ZMAGO TANČIC
- lastnik ene največjih zbirk
starih razglednic Ljubljane
Nena Židov
IZVLEČEK
V prispevku je predstavljena ena naj-
večjih zbirk starih razglednic Ljubljane, katere
lastnik je Zmago Tančic. Na primeru omen-
jene zbirke avtorica opozarja na pomen
zasebnih zbiralcev razglednic pri ohranjanju
kulturne dediščine in na kulturno, razis-
kovalno, pedagoško in konkretno vlogo, ki jo
lahko imajo tovrstne zbirke.
ABSTRACT
The article introduces us to Zmago
Tancic's collection of old picture postcards of
Ljubljana, one of the biggest existing. The
author draws attention to the important role
of private collectors of picture postcards
because they assist in preserving our cultural
heritage. Such collections are also significant
because of their cultural, research, educational
and concrete aspects.
Razglednice v današnjem pomenu besede so nastale iz dopisnic, »razgledov«, ki
so jih tiskaU kot pisemske glave, in božičnih oziroma novoletnih razglednic. Prve
razglednice so dobili slovenski kraji v osemdesetih in v začetku devetdesetih let 19. stolet-
ja.' Razglednice so začeli zbirati tako rekoč ob njihovem nastanku, sredi devetdesetih let
19. stoletja. Prvi zbiralci so bili plemiči in meščani, pridružili pa so se jim tudi nižji sloji
prebivalstva. V Evropi so nastala prva društva zbiralcev razglednic. »Zlati vek« zbiranja
razglednic je trajal nekako od leta 1897 do prve svetovne vojne.^
V tem času je bilo veliko izdelovalcev in izdajateljev ljubljanskih razglednic. V
Ljubljani sami je bilo šestdeset izdajateljev razglednic, znardh pa je še okrog petdeset
drugih.' Prva znana razglednica Ljubljane je iz leta 1891. Po letu 1900 so bile razglednice
pomemben del driižabnega življenja Ljubljančanov, pošiljali so jih s potovanj in izletov,
pa tudi z ogledov gledaliških premier in po obilnih kosilih v dobrih gostilnah. Po prvi
svetoviü vojni je zanimanje za razglednice izgubljalo na pomenu.*
1 Walter Lukan: H kulturni zgodovini razglednic. - V: Pozdrav iz Ljubljane. Mesto na starih
razglediücah, Ljubljana 1985, str. 6-9.
2 N. d.. Str. 14-15.
3 N. d., str. 19.
4 Peter Vodopivec: Ljubljana. - V: Pozdrav iz slovenskih krajev. Dežela in ljudje na starih razglednicah,
Ljubljana 1987, str. 227.
163
Nena Židov
164
In kakšen je pomen razglednic danes? V zadnjih dveh desetletjih se je zanimanje
zanje ponovno povečalo.' Stare razglednice so dobile vlogo ilustrativnega gradiva pri
knjigah in raznih člankih v revijah in časopisih, izšlo je več knjig, posvečenih starim
razglednicam, postavljenih je bilo več razstav starih razglednic, nekatere razglednice so
ponatisnili.' Nastajati so začele prve študije o razgledrücah. Zavedati smo se začeli, da so
pomemben del naše kulturne dediščine, vendar se podobno kot pri fotografijah zastavlja
vprašanje, kdo naj jih zbira, zanje skrbi in jih strokovno obdeluje. Razglednice proučujejo
različne stroke. Raziskovalni pomen ima tako slikovni kot tekstovni del razgledrüce.'
Razglediüce danes hranijo predvsem arhivi, muzeji, knjižnice, raziskovalne in druge
organizacije, zelo pomembno vlogo pa imajo zasebni zbiralci.* Večji del razglediüc je v
zasebnih zbirkah, medtem ko so uradne ustanove začele kazati večje zanimanje zanje v
zadnejem času. Tako se je velik del starih razglednic ohranil ravno po zaslugi zasebnih
zbiralcev, ki so med seboj dokaj dobro povezaru in imajo stike z zbiralci doma in v tujini.
Kar se tiče finančnih sredstev za pridobivanje novih razglediüc, so lahko mnogo bolj
elastični kot državne ustanove. Le hvaležni smo lahko tistim zasebnim zbiralcem, ki
gradivo, ki so ga sami zbrali in kupili doma in v tujini, dajo na voljo za kulturne in
raziskovalne namene.'
Zbiranje naj bi bilo ena od osnovnih človeških značilnosti. Kako daleč v preteklost
segajo prve zbirke, je težko reči, prav tako ne poznamo vseh motivov za zbiranje. Eden
od pomembnejših je vsekakor veselje oziroma zanimanje za določene stvari.'" Stereotipne
predstave o zasebnih zbiralcih, »ki doma 'skrivajo' najrazličnejše starine in umetnine, ki
nočejo pokazati javnosti svojih zbirk, ki s prikrivanjem in zamolčevanjem podatkov, zapr-
tostjo zbirk ipd. otežkočajo delo strokovnim iiistitudjam in strokovnjakom,«" so se začele
razblinjati. Delovanje nekaterih zbiralcev razglednic je ravno nasprotno, s predstavitvijo
svojih zbirk strokovni in nestrokovni javnosti razširjajo zaiumanje za razglednice in imajo
tako velik pomen pri vrednotenju in ohranjanju enega od segmentov naše kulturne
dediščine. Eden od pomembnih slovenskih zasebnih zbiralcev, posebno razglednic
Ljubljane, je Zmago Tančic. Sicer je komercialist, večji del svojega prostega časa pa posveča
starim razglednicam.
Zbirateljsko žilico imajo že v družini, saj je bil njegov oče eden prvih povojnih
ramiizmatikov pri nas in eden od ustanoviteljev Slovenskega nirauzmatičnega društva.
Tudi Zmago Tančic je bU najprej numizmatik. Nekoč je njegov oče prinesel domov nekaj
starih razglednic Ljubljane in s Tančičevo staro mamo sta začela obujati spomine na
nekdanje mesto. Te razglediüce so Zmaga Tančica tako navdušile, da je začel leta 1980
zbirati razglednice Ljubljane. Numizmatika ga sicer še vedno zanima, vendar se
prvenstveno ukvarja z zbiranjem razglednic. Najdemo pa pri njem še drobne predmete z
upodobitvami Ljubljane, fotografije in vodnike po Ljubljaiü, v zadnjem času pa je začel
5 WalterLukan:N.d.,str.22.
6 Damjan J. Ovsec: Stare razglednice nekoč in danes. - Traditiones 17, Ljubljana 1988, str. 338,354.
7 Marjan Drnovšek; Razglednice Ljubljane kot del kulturne dediščine. - Kronika 34/1986, str. 211.
8 Marjan Drnovšek: Ljubljana na starih fotografijah. - Ljubljana 1985, str. 6.
9 N. d., str. 7.
Aleš Gačrdk: O fenomenu zbirateljstva in privatnih zbiralcev. Antropološki in muzeološki očrt. - V:
Zbiram, torej sem, Ptuj, 1992, str. 41.
11 Aleš Gačnik, Stanka Gačnik: Nazaj k začetkom. - V: Zbiram, torq sem, Ptuj 1992, str. 9.
Zmago Tančic - lastnik ene največjih zbirk starih razglednic Ljubljane
Razglednica Ljubljane iz leta 1898 (Iz zbirke Zmaga Tančica) ¦ Picture postcard
of Ljubljana from 1898 (From the Tančic Collection) ¦ Carte postale de Ljubljana de 1898 (de la
collection de Zmago Tančic)
zbirati tudi račune ljubljanskih trgovcev. Večina stvari je iz obdobja od konca 19. stoletja
do druge svetovne vojne.
Po štirinajstih letih obsega njegova zbirka več kot 4000 primerkov razglednic
Ljubljane in je ena največjih tovrstnih zbirk pri nas. Prvotno je zbiral le razglednice od
devetdesetih let 19. stoletja do druge svetovne vojne, kasneje pa je zbirko razširil še na
razglednice do petdesetih let 20. stoletja. Pohvali se lahko z najstarejšo znano razglednico
Ljubljane iz leta 1891. Poleg ljubljai«ke zbirke ima tudi manjše števuo razglednic iz drugih
slovenskih krajev. Vse razglednice ima spravljene v albtmiih pod različrumi gesli (pogled
z gradu, panorama Ljubljane, sprehod po Ljubljarü, okolica Ljubljane po občinah,
pomembni dogodki v Ljubljaiü, politične manifestacije, spomeniki) ter razdeljene po
posameznih ulicah in trgih, zgradbah (npr. trgovine, gostilne, hoteli).
In kako je prišel do tako velike zbirke razglednic? Največ starih ljubljanskih
razglednic je dobil z Dimaja, iz Trsta in Prage, kjer so v preteklosti študirali številni
Slovenci. Najstarejšo znano razglednico Ljubljane je npr. dobil od zbiralca razgledrüc iz
Trsta v zameno za razgledrüco Trsta. Sicer pa poleg izmenjav razglednice tudi kupuje,
tako od posameznikov kot od trgovcev s »starinami«. Cena je med drugim odvisna od
motiva, starosti pa seveda od ponudbe in povpraševanja. Razglednici, za katero se začne
zanimati Zmago Tančic, cena zagotovo zraste. Zmago Tančic je povezan tako z zbiralci
razglednic doma kot v tujini. Drug za drugega vedo, kaj zbirajo in si pri tem medsebojno
pomagajo.
Pomembna je tudi vloga sekcije zbiralcev razglednic v okviru Slovenskega
numizmatičnega društva. Sekcija je büa m pobudo Zmaga Tančica in še nekaterih zbiralcev
165
Nena Židov
166
Zmago Tančic
ustanovljena leta 1987. Zmago Tančic je
njen predsednik od ustanovitve. Trenutno
šteje sekcija zbiralcev razglednic okrog 80
članov iz celotne Slovenije, od tega jih
okrog 15 zbira razglednice Ljubljane. Vsako
nedeljo se skupaj z niraüzmatiki zberejo v
zimskem vrtu hotela Ilirija. Dvakrat letno,
spomladi in jeseni, organizirajo tudi
mednarodno srečanje numizmatikov ter
zbiralcev razglednic in odlikovanj. Na
srečanje pridejo tako zbiralci kot trgovci iz
Slovenije in tujine.
Del Tančičeve zbirke je bil že večkrat
predstavljen javnosti. Poglejmo le najpo-
membnejšo kronologijo. Prve razglediîice
so bile objavljene v Arhitektovem biltenu
leta 1982, ko je Damjan Ovsec pisal o
ljubljanskem parku Tivoli. Naslednje leto
so büe razglednice objavljene v Ljubljan-
skem dnevniku, prav tako v zvezi s
Tivolijem. Leta 1985 je izšla knjiga Marjana
Drnovška Ljubljana na starih fotografijah,
v kateri so bile tudi Tančičeve razglednice. Spremljala jo je istoimenska razstava v
Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. V Ljubljanskem dnevniku so med starimi fotografija-
mi in razglediücami Ljubljane objavili tudi Tančičeve razglednice.
Leta 1986 je bila v Kultumo-informacijskem centru Križanke razstava Marjana
Drnovška »Razglednice Ljubljane kot del kulturne dediščine«. Med razglednicami iz zbirk
Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Mestnega muzeja Ljubljana in Walterja Lukana z Dunaja
srečamo tudi razglednice Zmaga Tančica. Sodeloval je tudi na spremljajočem pogovoru,
ki naj bi opozoril na bogastvo zasebnih zbirk razglednic. Istega leta je büa v Nedeljskem
dnevniku in v reviji Jana objavljena Tančičeva najstarejša znana razglednica Ljubljane iz
leta 1891.
Leta 1987 je izšla knjiga Pozdrav iz slovenskih krajev, za katero sta skupaj z
Marjanom Drnovškom zbrala slikovno gradivo. Tančic pa je objavil več svojih razglednic.
Prikazane so büe tudi na spremljajoči razstavi v Kxütumo-inf ormacijskem centru Križanke
v Ljubljani. Sodeloval je na razstavah »Šmarna gora na starih razgledrücah« v Tacnu,
»Kraji občine Ljubljana Šiška na starih razglednicah« na Vodiükovi domačiji, »Kraji
nekdanje občine Medvode na starih razglednicah« in »Pozdrav iz Šentvida«. V
domžalskem občinskem glasUu Občinski poročevalec je objavil najstarejšo znano
razglediüco Domžal in sodeloval na razstavi starüi fotografij in razglednic Domžal. V
Pivovarruškem muzeju v Ljubljaiü so odprli razstavo »Gostinski lokaU v Ljubljani«, kjer
je bU večji del razglednic iz Tančičeve zbirke, sodeloval pa je tudi Zgodovinski arhiv
Ljubljana. V istem muzeju je sledüa razstava »Gostinski lokali v Sloveniji« z razglednicami
iz Tančičeve zbirke in zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Leta 1988 je bU v Nedeljskem dnevniku objavljen intervju s Tančičem in nekaj
njegovih razglednic. Naslednje leto je v istem časopisu potekala akcija »Zbiramo stare
_Zmago Tančic - lastnik ene največjih zbirk starih razglednic Ljubljane_
167
razglednice«. Zmago Tančic je bil v komisiji, ob zaključu akcije pa je sodeloval pri
postavitvi razstave najbolj zanimivih zbranih razglednic v galeriji Kompas v Ljubljarü.
Leta 1990 so bile Tančičeve razglednice objavljene v knjigi Tadeja Brateta Ljubljanski
h-amvaj in v knjigi Srečka Kreseta Naprej zastave slave.
Naslednje leto je Tančic tedensko pisal v Ljubljanskem dneviüku o zgodovini
razglednic in jih tudi objavljal. Sodeloval je na razstavi »Spomin na Litijo«, z Narodno in
imiverzitetno knjižnico v Ljubljani pa je v Jakopičevi galeriji v Ljubljani postavil razstavo
»Kraji na obali Tržaškega zaliva«. V istem letu je izšla knjiga Dariiike Kladnik Ljubljanske
metamorfoze. Večji del objavljenih razglednic je iz zbirke Zmaga Tančica. Njegove
razglednice so tudi v knjigah Branka Korošca Ljubljana na starih zemljevidih in načrtih
in Marjana Drnovška Pot slovenskih izseljencev na tuje. Slednjo je spremljala tudi razstava
v Kultumo-informacijskem centru Križanke. V istem prostoru je bila razstava Taje Cepič
»Opojnost tobaka«, pri kateri so imele Tančičeve razglednice pomembno vlogo. Razstava
je bila kot stalna zbirka prenesena v Tobačno tovarno v Ljubljani.
Leta 1992 je imel Tančic ob otvoritvi Antike manjšo samostojno razstavo razglednic
»Sprehod ço stari Ljubljani«. Njegove razglednice so bile objavljene v knjigi Vlada
Velenčiča Zidje v preteklosti Ljubljane. Sodeloval je pri postavitvi razstave »Stare
velikonočne razglednice« v Jakopičevi galeriji v Ljubljani.
Leta 1993 srečamo Tančičeve razglednice na promocijskih znamkah, ki so izšle ob
letu turizma, več njegovih razglednic pa je bilo objavljenih v Enciklopediji Slovenije in v
knjigi Matjaža Deržaja Planinski pozdrav. Na Oddelku za etnologijo in kulturno
antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je imel v okviru splošnega seminarja
predavanje o razglednicah. Leta 1994 so bile Tančičeve razglednice objavljene v moji knjigi
Ljubljanski živilski trg.
Tančic je o zbiranju razglednic govoril v televizijski oddaji Klub klobuk, z
razglednicami z železiučarsko tematiko pa je sodeloval v televizijski oddaji o muzejskem
vlaku. Med drugim je svoje razglednice posodil študentom likovne akademije v pedagoške
namene in podje^u Rast za rekonstrukcijo nekaterih parkovnih ureditev v Ljubljani. Redno
piše tudi v glasilo Numizmatičnega društva Slovenije Numizmatične novice. Kot dober
poznavalec številnih zbiralcev razglednic in njihovih zbirk je posredoval pri iskanju
razglediüc, ki so bile objavljene v knjigah. Nekaterim državnim ustanovam pa pomaga
pri zbiranju razglednic za njihove posebne zbirke.
Tančičevo delovanje na področju zbiranja razglednic krepko presega bregove zgolj
zasebnega zbirateljstva za lastno veselje. Njegove razglednice so bile uporabljene v
znanstvene, kulturne, pedagoške in čisto korikretne namene. Le v knjigah je bilo ob-
javljenih čez 200 razglednic. Pomembno vlogo so imele pri številnih razstavah. Prav z
objavljanjem in razstavljanjem razglednic se je v zadnjih letih zanimanje zanje pri nas
povečalo in s tem tudi število zasebnih zbiralcev, v večji meri pa so se razglednicam
začele posvečati tudi državne ustanove. Tančičeva zbirka je pomembna za širše okolje,
saj je eden tistih, ki so opozorili na pomen razglednic. In nenazadnje je Tančic verjetno
eden tistih, ki imajo trenutiio najboljši pregled nad zasebnimi in državnimi zbirkami
razglednic pri nas. Zbirke in svojega znanja pa ne »skriva« doma, temveč plodno sodeluje
s posamezniki in ustanovami in jim pri njihovem delu z veseljem pomaga.
Nena Židov
BESEDA O AVTORICI
Nena Židov, magistra etnologije, je
raziskovalka na oddelku za etnologijo in
kulturno antropologijo Filozofske fakultete v
Ljubljani. Deli Občina Ljubljana Bežigrad (1991)
in Ljubljanski živilski trg (1994) sta plod njenih
prizadevanj, povezanih z etnološkipi preučeva-
njem Ljubljane. Trenutno je predmet njenega
zanimanja alternativna medicina.
ABOUT THE AUTHOR
Nena Židov is a Master in Ethology and
employed at the Department for Ethnology and
Cultural Anthropology of the Faculty of Arts
in Ljubljana. She has published works on the
Commxmity Ljubljana-Bežigrad (1991) and the
Ljubljana Food Market (1994), both based on
her ethnological research of Ljubljana. She is
currently investigating alternative medicine.
SUMMARY
ZMAGO TANČIC, OWNER OF ONE OE THE BIGGEST COLLECTIONS OF
OLD PICTURE POSTCARDS OF LJUBLJANA
Collector Zmago Tančic is the owner of one of the biggest collections of picture
postcards of Ljubljana. The collections coimts some 4000 cards, dating mostly from the
period between 1890 and 1945. His picture postcard of Ljubljana dating from 1891 is the
oldest known one. Tančic is one of the founding members and chairman of Collectors of
Picture Postcards, a section of the Slovene Numismatic Society. The article renders a
chronological survey of Tancic's public activities related to his collection. Items of his
collection have been used for research, cultural, educational, promotional and concrete
pxirposes. The collection preserves a particular part of our cultural heritage. Mr. Tančic
also actively stimulates people to collect things and assists individuals and institutions
in their collecting activities.
RÉSUMÉ
ZMAGO TANČIC - PROPRIÉTAIRE D'UNE DES PLUS GRANDES COL-
LECTIONS DE VIEILLES CARTES POSTALES DE LJUBLJANA
Le collectionneur de cartes postales Zmago Tančic est propriétaire d'ime des plus
grandes collections de vieilles cartes postales de Ljubljana. Sa collection compte 4000
cartes postales environ, pour la plupart datant de l'époque entre les aimées 90 du 19e
siecle jusqu'a la fin de la 2eme guerre mondiale. Ce qui fait son exception, c'est aussi la
plus vieille carte postale de Ljubljana connue, datant de 1891. Zmago Tančic est un des
fondateurs et président de la section des collectionneurs des cartes postales a l'intérieur
de la Société numismatique de Slovénie. L'article nous présente la chronologie des activités
publiques de Tančic, Uées a sa collection de cartes postales qui ont été utilisées a des fins
culturelles, pédagogiques, de recherche, promotionnelles et a des fins tout a fait pratiques.
Avec sa collection. Zmago Tančic continue a sauvegarder une partie de notre heritage
culturel, il encourage a collectionner et - cela faisant - aide tantôt les individus tantôt les
institutions.
168