st. -2
..S L O V E NK .V
Str. .3
Nekaj o vzgoji otrok.
Spisala mati.
Mnogo je.' mr.jke. oilvisiio 0'1 vas. Ali kiluj b ilju tu boile z.i nas ; Nauke sprejema o.I niajke otrok Pušča koren nje beseda globok !
:M i rk o B ogo vi Ć.
Kje počiva radostnejšc materino oko. nego na Ijii-1)em, čvrstem otroku ? Ktera Ijnhezen je čistejša, popol-nej.ša in nesel)ićne)ša nego materina y In kaj bi ne ! Saj je otrok duša nje duše. Kri nje krvi. otrotu vidi se sama. V njem so zrcalijo vse njene (Ujl)re in slabe lastnosti, zrcali se njena duša. A veste li drage matere kak zaklad vam je poverjen ? Težko, težko se zaveda vsaka mati svoje težavne naloge. M večje umetnosti nego je vzgoja otrok. Vsaka mati želi osrečiti svojo deco, ker
Str. 4
„S L O V E N K A-'
Št. 2
jo Ijiibi luul vse. Ali koliko se greši ravno f< to ljubeznijo, ker se ne ljul)i prav. Saj je tudi zdravilo lek proti 1)0-leznini. Ali isto zdravilo more biti smrtonosno će se ga ne rabi o i)ravem času. v pravi meri. Vzgoja je največja, najtežja, najvažnejša umetnost. Kiparska umetnost nam obdeluje kamen, slikaiska nam predočuje podobe s čopičem in platnom, zlatarska obdeluje zlato in drage kamene, a vzgojevalna umetnost obdeluje, kar je neprecenljive vrednosti, obdeluje dušo našo pravi Jemeršič. Vzgajajte nam jeklenih značajev in blagih src. Jeklenih značajev mili domovini, a blagih src 15ogu. \'zgoja pa naj začne že v maternem telesu. Veste li ceniti važnost materinstva? Mati sanm mora biti blaga, plemenita, značajna, delavna, požrtvovalna, čista, sveta. Težko je gotovo združiti toliko lepih lastnosti, ali vsaka naj se trudi, da je kolikor možno popolna, ker ne pravi samo sedanji modri atavi-vizem, a že stare prislovice slovejo : Jaljelko ne pade daleč od debla. Kakoršna mati taka hči. Slabo drevo no more roditi dobrega sadu i. t. d. Popoln ne more biti nihče, a prizadevajmo si. spoznavajmo se. sodimo same sebe ostro. Ce spoznamo same sebe. potem nam je lehko hrepeneti po popolnosti, a ne na videz, radi hvale ljudi. Popolnost naj bo v srcu in od tam se zrcali v vseh dejanjih.
Malo, revno bitje pride na svet. ^lati ga mora od-gojevati a precej tudi vzgojevati.  Ne mislimo, da je to bitje neobčutno, ki ne vidi nič, ne sliši nič.  Začnite precej o nuitere ter ne mudite nobenega dneva, nobenega trenotka ! (rotovo ne učimo otroka prve mesece nobenih umetnosti. Ali govoriti mu je treba, peti,  negovati ga. | Da, da, toliko že čuti in pozna ali doni na iiho ljubez- i njiv materin ali pa drug nepoznan suhoparen glas.  A : kakor raste in se razvija telesno, tako  skrbite tudi za : dušo, za srce. Ah. da bi mogla izliti svoje srce na papir, ; da bi vam mogla vsaj nekoliko popisati kako plemenita, | kako vzvišena, kako nedosežna je ta naloga.  Praša naj j se zato vsaka mati, je li vredna, da nosi to sveto ime. ; Glej, Bog ti izroči nežen, krasen, nepokvarjen cvet. In , kaj storiš ti nevredna, slaba, lahkomišljena mati?  Osu-| ješ, pogaziš, zamoriš ga, da podivja in čestokrat žalostno j pogine ; ali pa mu zdaj pa zdaj priliješ, ogrebeš. Se ve, j če imaš ravno čas in voljo zato, ah kadar ti dopuščaj o i drugi opravki, tako, da ne more ne živeti, ne oveneti in žalostno hira sebi in drugim v gorje. Ti pa vzemi nežni cvet, ki je več vreden nego vsi biseri sveta in vse zvezde | neba. Vzemi ga, čuvaj ga zvesto, vztrajno vedno. Prva, skrb. ko se prebudiš naj bodo tvoji otroci, ko delaš misli na nje, ko počivaš isto tako, zvečer, ko legaš ne zabi: jih. Po noči in po dnevi, doma in drugod, vedno, vedno.; misli na nje in nikoli ne bo preveč. Da me umejete !| Ne mislim s tem, da bi ves dan bde in spe samo gledale! otroke in nič druzega. Ne, biti morate jiridne gospodinje,! Ijiiheznjice soproge, goreče kristijane, požrlcovalne rodo-! jubkinje, dobre matere. Človek, osobito pa mati ne more,j ne sme mnogo počivati.
Poznam priprosto žensko, ki ima pet nedoraslil* otrok. Sama kuha, sama [)ere, sama šiva in še iraa časa^ da čita poučne knjige. O da bi videli otroke, kako sft
vsi umiti, snažni, zakrpani in kako se znajo vesti in govoriti. A ta zlata mati jim vedno govori, ])Oučuje. svari, kara. Vedno je dobre volje, vedno je i>rii)ruvljena pomagati fti pokazati kar je otroku treba. Ravno tukaj pa greši mati največ, ker nima dovolj potriježljicosti in r^-trajnosti. Učimo se tedaj teli dveh neol)hodno potrelmih, zlatih lastnosti. Kako i)opustljive smo večkrat najiram otroku, ker se nam ne ljul)i, ker smo nervozne. Srečna, srečna mati, ki je oborožena z vztrajno ljubeznijo in skrajno potipežljivostjo. Tudi ne mislim, da bi otroku ves dan pridigale in prigovarjale. Prosto naj se otrok zabava z drugimi otroci. Otroku ni dobro samemu biti. Kjer je eden sam. poišče naj se mu primerna družba. Gotovo ste že opazovale, kako izvrstne zabave si naprav-Ijajo sami otroci. Kako se zdaj božajo, zdaj zopet prepirajo, a tu naj se sami spet pomirijo, ni treba vedno posegati vmes. Le če je skrajna sila. treba braniti, a razsodi naj se pravično, nepristransko, ker otrok dobro čuti, kje je pravica a kje krivda. Ne branite se ostrosti, vrle matere, a to tudi pravočasno in primerno značaju otrokovem. Nekojim je dovolj beseda, drugi ne ume lahkega svarila, treba je tedaj ostreje postopati in v skrajni sili vporabiti se more tudi šiba, a le v skrajni sili in le redko kedaj drugače nima nolienega vpliva več.
Učite otroka ubogljivosti, to je temeljni kamen. To je trdna podlaga, na katero morete zidati zlate gradove, nerazrušljive trdnjave. Kako se mora zidati, kaj storiti, kaj opustiti, povem vam prihodnjič enkrat. A tudi vsaka mati naj se zanima za to svoje najvažnejšo vprašanje. Pošiljajte zato „Slovenki" o tem spise in vprašanja, iz teh se posname, kar je dobrega in poučnega. Kajti edino le v ol)čnem zanimanji more vspevati in koristiti naša stvar.