je naša občina med onimi, ki žrtvujejo najmanj sredstev za razvoj te lesne kulture. Treba bo najti več razumevanja za društv" in klube, ki skrbe za telesno vzgojo in rekreacijo občanov. Telesna vzgoja šolskih i" predšolskih otrok, delavcev in uslužbencev zahteva močnejšo organizacij«, predvsem pa novih kadrov. Morali mo štipendirati in usposabljali poklicne in amaterske športne strokovnjake, ki bodo našli dovolj dela v šolskih in delovnih organizacijah.
Dva lastnika šole na Cesti herojev
Skupščina je izglasoval* predlog Vajenske šole in Z*' vod« za izobraževanje k*' drbv, da se dodeli vsakemu izmed njiju del zgradbe »V** jenska šola« v upravljanje-Zavod za izobraževanje dobil celotno drugo nadstropje, vse ostalo pa Vajens** šola.
Osnovni šoli Katja Rune0* se dodeli za organiziranj' otroškega varstva stavba v Kettejevem drevoredu H**' 3 pod pogojem, da stavbcl uporablja za dnevnu varst*' šolske mladim-.
Skupščina jc glasovala o črpanju proračunske rcz<"f ve, o poroštvenih Izjavah ** najetje posojil za dokone*" nje bolnišnice v Kandiji. ** dokončanje konzolnega m" stu čez Krko na Loki In spr? jela predlog o prisilni l'1"., tlaci.ji kloparstva v PoK''1-' skih Toplicah.     , 1
14
DOLENJSKI LIST
Št. 18 066).
KOŠARKA: semenj neizpolnjenih želja
Janko Petrič, tehnični vodja novom eških košarkarjev, govori o načrtih
za prihod njo sezono
Pred dvema letoma se je začela prava košarkarska invazija v Novem mestu. Do takrat šport brez tradicije, je košarka do nekega zimskega februarskega popoldneva poslala najbolj priljubljen in naj* bolj množičen šport v mesiu ob Krki. Tistega dne je namreč košarkarjem novomeškega Partizana uspelo, da so na kvalifikacijah za drugo slovensko ligo preskočili vse ovire. Od takrat do danes pa se ni ničesar spremenilo: kvaliteta, ki drugje hitro narašča je v Novem mestu ostala na isti nuni Le po zaslugi povečane lige so novomeški košarkarji podaljšali svoje bivanje v drugi slovenski ligi. Zato je na mestu vprašanje: kako bo novomeška košarka krmarjla v prihod* njem letu?
Janko Petrič je že vrsto let teb ' nični vodja novomeške košarke in je tako.najbolj poučen o vseh do godkih iz košarkarskih igrišč in Izven njih. Prav rad je povedal nekaj besed o novomeški košarki v letošnjem letu in o načrtih za prihodnjo sezono.
— Kaj meniš o novomeški ko-sarki v letošnjem letu?
— Brez dvoma je naredila precejšen korak naprej. To lahko trdim za pionirsko vrsto in za ekipi mladincev in mladink. Končno nam je uspelo, da smo dobili precej mladih in obetajočih igralcev, Id bodo že letos zaigrali za prvo mo Stvo. Slabši Je položaj pri članih. No, načrt Je izpolnjen, pa čeprav smo ostali v ligi le za »zeleno mi-«xi. Vsekakor se Je treba zavedati, da je kvaliteta košarke tako v Jugoslaviji kot tudi v Sloveniji na visoki stopnji. Toda — edino ml od vse1-! moštev druge lige smo si privoščili, da smo grali brez trenerja! In rezultat? Kar poglejmo: &iri tekme smo izgubili za en koš, še tri naslednje pa manj kot s petimi koši razlike! Številke tore] uovolj zgovorno pričajo, kako se nam je poznalo, da smo brez trenerja. Trdim, da bi s trenerjem dobili vsaj polovico teh tekeml Prav tako mislim, da v naših vrstah še vedno ni dovolj disciplini, k'r pa se bo s prihodom trenerja prav gotovo uredilo.
— V zadnjem času se vse ',<jlj •urijo govorice, da bo v prihodnjem letu Novomeščane vadil po-■d'cni trener. Koliko je v tem resnice?
— Govorice so osnovane! Na zadnji seji Je ObZTK samoiniciativno predlagala, naj bi v prihodnjem letu košarkarji imeli profesionalnega trenerja. Sredstva so i« zagotovljena in tako bo tudi Novo n-esto' imelo svojega trenerja. Do MaJ smo že stopili v stik s Košar karsko zvezo v Ljubljani in dobili načelni pristanek Petra Zuleta '» Dcmžal, ki Je star znanec novomeških košarkarjev, prav gotovo Pa se ga spominjajo tudi mcogl gledalci ln ljubitelji košarke.
, — Kaj pa pričakujete od novrg» trenerja?
Vsekakor mesto nekje .■ sre P™' To bo za prvo leto dovolj ve ~* uspeh, s tem bomo dobili Je novo pristaše. Tako bomo zaVli t Sf-rtndm delom, ki ga do zdaj ni nt-o, a se nam to zolo maščuje, saj nimamo dovolj enako dotar+h'ipral-cev. To pa se občutno pozna tudi Da kvaliteti moštva.
—■ In kaj bo trenerjeva najvarnejša naloga?
Metliški strelci so tekmovali
V nedeljo, 22. rovernbra, je bilo * Metliki tekmovanje t zračno pu&o. Srečale so se ekipe curil, JfeUike, Suhorja in Novoteksa iz Metlike. Zmagala Je ekipa Metlike PJd Suhorjem, CurHami to Novo-?*sorn. Med posamezniki so se "kazali Vldetič (Metlika), Kolegar "suhor) ln Bajuk (Curile). Pet najboljših je dobilo nagrade.
V. J.
— Predvsem bo moral izboljšati taktiko. Kondicijsko smo navadno dobro pripravljeni in tudi tehnično smo dovolj podkovani, ker je vsak lahko vadil individualno. — Taktika pa je naša najbolj boleča točka in njej bo posvečenega tudi največ treninga. Da Je ravno taktika najšibkejša, je vzrok v -tem, da pozimi nimamo kje trenirai. Tako nabiramo kondicijo v spomladanskih mesecih, ko bi morali imeti taktične priprave, zaradi tekmovanj pa nam zanje zmanjka časa. To se ponavlja iz leta v leto. Zaradi tega tudi vsako leto izgubimo precej mladdh košarkarjev, ki se preorier.tirajo na druge športne panoge, kjer imajo možnost tudi za zimsko vadbo. Dokler ne bomo imeli prostora, kjer bi nemoteno trenirali, se stanje prav gotovo ne bo bistveno izboljšalo. Zato v celoti podpiramo predlog Marjana Potrča za enotno akcijo za novo športno dvorano!
— V gimnazijski telovadnici bodo do dneva republike nared novi koši. Na ta dan bo tudi turnir. Kdo vse bo igral?
—- To bo pravo dolenjsko prvenstvo: povabili smo namreč Kočevje (mladince in člane). Velike Lašče, igrali pa bosta še dve ekipi Partizana: mlada in stara. Turnir bo prav gotovo privlačen in ga bodo ljubitelji košarke z zanimanjem spremljali.
— Rekel si, da bo v prihodnji sezoni nastopalo pomlajeno moštvo. Kdo bo torej igral v prihodnjem letu?
— Zdaj računamo z naslednjimi igralci (našteti po abecednem redu): Bele, Blažič, Knoll, Kopač, Petrič, Splihal, Setina I in Setina II od starejših, od mlajših pa bodo zaigrali Berger, Jereb, Petrič n.  Pire,  Pocrvina,  Polenšek in
Splihal II. Mislim, da bomo iz starih in mladih sestavili homogeno ekipo, ki bo v sebi združila izkušnje sedanje generacije in borbeni polet generacije, ki šele prihaja. Trenerjeva naloga bo, da bo iz teh 15 igralcev sestavil moštvo, ki bo predstavljalo uigrano celoto in ki bo sposobno za večje uspehe od sedanjih.
Zdaj pa pripravljamo še sestanek vseh košarkarjev in ljubiteljev košarke, ki bo v petek ob 19. uri y gimnaziji. Nanj že zdaj opozarjam vse, ki jim je pri srcu napredek . košarke v Novem mestu. Vsi nasveti bodo dobrodošli. Sestanka se bodo udeležili tudi vsi aktivna košarkarji: pionirji, mladinke, mladinci ln člani. Pogovorili se bomo o treningih v zimskem delu, o inštruktorjih, ki bodo vodili posamezne vrste, ln o vseh problemih, ki trenutno tarejo košarkarje novomeškega Partizana, najboljšega košarkarskega kolektiva na Dolenjskem. J02E SPLIHAL
Brežiški šport zadnjih dni
Po zaključku jesenskega dela so imeli pred kratkim rokometaši Partizana sestanek, na katerem so ugotovili uspehe in težave. Po otvoritvenem govoru tov. Kolarja so tehnični vodje poročali o ekipah. Ilovar, tehnični vodja A ekipe, je dejal, da je zelo zadovoljen z uspehom, opozoril pa je, da bo treba ekipo pomladiti. Ženska aki-
HITRO, VISOKO, UČINKOVITO — hitrost, visoki skoki pod obema košema in čim več zadetkov, to so devize, ki v dinamični košarki veljajo največ in ki privlačijo na magične četverokotnike množice gledalcev.
RADIO LJUBLJANA
.VSAK DAN: poročila ob 5.15, ?:°0. 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, "■30. 22.00. Pisan glasbeni spored W 5.00 do 8.00.
petek, t. decembra: s.os cm
nvorti-re do rapsodije. 8.35 Za *-"kogar nekaj. 9.35 Pot minut za Jovo pesmico —■ V. Sremftak: Sta-fek iHitcllneck. 10.15 Komorni zbor «Tv LJubljana poje pesmi slovenji skladateljev. 11.00 Nimaš •dednosti! 12.05 Kmetijski nasveti
Inž. Jedka Hočevar: PrognosUč-na služba pri varstvu rastlin v Slo-Jnmjl. 12.15 Coz hrib in doJ. 14.35 »•Manije za klavir in ansambel. H-3* Narodna glasba iz Bolgarije. j}:« Novo v znanosti. 18.15 Re-!?J» naših pevcev zabavno glasbo. 2-«5 Kulturna kronika. 21.15 Od-
•a o morju ln pc*r>or»čakih. r^'-UOTA. 5. DECEMBRA: 8.05 H-'iulbo velikih mojstrov poje j^'-barski komorni zbor. 9.45 JJ~t ure z majhnimi ansambli. Jll5 Gla.i)oni sejem. 11.00 Nimaš j^nosti! 12.05 Kmetijski nasveti >, °r- Prane Skušek: Zdravstveno jTj**0 telet v kooperaoijski reji. &JJ Prod domačo hišo. 14.05 Ba-14 vi °<llomki lz romantičnih oper. ,£*j Naši poslušalci čestitajo ln KJJJravlJaJo. 15.30 Pojeta moški ryT Triglav iz Duplico p. v. Eda tnj}"n*n 1n pevsko društvo Slavij? b Trbovelj p. v. Jožeta Skri-)?;.-*• 17.05 Gremo v kino. 17.35 XrJni -n Plesi Jugoslovanskih na-SoJ°»-   18.43   S  knjižnega trga.
Mlndrnska oddaja: Modro-g* «ob. 22.10 Oddaja za naše
•uJjnce.
k V-URijA „ DECEMBRA: 7.40 1*2™*«* » poslušalci. 8.00 Mladln-fii«dljska Igra - Alcksonrler ^"TOČ:  Jo,"JtnJ>rw «ln   0 OS Naši
poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši... Franc Curk — Nace: Strah Je huda reč. 10.30 Pesmi borbe in dela. 11.40 Nedeljska reportaža. 12.05 Nasl poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 13.30 Za našo vas. 13.50 Na kmečki peči. 14.00 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna — M. Aleksnndropulos: K zvezdam. 17.30 Radijska igra. 18.30 Arthur Rubtnstedn igra Chopina. 20.00 Naš nedeljski sestanek. 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe Bela krajina in Proti morju lz simfonije Marjana Kozine. 22.10 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK, 7. DECEMBRA:
8.05 Jutranja glasbena srečanja. 8.55 Za mlado radovedneže Pozdrav Severnemu rtu. 9.25 Iz narodne zakladnice. 9.45 Pihalna godba Jln-drlch Bauer. 10.35 Naš podlistek Spomini na Mošo Pij ade. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti —- Inž. Franc Porcnta: KZ Skofja Loka uvaja rejo svotloli-saste živine. 12.15 Prod domačo hišo. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zborovske skladbe Krnila Adamiča. 18.15 Zvočna razgledi. 18.45 Družba in čas. 20.00 Skupni program JRT —-Studio Beograd Slavnostni koncert ob 20. obletnici Radia Beograd. Dlrl-tcnt Borivoje Simdč. 22.10 Plesna glasba.
TOREK, 8. DECEMBRA: 8.05 Igrajo vam Zadovoljni Kranjci, pojeta Bianka Strgar in Stojan Vene. 9.25 Arije lz Mozartove opere Don Juan. 10.15 Glasbeni sejem. 11.00 Nlmeš prodno««! 12.05 KrmVJIskl nasveti —■ Valentin Be-nodlčlč: Brez čebelarstva ni uspeš-
nega sadjarstva. 12.30 Iz koncertov ln simfonij. 14.35 Pet minut za novo pesmico. S. Vremšak: Sinček petellnček. 15.30 V torek na-svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe. 20.20 Radijska igra Oskar Davlčo — Neda Depolo: Zrenj anin 23.05 Iz solistične zabavne glasbe. 23.20 Skupni program JRT — Studio LJubljana Nočni simfonični koncert Jugoslovanske glasbe.
SREDA, 9. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb — Joel Chaudler Harris: Dve zgodbici iz knjige Zgodbe stuička Rcmusa. 9.25 Narodne zabavne melodijo v instrumentalni Izvedbi. 10.45 Človek In zdravje. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Kovač: Zostrupljonje govedi z zeljem. 12.15 Nekaj domačih. 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas ln po svetu. 15.30 Slovenske narodne v priredbi Rlchar-da Orla in Luke Kramolca. 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti in danes. 2. oddaja: Ravnikova šolo. 18.15 Iz fonotoke Radia Koper. 20.00 Poje Akademski pevski zbor iz Gdanka. 23.15 Jazz s plošč.
ČETRTEK, 10. DECEMBRA: 8.05 Jutranja glasbena srečanja. 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Ivan Marolt: Pridobivanje novoletnih jelk. 12.15 Coz hrib in dol. 12.30 Mod koncer-tantnlmi skladbami Lucllana Marijo Skerjanea. 14.05 Naši solisti v popularnih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra vam pihalna godba Ljudske milice. 18.45 Jeakovrd pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi to napovov. 21.11 Literarni večer — Jaz, bratje, pa vem za domovino. 22.10 Plesna glasba.
pa je zasedla deveto mesto v slovenski ligi. Iz rjoročdia Plesa je razvidno, da bo treba pritegniti v ekipo nove igralke. Zahteval je tudi tehničnega vodjo, ker sam ne zmore vsega dela. Brkovič, kapetan »Kekca«, ki je v zasavski ligi zasedel šesto mesto, je povedal, da bi bil uspeh precej večji, če bi imeli svojega trenerja, da ne bi bili še naprej prepuščeni sami sebi. Sodelujoči so bili mnenja, da bo treba čimprej urediti tribune za gledalce in luči za nočne tekme, za kar bodo porabili približno tri milijone.
ODBOJKA
V nedeljo, 22. novembra, je bil v Celju turnir v odbojki. Na njem so kandidati za sodnika opravljali izpite, zato sojenje ni bilo najboljše. Brežičani so tekmovali v B skupini. Srečali so se z ekipami Celja, Rogaške slatine in Velenja. Slab uspeh je posledica nekompletne eidpe, ki je igrala brez najboljših igralcev.
g AH
Rednega mesečnega brzoturnirja, ki je bil 20. novembra v prosvetnem domu, se je udeležilo 10 igral-cev. Zmagal Je Petrovič, ki je zbral 8,5 točke. SK je organiziral turnir za dosego četrte kategorije. Ko bi se' moralo odigrati prvo kolo, je bilo na prizorišču premalo šahistov, zato so nrrnir preložili. O. Gerjcvič
JUGOSLAVIJA
SPENT 1965
■ Število držav in namiznote-niških igralcev, ki bodo sodelovali prihodnje leto v Ljubljani na svetovnem prvenstvu, je vsak dan večje. Tako je do 15. novembra prijavljeno 352 igralcev in igralk in 438 službenih udeležencev te elitne prireditve z okroglo celuloidno žogico. Do zdaj Je tudi prijavljenih 37 moških ekip in pet ekip manj v ženski konkurenci.
■ Potolčen   je še   en rekord
bližnjega svetovnega prvenstva. Kar 86 redakcij Je prijavilo svoje predstavnike, ki bodo poročali iz velike športne dvorane v Ljubljani o najnovejših dogodkih in rezultatih na prvenstvu. Občinstvo bo tako dobro preskrbljeno z rezultati in novicami in prav gotovo bodo poročevalci našli kaj senzacionalnega.
■ Prireditelji so mislili na vse! Prvenstvo mora imeti svojo zastavo: ta Je že določena. Je bele barve, spodnji del pa ima zelen namiznoteniški lopar. Vse črke bodo čme.
■ Evropsko prvenstvo v Mal-moju, ki Je prav zdaj v teku, je dobra preizkušnja ne le za tekmovalce, pač pa tudi za organizatorje, saj bodo prireditelji iz LJubljane prav gotovo skrbno proučili razne organizacijske prijeme iz mesta na Švedskem. Jugoslovani —■ kot tekmovalci — smo zastopani z Markovičem, Korpo, Veckom, Hrbudom ln Surbekom v moški konkurenci ter Plrčevo, Anlčevo in Lučičevo med ženskami. Naši imajo na mrzlem severu težko nalogo: ohraniti morajo prvo mesto med ekipami pri moških ter prvo mesto v moških dvojicah, ki so si Ju priborili na zadnjem evropskem prvenstvu.
• Mariner na Man. V Združenih državah so izstrelili nov satelit — »Mariner 4«. Marsu se bo približal julija prihodnjega leta. Okrog Marsa bo kroža osem mesecev. Njegova naloga bo, da fotografira površje tega nebesnega telesa ln ugotovi, če so na njem znaki organskega življenja.
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svni naslov!
ZDRAVNIK VAM SVETUJE
STAROSTNE TEŽAVE
Povprečna življenjska doba se je v zadnjem času močno podaljšala, saj se giblje pri nas okrog 65 let. Napredek civilizacije s svojimi udobnostmi, pravilne j šo prehrano, higienskimi navadami, z napredkom medicine in drugih ved je vzrok za to. V bronasti dobi je človek živel le 18 let v povprečju, v srednjem veku okrog 35 let, tik pred drugo svetovno vojno pri nas pa 45 let. Daljša povprečna življenjska doba pa ima za posledico, da imamo mnogo več starih ljudi kot včasih. Ta pojav zasledimo po vsem civiliziranem svetu. Zaradi tega se je v zadnjem času skrb za stare ljudi še posebej razvijala, medicina pa ima posebno vejo za to dobo človeka, gerontologijo.
Kdaj je človek pravzaprav star, je težko določiti, ker so razlike močno individualne. Vsi poznamo .mladeniče pri 70 letih in starce pri 60! Vendar prevladuje mnenje, da se starost začne nekako pri 60 letih za ženske in moške, če bi lahko izključili vse škodljive vplive, so nekateri mnenja, da bi človek lahko dočakal nekako 110 do 120 let. Ta pojav pa zaenkrat še ni pogost.
V starosti se najprej in najpogosteje začno pojavljati med telesnimi napakami okvare srca in ožilja ter druge bolezni, ki predstavljajo obrabo organizma. Pogosteje se pojavljajo rakave bule, ki pa niso le privilegij starih ljudi, pač pa se samo razvijejo v tej dobi. Začne se izgubljati maščoba na nekaterih delih telesa, kopiči pa se drugje; koža in mišičje popuščata na moči in elastičnosti. Zato se spremeni obraz, pa tudi roke, vrat in koža na drugih delih ni več napeta in gladka. Zaradi sprememb na okostju in vezivu med vretenci se zmanjša višina, podplati se sploščijo. Stari ljudje bolehajo tudi precej na revmatizmu, ledvicah, raznih drugih notranjih boleznih, ker pač postanejo bolj dovzetni za razne vplive. Kašelj, težko dihanje in nemoč so običajno posledica razširjenih pljuč in okvare srca ter ožilja.
Duševne motnje se začno nekoliko pozneje kot telesne. Najprej začne pešati spomin za nove vtise. Zaradi tega stari ljudje veliko bolj čislajo stare čase, ki se jih dobro spominjajo in večkrat odklanjajo novotarije, ki si jih ne zapomnijo. Ta proces gre seveda dalje in včasih preraste prav v uporno trmasto vztrajanje pri svojih nazorih. Čeprav je spomin za novo slab, vendar sposobnost za učenje ne pada. Stari ljudje se prav lahko nauče novih stvari, če hočejo. Kritična presoja postane sčasoma vse bolj šibka in razlikovanje med važnim in nevažnim odpada. Zgovornost se poveča, čustvene funkcije potekajo počasneje in bolj potrpežljivo. Zaradi tega so včasih pri pisovali starim ljudem veliko modrost. Ker so stari ljudje bolj nesamostojni, torej bolj navezani na druge, se iz tega občutka razvijeta jeza in strah, žele biti upoštevani, boje se bolezni in zelo težko prenašajo izgube bližnjih oseb. Utrujenost in izčrpanost privedeta do težav v odločanju, ki postaja včasih močno vplivano od drugih, namesto da bi izhajalo iz osebnosti same. Ker se ojačijo lastnosti, ki jih vsebuje človekov značaj že prej, opažamo, da se v starejši življenjski dobi razvije iz varčnega človeka pravi skopuh, klepetulja postane še večja klepetulja, ne-zaupljivež je še bolj nezaupljiv itd. Lahko se razvijejo celo duševne motnje, ki so že prave psihoze.
Družba, ki mora skrbeti za človeka v vsej njegovi življenjski dobi, mora imeti za svojo dolžnost, da starim ljudem zagotovi normalno življenje in jim pomaga. Dobra nega, ugodno bivališče, upoštevanje njihovega dela v mladosti in zreli dobi, eventualna aktivna zaposlitev, primerna njihovim sposobnostim in željam, ureditev njihovega ekonomskega položaja, vse to naj pomaga, da bi se stari ljudje na večer svojega življenja ne počutili nesrečne in odrezane od življenjskega dogajanja okrog njih. Ne samo pravilno razumevanje njihovih telesnih težav, ko jim pomagamo z domačo nego in zdravili ter s pravilno prehrano, tudi poznavanje njihovih duševnih motenj in lastnosti mora biti pogoj za njihovo razumevanje in dober postopek z njimi. Njihovo preteklo delo moramo ceniti, saj bi brez njih tudi ne bilo pogojev za naše delo, niti ne bi bilo nas! Dr. B. O.
Za dan JLA filatelistična razstava v Kočevju
Vneti zbiralci znamk v Kočevju so javnost že večkrat presenetili z lepo urejenimi razstavami. Posebno je uspela republiška razstava ob 20-lotnici prvega zbora slovenskih odposlancev v Kočevju.
Bolj malo pa Je znanega o organizacijskem delu društva. Premalo Je včlanjene mladine, pretežni del Je namreč pionirjev to pionirk. Nekaj starejših, vztrajnih ta resnih zbiralcev pa je doseglo lepe uspehe na različnih razstavah. Tudi letos sta bila člana društva — inž. Honzak ta Arko — na mednarodni razstavi v Parizu. Andrej Alko je obiskal do sedaj svetovno razstavo v Pariermu na Siciliji to svetovno razstavo v Londonu. Marsikaj lepega, smo videli na teb razstavah, moramo pa priznati, da je čudovit občutek videti v tem
morju razstavljenih dragocenih to redkih znamk tudi preprosto znamko noše domovino, to katere žari toliko lepega in domoljubnega. Prihodnje leto se bomo spet udeležil] mednarodne razstave na Dunaju.
Za dan naše armade v decembru bodo priredili člani društva spominsko razstavo, kjer bodo v dveh delih prikazali tematiko iz NOB ta druge svetovne vome tor izgradnjo n"še rlor.ovine. Na razstavi bodo sodelovali s svojimi zbirkami tudi pionirji in pionirke.
Njihove nvi^av' -ene zbirne bo posebna kombija oCen'la in nagradila ■
**• « (766)
DOLENJSKI   LIST 15
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
koledar;
Petek, 4. decembra — llarbam Sobota, 5. decembra — Stolari Nedelja, li. decembra — Miklavž Ponedeljek. 7 decembra — Urban Torek. 8. decembra — Marija Sreda. 9. decembru — Valerija Četrtek, in decembra — Smiljan
ČESTITKA
Mladopc-roOeiictiiia ivn.n ku iz Nev-ega. riH&ta, Ragovska cesta, in nJL*^vi soprogi čestitajo in želijo mnogo sreče na novi živil jenjskJ poti, mami oz. teti pa vse najboljše :»a njen praznik!
Martina, Minka, l>nča in Joža
LGODNO PRODAM veliko, sko-ruj novo kuhinjsko opremo. Martin^ Cvelbar, Cesta herojev 35, No. vo mesto.
UGODNO PRODAM radio aparat ln travniško brano. Skrlj, UOtna. vas. / /
PRODAM KREDENCO, pomivalno mizo in levi vzidljiv štedilnik: Prešernov trg 10.
POCENI PRODAM hrastovo mj-zo 96 x 68 cm, dva stola, radio aparat »Tesla« in loscivec s sesalcem. Naslov v upravi lista. 717/64.
PRODAM MLADE PAPIGE: Majde SHc 16, Novo mesto.
VINO ZAMENJAM za seno. Er-šte. Scntjurje 15, Mirna peč.
DIJAKINJA ISCE SOBO v No-
vem mestu. Magda Gerenc. Sola za zdravstvene^ delavce Novo mesto. ■  " —
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnico, sprejme družina v Ljubljani. Nudimo la-tno sobo in dobro plaćo. Inž. Križaj, Ljubljana, Tugoinerjeva 50.
TAKOJ SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k 5-član-ski družini. Znanje kuhe zažtleno, plača po dogovoru. lovko Silva. Kmetijska šola Grm-Novo mesto.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — 2tlcdčni katar, čir na želodcu in dvanajstemiku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri Trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — telefon 21-138.
Brod na Kolpi: 5. 12. angleški film »Usodna Ciganka«
Dol. Toplice: 5. in 6. 12. španski film »Karmen iz Granade«
Kočevje — »Jadran«: 4. do 6. 12. ameriški film »Zlato sedmih svetnikov« 7. in 8. 12. jugoslovanski film »Dve noči v enem dnevu« 9. in 10. 12. francoski film »Mačka steguje" kremplje«.
Kostanjevica: 6. 12. ameriški barvni film »Gusar« .
Metlika: 5. ln 6, 12. francoski film »Pogled z mostu«, 9. 12. angleški film »Nikdar več«
Mokronog: 5. in 6. 12. ameriški film »Sabrina«
Osilnica: 6. 12. angleški film »Doktor in ljubezen«
Predgrad: 6. 12. japonski barvni film »Sanrpion in igralka«
Ribnica: 5. in 6. 12. angleški barvni film »Usodna Ciganka«
Sevnica: S. in 6. 12. ameriški film »Zoro — maščevalec«. 9. B3. ameriški film »Razbesnelo morje«
Sodražica: 5. in 6. 12. ameriški film »Cas življenja in čas smrti« ' Stara cerkev: 5. in 6. 13. italijanski film »Ono je močnejše od meno«
Straža: 5. in s. 12. jugoslovanski film uMožje«
Trebnje: 5. in 8. 12. španski barvni film »Karmen iz Granade«
POTUJOČI KINO KOČEVJE
predvaja nemški barvni film »Grofica Marica«: 4. 12. ob 19. uri v Dolgi vasi: 5. 12, ob 19. uri r Cr-nem potoku: 6. 12. ob 15. uri na Travi: ob 18. uri v Podpreski in ameriški film »Tom Palčič«: 5. 12. ob lfl. uri v Starem logu: 8. 12. ob 13.30 v Prevolah: ob 16. uri v Slrugar; ob 19. uri v Polomu.

Matični urad Brežice
V času od 31. oktobra do 14. novembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. Porok ni bilo. Umrli so: Ana Bosnar, gospodinja iz Paviča,
69 let; Jagica Regovič, kuharica iz Male Jazbine. 45 let; Jože Kus, osebni upokojenec iz Brežic, 86 let in Barica Suflaj. zobna asistentka iz Grdanjcev, 21 let.
Matični urad Kočevje
V času od 5. novembra do 19. novembra so redile doma: Frančiška Mikuž iz Kočevja — Jelko in Kristina Hudorovac iz 2eljn — Mojco.
V Ljubljani so rodile: Martina Glad iz Mahoivnika — Jožico, Albina Briški iz Salke vasi — Igorja, Nevenka Papič iz Kočevja — Ireno, Marija Rajšel iz Dolge vasi. -— Mira, Irena Ofak iz Kočevja — Renato, in Zinka Zemljak iz Kočevja — Emilijo.
Poročili so se: Jože Skoda varilec iz Kočevja, in Vida Papež, pomočnica v slaščičarni iz Brega pri Kočevju; Vid Mrvar, mesarski pomočnik, in Amalija Gornik, trgovska pomočnica, oba iz Kočevja; Mirko Lavrič, kovinostrugar iz Dolge vasi. in Nada Rački, delavka v pletiljstvu iz Kuželja; Davorin Staudohar, elektroinženir iz Ljubljane, in Julijana Schauer, učiteljica iz Kočevske Reke.
V Ljubljani so se poročili: Janez Klun iz Rapljeva. in Veronika Kocjan iz Cmuč; Alojz Zavolovšek iz Homec-Brda. in Frančiška Loli-nar. uslužbenka iz Kočevja; Franc Krizman in Marija Francelj, oba iz Rapljeva.
Umrl je: Valentin Poje, upokojenec iz Kočevja. 69 let.
Učni zavod in hkrati prijeten dom
V Novem mestu so bili 28. novembra odprti novi prostori Centra za gostinstvo
OBVESTILO
ODDELEK  ZA  NOTRANJE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE  NOVO MESTO
obvešča j
vse lastnike motornih vozil na območju občine Novo mesto, da bo
podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1965
potekalo po, naslednjem razporedu:
7. 12. 1964 za lastnike motornih vozil od črke A—C
ti. 12. l!l(> I za lastnike motornih vozli od črke D—G
9.12.1964 za lastnike motornih vozil od črke H—J
10.12.1964 za lastnike motornih vozil od črke K—L
11. 12. 1964 za lastnike motornih vozil od črke M—O
14. 12. 1964 za lastnike motornih vozil od črke P—R
15.12.1964 za lastnike motornih vozil od črke S—Š
16.12.1964 za lastnike motornih vozil od črke T—V
17.12.1964 za lastnike motornih vozil od črke Z—2
Podaljševanje prometnih dovoljenj bo po zgoraj navedenem razporedu od 7. do 14. ure, ob ponedeljkih pa od 7. do 16. ure v pisarni oddelka upravne zgradbe občinske skupščine. , Potrebne tiskovine in informacije dobite v sprejemni pisarni, soba št. 14.
Iz pisarne ONZ
V soboto, 28. novembra, so bili v Novem mestu slovesno izročeni namenu novi prostori Centra za gospodinjstvo. Razen mnogih domačih predstavnikov oblasti, družbenih organizacij, Okrajne gospodarske zbornice, družbenih služb ter gostinskih kolektivov Dolenjske in Spod. Pasav-ja, so se slovesnosti udeležili tudi podpredsednica skupščine SRS Dragica Rome, po-močrolik republiškega sekretarja za šolstvo inž. Zdenko Ro-gel, predsednik OS Ljubljana inž- Mairko Bule, podpredsednik OS Ljubljana dr. Viktor Damjan in predsednik O-krajne gospodarske zbornice Franc Taler.
Direktorica centra Francka Slak je v nagovoru poudarila.
KMETOVALCI jgj REJCI PRAŠIČEV!
KOTEKS T0BUS, LJUBLJANA
vam sporoča, da je v letošnji sezoni
ODKUPNA CENA ZA SVINJSKE KOŽE ZNATNO POVIŠANA,
ZATO SKRBNO ODERITE VSAKEGA PRAŠIČA IN ODDAJTE KOŽO NAJBLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS TOBUS ALI KMETIJSKI ZADRUGI!
POLEG POVIŠANE ODKUPNE CENE SMO VAM PRIPRAVILI NAGRADNA ŽREBANJA S PREKO 3000 LEPIMI NAGRADAMI. SKRBNO HRANITE POTRDILA ZA ODDANE SVINJSKE KOZE, KI VAM DAJEJO PRAVICO DO UDELEŽBE PRI NAGRADNEM ŽREBANJU.
Žrebanja bodo 26. decembra 1964, 20. februarja in 20. aprila 1965!
REJCI PRAŠIČEV -
ODERITE PRAV VSE PRAŠIČE IN ODDAJTE KOZE NAJBLIŽJI ZBIRALNICI KOTEKS TOBUS!
da sta Dolenjska in del Spod. Posavja dobila 450 kvadratnih metrov lepo urejenih prostorov, ki bodo bodočim gostinskim delavcem učni zavod in hkrati topel ter.prijeten-dom. Investicija je bila zelo cenena, saj je en kvadratni meter prostorov veljal le 67.000 din s centralno kurjavo vred. Zahvalila se, je vsem,-ki so s sredstvi omogočili preureditev prostorov in nadgradnjo, zlasti Okrajni: gospodarski zbornici Ljubljana, ki je prispevala največ, ter medobčinskemu skladu za strokovno šolstvo in občinski skupščini Novo mesto. Pohvalila je Pi-
BREZPLAČNO
lahko dobivate DOLENJSKI LIST do konca decembra 1964, če si ga takoj naročite na svoj domači naslov!
Naročite pokrajinski tednik Dolenjske in Spod. Posavja sorodnikom v tujini in svojcem, ki žive v drugih krajih naše države! Veseli bodo vaše pozornosti, novice iz domačih krajev pa jim bodo vsak teden povedale več kot jim to lahko sporočite vi v občasnih pismih!
Naročite DOLENJSKI LIST sinu, fantu ali možu, ki je v vrstah JLA — vesel bo vsakotedenskega pozdrava iz znanih krajev!
SPOROČITE NAM SVOJ NASLOV, pa boste začeli naš časnik dobivati ie prihodnji teden! Do konca decembra 1964 — brezplačen izvod DOLENJSKEGA LISTA za vaše znance, prijatelje in sorodnike! Naredite jim uslugo — seznanite jih z našim domačim časnikom!
Spor in pretep na njivi
t. Junija Je M. II. v blizini Slopne;;;t oral njivo, pri obračanju pu je vole vodil po sosedovem »vetu, kjer Je rasla trava. Ko Jc lastnik travnika to videl, jc orača opozoril, naj ne dela škode, ta pa mu je zabrusil, da mu nič mar, kako on obrača. K<m' sta bila oba kmetovalca nekoliko vinjena, ie bil resen spor lu! Lastnik travnika Štefan Brinovec Je s palloo In nožem v roki zakoračil proti M II.. da bi ga napadel, ta pa jc v naglici odpel vprežno vae,o in udaril so-s<-ila tako močno, da mu J« zlomil lobanjo, kost na desni roki. razen tega pa mu Se pri. zadej.nl  rano  na temenu.
Obtoženi M. II. ie s tem prekoračil meje silobrana. zato im je senat Okrožnega sodišča v Novem mestu ol>«Klll na en mesec zapora, pogojno za dve leti.
onirjeve gradbince in omenila, da lahko zdaj upamo, da bo naše področje le dobilo za turizem prepotrebne gostinske kadre. Ti, ki so se doslej šolali izven domačega področja, so navadno ostajali tam, nov učni zavod pa ima svojo vrednost tudi zategadelj, ker mladini ni na voljo dovolj srednjih strokovnih šol.
Franc Taler, predsednik Okrajne gospodarske zbornice, je nato simbolično odprl nove prostore, gostje pa so si jfih ogledali ter nato odšli šev sindikalni dom, kjer je center priredil razstavo slovenske kuharske literature in pogrin-kov. Veliko zanimanja je vzbudila doslej prvič razstavljena kompletna zbirka dosedanje slovenske kuharske literature. Gostje so nato odšli še v nekadnje gostišiče »Breg«, ki ga center preureja v odprto gostišče za praktični pouk strežbe.
PODALJŠANJE PROMETNIH DOVOLJENJ V OBČINI TREBNJE
Skupščina občine Trebnje, odsek za notranje zadeve, obvešča vse lastnike motornih in priklopnih vozil, da bo potekalo podaljšanje prometnih dovoljenj za leto 1965 v Trebnjem decembra 1964 po naslednjem vrstnem redu: , .
ZA LASTNIKE MOTORNIH VOZIL IZ OBMOČIJ KRAJEVNIH URADOV:
••.»"*   . jp* -"i    r'-fV   s -"S? fl*H
TREBELNO  — 7. in  8. dec. od 7. do 14. ure
MOKROMHi  — 9. in 10. dec. od 7. do 14. ure
ŠENTRUPERT  — 11. in 12. dec. od 7. do 14. ure
MIRNA — 11. in 15. dec. od 7. do 14. ure
TREBNJE — 16. in 17. dec. od 7. do 14. ure
VELIKA LOKA — 18. in 19. dec. od 7. do 14. ure
VELIKI GABER — 21. in 22. dec. od 7. do 14. ure
DOBRNIC — 28. in 24. dec. od 7. do 14. ure
Za zamudnike iz vseh krajevnih uradov, ki zaradi opravičenih vzrokov ne bodo mogli podaljšati prometnih dovoljenj v navedenih dneh, bo podaljšanje 25. in 26. decembra 1964 od 7. do 14. ure.
Pomembno slavje PTT službe v Krškem
Delovnim zmagam našega področja smo v petek popoldne pripisali nov uspeh s področja prometa in sodobnih zvez: v Krškem so slovesno izročili v promet nove poštne prostore ln novo avtomatsko telefonsko centralo. Zbralo se je precej domačinov in poštnih uslužbencev iz spodnjeposavskih občin, navzoči pa so bili tudi gostje iz Zagreba in Poreča, direktor Skupnosti PTT podjetij Slovenije Jože Gerbec in drugi. Slavje je začel Herman Pregelj, upravnik pošte v Krškem, za njim pa je o načrtih, doseženih uspehih in o novih nalogah na področju PTT službe govorila Dragica ,Rome, direktorica podjetja za PTT promet Novo mesto. Podrobneje je opisala, kako razvijamo na področju Spodnjega Posavja in Dolenjske telefonske zveze in drugo poštno dejavnost, pri tem pa je pohvalila obsežno prizadevnost občin našega področja. Lete so v zadnjih letih vložile precejšnja sredstva prav v razvoj PTT služb, saj se dobro zavedajo, kako pomembne so take naložbe. Obširneje bomo o njenih podatkih s tega področja poročuli Se prihodnji teden, tu pa na.) omenimo, da Jo predsednik krške občine inž. Franc Dragan nato govoril o novi pridobitvi Krškega in občine. Opisal je razvoj PTT službe v Spod. Posavju in pomen avtomatizacije telefona za občino, saj postaja taka, sodobno urejena služba, eden Izmed pogojev za nadaljnji
še hitrejši razvoj vsake občine.
Takoj nato je predsednik inž. F. Dragan odprl nove poštne prostore, ki se nahajajo v stanovanjskem stolpiču na Vidmu. Okusno rim sodobno opremljena pošta je v ponos industrijskemu kraju, v njej pa bodo prizadevni uslužbenci pošte Krško poslej še hitreje ln udobneje stregli občanom. Gostje in prredstovnikn delovnih orgaini-,z*cij in pošt so si nato ogledali nove prostore in naprave ATC; od 300 razpoložljivih telefonskih številk jih je zdaj 180 že vključenih, dru. ge pa bodo lahko priključili takoj, ko bodo dobili bakreno žico. — V Krškem bo v prostorih sedanje pošte ostalo odprto sprejemno poštno okence, da ljudem ne bo treba hoditi na Videm.
Poslovne prostore za novo
pošto in ATC je zgradilo podjetje SAVA iz Krškega; veljali so nekaj nad 25 milijonov dinarjev. Novo ATC M mogoče povečati na 1000 št* villk, če bo potrebno.
Novomeška delavsko univerza sporoča
Od 3. do 9. decembra bodo po vseh večjih središčih v naši občini zanimiva predavanj* o atomski energiji in zaščiti-
9. decembra bo prcdav»J ob 18. uri v domu JLA v Novem mestu prof. šime Let*' ni<5 o »Dubrovniku-lepotic1 Jadrana«. Zanimive fotograf1" je, ne zamudite!
V ponedeljek, 7. decenibf* se bo začel 40-urni tečaj venskega jezika; namenjen J* ' administrativnim doJavc*1"' večjih gospodarskih organi^*-clj v Nraveim mestu.
DOLENJSKI LIST
l.A.STNIKI iN IZDAJATELJI: občuvdti odbori SZDL Brežice, CrnomolJ, Kočevje, Metlika. Novo mesto. Ribnica, Sevnica In Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tono Coanik (glavni *> odgovorni urednik), Rla Bačor, France Grlvec, MHns Jakopoo, Marjan MoSkon, Jožica 'lcppoy ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak čotrtok - Posamezna številka 30 din — t"*' na naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva Je vnaprej Za lnouMnt)tvo 2400 din — Tekoči račun pri podružnici Njjj v Novem mostu: 606-11 60119 - NASLOV UREDNIŠTVA tW UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Postni predal 33 " Telefon 21 227 — Rokopisov m fotografij ne vTačarno -nSKA CMPpisno podjetju DELO v LJubljani