Dogodki in odmevi Modra knjiga Slovenija kot informacijska družba na okrogli mizi v Mariboru Bangemannovo poročilo Evropa in globalna informacijska družba v Sloveniji že od leta 1994 povzroča slabo vest, da bi se bilo treba dogovoriti na nacionalni ravni nekaj, kar bi pospešilo uvajanje informacijske tehnologije v razvoj mlada države. Zgodilo se je tudi nekaj srečanj na temo informacijske družbe, ob katerih smo razkazali lepote Slovenije, kaj kmalu pa so Bangemannovi ljudje Izgubili veselje, saj so od nas pričakovali malo več praktičnega učinka. Morali so opaziti, da državna politika na informacijskem področju nt usklajena, saj je en del viade, ki je recimo razumel izzive časa, javno obupaval nad drugim delom vlade, ki so mu razvojni trendi španska vas. Ločnica med obema deloma ni bila strankarske narave, ampak jc potrjevala bolj ali manj naravno delitev ljudi po njihovih zmožnostih. Prav to pa daje smisel civilno-družbeni akciji prebujanja bazičnega interesa za razvojni pojav, ki se je zanesljivo dotaknil že vsakega od nas in prav jeT da nas zaskrbi, kaj si o njem sploh misli država. V razvitejših delih sveta so o razvojnih možnostih začeli razmišljati že dolgo tega. Resnici na ljubo se je treba spomniti, da je v začetkih osemdesetih tudi slovenska (in takratna jugoslovanska) oblast sklepala »španovijo« s takrat proslulo in danes že pozabljeno Delto. Zadeve so se odvijale domala na ravni vojaške tajnosti in informacij so bili deležni le posvečeni, ki o tem še vedno bolj ali manj molčijo. Glede na rezultat očitno niso zastavili prave strategije. Bolj prav so imeli »amaterji«, ki so vse mogoče načine m pod grožnjo državnih obtožb navrtali dogovorjeni monopol In pripeljali v Slovenijo osebne računalnike. Ko je začela Evropa sredi prejšnjega desetletja delati prve primerjave svojega informacijskega sektorja z bistveno razvitejšim ameriškim, se Slovenija sploh ni slabo odrezala. Takrat je vse očarala količina računalniške opreme, danes pa se meri njena dejanska uporaba. Od časa do časa nas zato neprijetno presenetijo drugi, ki prehitevajo Slovenijo po levi in po desni, kar si privoščijo neke skromne baltiške in podobne države. Nakupovanje opreme ni predpostavljalo kakšnega celovitega usklajenega načrta alt strategije, vpeljava aktivnih informacijskih sistemov pa zahteva prav to. Ne pri denarju, pri strategiji smo zaostali in to je postal omejitveni moment razvoja Slovenije kot informacijske družbe. Nosilci informatizacije pri nas so že v preteklosti pridno ¡obirali (morda so prav orn sploh iznašli to novo disciplino v Sloveniji) in iz državnega pro računa izpulili znatne vsote za nakup sitnih količin opreme vključno s slavnimi super-računalniki. Ampak prav pri kopičenju naprav se je najpogosteje lobiranje tudi končalo in še danes se zasluge merijo predvsem po obsegu priborjenega državnega denarja, ne pa po izkazani koristnosti vložkov. Računalniška industrija je že zdavnaj prenesla težišče interesa s strojne na programsko opremo, zato na splošno presenečenje niti trgovci niso več »usekani« na prodajo računalnikov. Slovenski trg pa tega ne dohaja, kar je problematično spričevalo naše dejanske informacijske razvitosti. Naši informatiki so to zaznali in se strnili okoli naslednje diagnoze: »Za prehod v informacijsko družbo so sredstva informacijske tehnologije potreben pogoj, ki pa ni zadosten. Obstajati mora vizija, hotenje, da jo uresničimo, in najširši družbeni konsenz, da smo pripravljeni delovali v to smer, kar vključuje tudi pristanek na opuščanje obstoječih paradigem življenja ter iskanje in uporabo novih.« Slovensko društvo INFORMATIKA je napisalo Modro knjigo Slovenija kot informacijska družba, do bi vzpodbudilo potrebne premike v okolju, kar vključuje državne ukrepe na področju zakonodajo, izobraževanja, vzpodbujanja inovacij. standardizacije in seveda tudi telekomunikacijske infrastrukture. Ne gre torej več za to, da bi državo spet »navrtali« za neke dodatne milijarde, ampak da bi se začela obnašati kot «inteligentni otok«. Ob tem nt mogoče mimo dejstva, da so bile prav v zadnjem času na državni ravni sprejete določene ureditve (upravni postopek, elektronsko poslovanje, elektron ski podpis), ki so pomembne za informacijsko družbo. Bojazen pa obstaja, da gre bolj za pristanek na evropsko hatmonizacijo kot pa za resnično konceptualno inovacijo v državni upravi. Po predstavitvi Modre knjige na Dnevih slovenske informatike v Portorožu je bil Maribor prva tokacija javne obravnave tega projekta. Soavtorji (Niko Schlamberger, Tomaž Banovec in József Gyorkos) so ga predstavili na Dan Evrope v IZUM-u pred kar spoštovanja vrednim številom udeležencev, ki so prišli iz precej raznolikih informatiki zavezanih okolij, manjkala pa nista niti župan mesta in direktorica območne gospodarske zbornice. Maribor, ki se je v preteklosti identificiral z industrijskimi kolosi, je začel precej na tanko prisluškovati novim strunam in vedno bolj se razkriva, da je informacijska dejavnost ena naših perspektiv. Ko pogledamo, kaj so premogla okolja, ki so se razcvetela v uspešno informacijsko družbo, tudi Maribor ni brez možnosti: ■ treba je imeti čim višje izobrazbeno povprečje, ki ga univerzitetno mesto seveda ima; ■ neobhodna je lastna raziskovalna in inovacijska podlogo, ki je zagotovljena v kvalitetni univerzitetni tehniški informatiki, poslovni informatiki ter cenjeni matematiki; a nepogrešljiva je širša kulturna interakcija, ki jo v Mariboru podana s široko kulturno ponudbo in odprtostjo do bližnjih kulturnih metropol; ■ obstajati morajo podjetniki in strokovnjaki s specifičnimi informacijskimi znanji, ki jih v Mariboru ne manjka; m zagotovljena mora biti informacijska infrastruktura, za katero sta v Mariboru sistematično poskrbela predvsem univerza in IZUM. Iskra-Tel in Hermes-Softlab sta že zaznala obstoj kritične'mase potencialov informacijske industrije v Mariboru in sta prisotna z resnimi razvojnimi načrti. O tem se sicer veliko ne govori, kar spominja na to, ko tudi svetovni velikani ne razglašajo, da imajo pomembne potenciale v indijskem Sangaloreju ali na Filipinih. IZUM pa je v resnih skrbeh za svojo stotnijo prodornih informacijskih strokovnjakov, ki lahko sedaj že dnevno prebirajo pred leti še tako redke zaposlitvene ponudbe. Tudi mariborski INFORMATIKA 2000 - številka 2 ■ letnik Vili l)