COLOVEVE
inFOimACuE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE
Leto XII.
NOVEMBER 1983
; 265 5 60-
St. 11 (135)
lili smo TOZD Premazi začrtali večjo perspektivo?
Tiho in brez svečanosti smo pričeli s poskusnim obratovanjem v delu rekonstruirane mešalnice. Bode v oči — pričetek investicije, ki nosi letnico 1977 in lahko bi imenovali to investicijo: »Tako se ne sme investirati!« Toda, da smo na tak način investirali je dejstvo in tudi opravičilo imamo za to. Ko smo se odločali za investicijo, so bile TOZD šele v povojih, službe še nedorečene, ekonomska situacija se je pričela slabšati, zmanjkovalo je deviz itd. Obremenjeni z vsemi naštetimi in še nekaterimi problemi, ki jih nismo znali rešiti, smo se že v začetku podali na negotovo pot 7-letne-ga investiranja. Kaj kmalu je bilo jasno, da so osnovni koncepti zasnove v letu 1977 zastareli: porodili so se novi ambicioznejši načrti z željo, da nas ponovno privedejo v vrh jugoslovanske proizvodnje, tako po kvaliteti, kvantiteti in avtomatizaci-
ji proizvodnje. Zato je bil že zastavljeni program revidiran v letu 1980 z aneksom k investicijskemu programu in dobili smo dodatno odobrena sredstva od Ljubljanske banke. Predvideno je bilo, da se del opreme, to je del opreme za šaržir-nico in skladiščenje sipkih materialov (pigmente in polnila) uvozi.
Upanje, ki smo ga gojili, se je pokazalo za nično. Ni nam uspelo spraviti uvozno opremo k nam. Ko se je že slutilo, da z uvozno opremo ne bo nič, smo pričeli razmišljati o tem, kako bi zainteresirali domače izvajalce, da nam tako opremo skonstruirajo in izdelajo doma. Začeli smo se ozirati okrog sebe in ugotovili, da bi z nekaterimi DO v Sloveniji le prišli do zaželjene opreme. Tu pa se začenja nova zgodba nadaljnje rekonstruirane mešalnice.
Med tem, ko smo se pogajali z uvozniki, domačimi in tujimi doba-
vitelji, projektanti in izvajalci, pa so se izgrajevale in montirale nove linije za finalizacijo produktov. Kar 15 kom. po 10 m3 in 3 kom. po 23 m3, smo jih montirali opremljene z dovodi, mešali ter 3 kom. po 6 m3 in 1 kom. s 16 m3 tehtalnimi posodami, ki so opremljene prav tako z dovodi tekočih surovin, tehtalno avtomatsko opremo in mešali.
Kakšna pridobitev je to za Color, vedo samo posamezniki, ki so sodelovali pri prvih preizkusih naprav in pri načrtovanju, montaži in uvajanju proizvodnih naprav. Nič ne pretiravam, če rečem, da z dobro organiziranostjo, zagrizenostjo, da rešimo še določene probleme in da dogradimo drugo in tretjo fazo rekonstrukcije, imamo neslutene možnosti pri dviganju proizvodnje, tako v kvalitetnem in kvantitetnem smislu. Kolikšne so kapacitete novega dela mešalnice, me marsikdo sprašuje. Odgovor je zelo težak, najboljši pa je: »Tolike, kolikor jih bomo znali ustvariti!«
Razumljivo je, da bo potrebno za nove kapacitete poiskati nove kupce doma in v tujini. Problemi, s katerimi se bo srečevala komerciala in razvoj, ne bodo majhni. Nove kapacitete bodo terjale nova in večja naročila (vsaj 10 ton enovitega proizvoda), veliko večje dobave surovin in ne nazadnje večja sredstva za povečanje pomožnih in stranskih obratov in za povečano delovanje vseh ostalih služb. Nič kaj spodbudnega ne bom napisal za kolektiv DO Color ja, če zapišem: »V naslednjih letih nas čaka samo delo, da bomo opravičili to investicijo pred družbo«. Smatram, da bo kolektiv sprejel z razumevanjem to nalogo, ki jo je pred družbo dolžan izpeljati.
Vid Koželj, dipl. ing.
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM ISKRENE ČESTITKE

Poslovanje v prvih devetih mesecih
Za poslovanje v tretjem trimesečju letošnjega leta je značilno, da se pogoji gospodarjenja niso spreminjali tako občutno in hitro kot poprej. Prav gotovo je tudi to eden od vzrokov, da so bili doseženi rezultati poslovanja nad pričakovanimi. Dejstvo je namreč, da so bili vsi planski finančni cilji o-predeljeni za prvih devet mesecev preseženi, kar hkrati pomeni, da so bili preseženi tudi rezultati doseženi v enakem obdobju lanskega leta.
Najprej si oglejmo najpomembnejše rezultate delovne organizacije dosežene v obravnavanem devetmesečnem obdobju.
Celotni prihodek (3.934 mio din) je bil večji od planiranega za petino in od lanskoletnega za 74%. Dohodek (835 mio din) in čisti dohodek (591 mio din) sta bila v primerjavi s planiranim večja za 30% oz. 36 %, v primerjavi z lani doseženim pa za 70% oz. kar 100%. Poslovni sklad (369 mio din) je bil večji od planiranega za 64 % in od lanskoletnega za skoraj trikrat. Materialni stroški in amortizacija (3.098 mio din) so se povečali glede na plan za 19 %, glede na lansko enako obdobje pa za 75 %. Ker so porasli za malenkost več (1 %) kot celotni prihodek je rast dohodka zaostala, pri čemer je potrebno omeniti, da se je v strukturi celotnega prihodka delež dohodka v primerjavi z lanskim enakim obdobjem zmanjšal od 21,8% na 21,2%, v primerjavi s prvim polletjem letošnjega leta (16,7 %) pa povečal.
Zanimivo je, da je delež materialnih stroškov z amortizacijo v TOZD Smole prvič večji od deleža v TOZD Premazi. Ob celotnem prihodku 1.114 mio din je bil v Smolah plan presežen za 14% in lanski rezultat za 58 %. Premazi so dosegli za 84 procentov večji celotni prihodek (2.728 mio din) kot lani in presegli plan za 25 %. Fizični obseg proizvodnje je bil v Smolah večji od lanskega za približno 700 t oz. 8 % in v Premazih za približno 18001 oz. 9 %. Poslovni sklad (97 mio din) Smol je bil večji od lanskoletnega za slabo polovico, Premazov (272 mio din) za skoraj petkrat, s tem da sta bila planska cilja dosežena. V globalu je bilo v Smolah razporejenih za osebne dohodke 27 %, v Premazih 24% in v skupnih službah 27 % več sredstev kot lani, pri čemer je bilo število zaposlenih povsod nižje od lanskoletnega.
Seznanili smo se z rezultati poslovanja celotnega obdobja devetih mesecev in lahko ugotovimo, da so precej boljši tako od planiranih kot tudi lanskoletnih. Prav pa bi bilo, da povemo, koliko so k omenjenim rezultatom prispevala posamezna trimesečja.
Iz spodnje tabele, v kateri so rezultati členjeni tako, da seštevek prvega, drugega in tretjega trimesečja predstavlja rezultat prvih devetih mesecev (upoštevani so podatki periodičnih obračunov DO Color, lahko ugotovimo, da je bilo najuspešnejše tretje trimesečje. Celotni prihodek je bil za tretjino višji kot v drugem in za polovico višji kot v
prvem trimesečju. Ustvarjeni dohodek tretjega trimesečja je bil večji kot dohodek ustvarjen v prvem in drugem skupaj, prav tako tudi poslovni sklad, pa čeprav se je neplačana realizacija iz drugega v tretje trimesečje povečala še za nadaljnji dve stari milijardi.
Doseženi rezultati so med drugim prav gotovo tudi posledica višje produktivnosti dela, saj se je fizični obseg proizvodnje na nivoju delovne organizacije povečal od 28.8101 na 31.3791 ob zmanjšanju zaposlenih od 656 na 650. Večjo proizvodnjo je omogočila boljša založenost s surovinami — domačih in uvoženih surovin ter embalaže je bilo zagotovljenih približno za desetino več kot lani. Res pa je, da pogosto ni bilo na razpolago u-streznih in potrebnih surovin in embalaže.
Lastni in posredni izvoz nam je zagotavljal devizna sredstva, ki so bila kljub temu, da smo usklajeni plan SISEOT presegli za 97 % oz. približno 120 mio din, premajhna za pokrivanje vseh potreb.
Svoje so prispevali seveda tudi ugodnejši pogoji prodaje, saj so bile v začetku meseca septembra odobrene nove cene izdelkov.
Doseženi rezultati niso slabi. Poleg obsega se je vsaj za spoznanje dvignila tudi kakovost gospodarjenja. V prihodnje se mora dvigniti še bolj. Z zaključenima naložbama v mešalnici in sintezi bo to nalogo še veliko laže uresničiti.
Bojan Dolar
REZULTATI POSLOVANJA PO TRIMESEČJIH
SD = strukturni delež I = indeks verižni V = vrednost
v mio din
DO Color		I. kvartal		II. kvartal			III. kvartal		I,-	—III. kvartal
	V	SD	I	V	SD	I	V	SD	I	V	SD
CP	1131	100	1211	100	107	1592	100	131	3934	100
Mt+Am	870	76,9	1080	89,2	124	1149	72,2	106	3099	78,8
D	261	23,1	131	10,8	50	443	27,8	338	835	21,2
ZPO	74	6,6	66	5,5	89	104	6,5	157	244	6,2
CD	187	16,5	65	5,3	35	339	21,3	521	591	15
OD	49	4,3	55	4,5	112	68	4,3	124	172	4,4
SP	8	0,7	12	1	150	11	0,7	92	31	0,8
RS	6	0,5	3	0,2	50	10	0,6	333	19	0,5
PS	124	11	— 5	0,4		250	15,7	—	369	9,4
Neplačana realizacija	175	195
Akcija na Voglu
Jutranje sonce je skupino petih nadebudnežev obsijalo že visoko na Gorenjskem, ko se je vsa otovorjena »s potuho« (kombi vzdrževalcev) peljala proti Bohinju. Vse je dišalo po delovni akciji, ki jo vsako leto priredi smučarsko-pla-ninska sekcija v počitniškem domu na Voglu. Za razliko od prejšnjih let so se tokrat v en termin združila vzdrževalna dela in čistilna akcija. Komaj smo se domenili z žičničarji za način transporta naše krame, ki jo je bilo mimogrede povedano za cel tovornjak, že je slednji s hrupnim ropotom naznanil, da prihaja na prizorišče. Prva dva dneva smo namenili tako rekoč strokovnim delom; delni zamenjavi eternitne kritine s pločevino in dograditvi shrambe za smuči. Smotrna razdelitev dela in zvrhan koš dobre volje, ki ga je od časa do časa podkrepil dolg požirek piva ali špricerja, je kmalu rodilo rezultat. Konec prvega dne je bila streha prekrita, shramba pa je zelo izrazito nakazovala svojo obliko. Začetek pri strehi in konec pri temeljih, ki jih je mojster Košir znotraj olepšal s keramiko, kaže, da smo tudi planinci dovzetni za dojemanje naprednih tehnologij.
Naslednji dan je enolično delovno vzdušje zmotil prihod razigrane skupine Colorjevcev, ki so se takoj oglasili; »Ja kakšen kurnik pa je to«? Srečko pa še bolj zlobno: »Jože, to je pa zate.« Sobota je bila namenjena pospeševanju in uresničevanju zelenega plana. Že kmalu dopoldan so se po Voglu razlezle opojne dišave prečrpavajoče gnojnice, katerim so se popoldan pridružili prefinjeni odtenki dobro predelanih zavrženih obrokov hrane in njihovih ostankov iz sme-tiščne jame. Domin in Zvone, ki sta jih znosila kar 30 zabojev, sta odločila, da naj bo ta številka v prihodnje osnovno merilo, s katerim bomo merili padec ali porast standarda naših delavcev.
Medtem je iz podpornega zidu pognala železna ograja, katero je ena od nadebudnic, sicer že veteranka, barvala z rdečo barvo. Takoj se je razlegel piker komentar: »Ta barva je bolj primerna za bike dražit, kot pa za ograjo«.
Približal se je večer in nekateri sedanjih in bodočih žena ter možev boječi so se poslovili, drugi pa smo konec dneva zaključili na najbolj razigran način.
Nedelja je v glavnem minila v čiščenju drobovja hiše ter pospravljanja okolice. Zelo dolgočasno, ali ne? Turobno vzdušje sta še pospeševala megla in droban dež. Edina svetla točka dneva je bil popoldanski prihod paketa Štajerk — žal en dan prepozno, med katerimi bi si eden izmed nas kmalu našel svojo Ksantipo, vendar jo je z obilo sreče srečno odnesel.
Dan se je nagibal k večeru, zaprli smo kočo in se zadovoljni po opravljenem delu odpravili domov.
N. J.
Pravnomočni sklepi 3. javne obravnave skupne disciplinske komisije
Trije kršitelji
MARJAN HOČEVAR, na delih in nalogah — izdelovanje smol v TOZD »Smole«, je odgovoren, da je dne 8. 4. 1983 iz velike malomarnosti povzročil zastoj v proizvodnji, ker se pri kuhanju Oleoftala L 225 ni držal navodil. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, ki je navedena pod 1. točko 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep DENARNA KAZEN v višini 5 °/o akontacije OD za april 1983.
ALOJZ KRŽIŠNIK, na delih in nalogah — enostavna opravila v obratu TOZD Smole, je odgovoren, da je neopravičeno izostal z dela dne 28. in 29. aprila, 6. in 16. junija ter 5. in 6. julija 1983 (6 delovnih dni). S tem dejanjem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 15. točki 133. člena pravilnika o delovnih razmerjih in mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo dvanajstih mesecev.
FRANC PLEŠEC, na delih in nalogah — upravljalec ribalnega stroja v TOZD Premazi, je odgovoren:
1.	da je dne 9. 8. 1983 odtujil dva nova hoboka in s tem storil hujšo kršitev po 3. točki 133. člena, ter
2.	da je prišel dne 11. 8. 1983 na delo vinjen in s tem storil hujšo kršitev po 13. točki člena pravilnika o delovnih razmerjih.
Za storjene hujše kršitve delovne obveznosti mu je bil izrečen ukrep PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno za dobo šestih mesecev.
Izvršitev izrečenega ukrepa se odloži pod pogojem, da v roku šestih mesecev po dokončnosti oziroma pravnomočnosti tega sklepa, ne bo storil nove hujše kršitve delovne obveznosti, v nasprotnem primeru bo ukrep izvršen.
Naj milejši ukrep — OPOMIN je bil izrečen enemu delavcu v TOZD Premazi.
Na obravnavi je bil sprejet tudi sklep, da se disciplinski postopek zoper delavca SEDEJ Slavka u-stavi, ker mu je med postopkom prenehalo razmerje po sporazumu.
Colorjev Janezek
Janezek letošnjo jesen res nima sreče. Kakor hitro mu pade v oči Colorjev problem, že mu odgovorni ponudijo rešitev. Prejšnji mesec je po službenem potovanju v tujino napravil obračun potnih strosKov, ki mu ga nikakor ni uspelo oddati oz. spraviti skozi vse mogoče kontrole do blagajne. Založil je nekaj lastnih trdnih denarjev in bi jih srčno želel dobiti spet nazaj. Tekal je od instance do instance (včasih so rekli od Poncija do Pilata), primerjal obračune ostalih potujočih v i-nozemstvu in ni uspel... Za nekoga naj bi veljal ta predpis, za drugega spet drugi. Tik preden je dokončno izgubil živce, mu je v roke prišel osnutek Pravilnika o povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju posebnih del in nalog (zelo zamotano!). S sprejetjem tega akta se bodo vse nejasnosti in problemi v zvezi s povračili stroškov prav gotovo razblinili kot milni mehurčki.
Razbremenjen vseh skrbi se je odpravil na novo službeno pot na Štajersko. Pri Domžalah ga je že na daleč pozdravljala obarvana v živih zelenih tonih Heliosova tovarna. Kdor ima, pa ima, je menil.
Naslednje jutro je bilo sivo, siva in razpadla pa so bila tudi pročelja njegove tovarne. Včasih se mu zazdi, kakor da bi delal v železarni, ne pa v tovarni barv, kjer resnično ne bi smel biti problem na zunaj pokazati, da proizvajamo barve, med drugim tudi za fasade. Ali ob vseh sto, dvesto in več odstotnih indeksih ni prostora za olepšanje lastnih zgradb. Propagandna sredstva bežijo brez učinka na sto strani, tam, kjer bi bilo ob skromnih sredstvih potrebno le nekaj dobre volje in pripravljenosti, jih pa ni.
Prav presenečen je bil Janezek, ko je v razvojnem sektorju opazil različno obarvane laboratorije in pisarne in z lastnim parket lakom zaščitena tla. Najbrž je ta osamel primer vse premalo revolucionaren, da bi s svojim zgledom pritegnil za seboj tudi druge. V tovarniški knjižnici, ki je kljub težavam z dobavami tuje literature dosti na tekočem, je Janezek pred časom v neki ameriški reviji odkril zanimivo geslo zahodne premazne industrije: — COSTS DOWN, QUALITY UP! kar bi po domače pomenilo:
— Znižajmo stroške, izboljšajmo kakovost!
Izgleda, da je kljub tečajem angleščine nekaj odgovornih razumelo geslo rahlo narobe: — COSTS UP, QUALITY DOWN!
»Morda vas bo zanimalo«
Le kdo bo cenam kos?
Cene, katere izražajo vrednost neke dobrine ali storitve, se v zadnjem času tako hitro spreminjajo, da jim človek enostavno ne sledi več. Da je to le res, lahko ugotovimo po stalnem objavljanju ali pa tudi ne, predvsem pa po tem, da za osebni dohodek kljub redkemu povečanju, kupimo vedno manj. Ta problem pa v podrobnosti zasleduje Zavod za statistiko in v nadaljevanju vam posredujemo nekaj najvažnejših podatkov za september letošnjega leta:
Indeksi cen življenjskih potrebščin
	IX 83	I,—IX. 83	I,-	-IX. 83	Strukturni faktor %
	IX 82	I,—IX. 82	82	
SKUPAJ	144,7	135,0	131,1	100
Hrana	150,0	138,8	135,2	40,8
Tobak, pijača	145,6	133,6	130.3	4,2
Obutev, obleka	136,6	135,2	129,1	13,3
Stanovanje	134,0	127.1	124,7	6,3
Kurjava, razsvetljava	138,8	132,2	129,0	5,7
Higiena	132,6	129,0	125,4	3,5
Blago	146,6	136,6	132,4	86.9
Storitve	131.1	124,8	122,6	13,1
Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih				
Industrija skupaj	132.8	125,3	121,4	
Elektrogospodarstvo	126,7	127,8	114,6	
Premogovniki	143,1	128.1	126,8	
Naftni derivati	193,1	143,7	139,2	
Bazična kemija	127,9	123,7	119,9	
Predelovalna kemija	117,0	148,6	135,5	
Gradbeni material	154,3	129,6	127,2	
Obutev	114,5	110,8	116,9	
Živilski proizvodi	157,1	141,2	136,9	
Pijače	154,5	120,7	119,0	
Indeksi cen na debelo:				
SKUPAJ	152,2	138,5	133,4	
Živilski izdelki	152,0	131,5	127,7	
Tekstilni izdelki	174,6	159,9	150,3	
Kurjava in razsvetljava	177,8	136,5	132,8	
Zdravila	108,5	117,3	113,4	
Šolske in pisarniške potrebšč. 182,8		175,2	168,0	
Tekoča goriva	163,5	133,0	129,6	
Gradbeni material	146,8	143,0	135,9	
Indeksi cen na drobno:				
SKUPAJ	145,5	135,1	130,8	100
Blago	145,5	136,1	131,5	90,6
—■ industrijski izdelki	144,9	135,0	130,1	72,3
— alkoholne pijače	147,2	125,9	124,3	2,8
— kmetijski proizvodi	154,9	142,9	139,4	95,5
Storitve	133,2	124,8	122,7	9,4
Indeksi cen gostinskih storitev: SKUPAJ	143,4		130,5	128,2	
Jedila	141,8	132,7	130,0	
Alkoholne pijače	150,0	130,6	128,4	
Brezalkoholne pijače	148,9	182,1	129,9	
Prenočitve	129,7	121,2	120,2	
Alojz Izlakar
Ni pomembno, kdo je vprašal
Zadnji meter vrvi enakomerno zdrsi med dlanmi. S snežišča stopim na stebriček, vrv je prekratka, da bi soplezalec dosegel klin na va-rovališču. Varujem, pridi... Oprimki postajajo vse Skromnejši, snamem rokavice in poskušam tam, kjer je Janez že očistil sneg. Zaman, do prvega klina so moji prsti od mraza otrdeli. Sanjam o beli zimi v gorah, pa me že prvi septembrski sneg spravlja v obup.
Na varovališču brez besed nataknem rokavice. Razumel je. Prepuščam mu vodstvo in z najinim dogovorom »cug — cug« do nadaljnjega še ne bo nič.
Bolečina prebuja iprste, malo više, na desni, med zavijanjem vetra poje kladivo zanesljivo pesem. »Zdaj malo pazi!« »Ni tako težko, kot pravijo knjige!« se zaderem, ker smer že poznam. In res, vrv pripoveduje, da Janez tam zgoraj nima težav.
Z veliko mero optimizma se zaženem za njim. Do klina. Izbijam, počivam, izbijam, počivam, z levico visim na majhni luski, pod nogami je vse spolzko in obrnjeno navzdol. Izbijam, počivam, izbijam, preklinjam, izbijam, preklinjam, ne meneč se za svojo ženskost, tako naprej, izmenično, kakšnih dvajset minut, »Pa pusti, če ne gre«, slišim blaženo melodijo besed, ki pomenijo, da je odpuščeno moji nemoči.
Ženska trma včasih presega vsa pričakovanja in ponovno se vržem na delo. Ne gre za klin, gre za čast. Kljub mrazu in vetru sem premočena od potu. Maj mi šine v glavo... V isto razpoko malo niže zabijem klin s profilom, da jo malo razširim. Ponosno, kot otrok, ki je v šolski zvezek dobil prvo čebelico, izbijem zgornji klin. Z drugim ne bo težav, si rečem in že je pristal pet metrov niže na majhni polički. Smola in sreča, v Platenshu-su sem vrgla tri v poden. »Popuščaj vrv, grem dol!« Ne menim se za kakršenkoli ugovor in že se spuščam po skalah, potem navzgor. V ploščah čutim napeto vrv.
»Nisi zmrznil?« ga pozdravim. »Ravno toliko, da greš zdaj lahko naprej.« »Ni pošteno, od tu naprej je bolj lahko; če si vse najtežje zlezel ti naprej...« »Ne filozofiraj !«
Zdaj je šlo bistveno hitreje. Tudi veter je ponehal, stena je pokazala nežnejši obraz. V stebru Grintovca je nekdo zabijal. Iz zajede »Ekar—Jamnik« slišim: »Varujem.« Skale so živele. Češka koča tam doli na Ravneh je vabila. Še malo, smo ji odgovarjali. Roke so
iskale za oprimki pod snežnimi zaplatami, vponke so škljocale v ušesih klinov, vrv je neslišno drsela, noga je nerodno sprožila kamen, ki je vznemiril in za hip prekinil enakomerni ritem.
»Pridi, varujem!« sem rekla. »Varujem, pridi!« je rekel. Dve hrapavi roki se srečata in za trenutek trdno skleneta. V očeh soplezalca je nekaj, kar bere v mojih očeh. Ves ceremonial traja le nekaj trenutkov. Dol morava. Pod steno je vrv zvita. Sedim na rokavicah. »Zakaj plezaš?« »Ne vem.« Ni pomembno, kdo je vprašal.
Marjeta
V poletni vročini
na strme vrhe...
Vrhove naših prelepih gora obiskuje vse več prijateljev planin. Množičnost je zaslediti vsepovsod. Tak je tudi vsakoletni tradicionalni vzpon na Polhograjsko Grmado med prvomajskimi prazniki. Med temi obiskovalci Grmade so tudi številni Colorjevci. Družinski izleti na Grmado, Šmarno goro in po nadmorski višini podobne vrhove, so običajno šele trening za vzpone na višje gore. Dobra kondicijska priprava je nujno potrebna, če se človek hoče v hoji sprostiti in razvedriti. Seveda, vsak si po želji lahko privošči po utrujajoči hoji več ali manj počitka. Zato pa so potrebne planinske postojanke, kjer si planinci v prijetni družbi »privežejo dušo«.
V letošnjem letu je bilo obnovljenih več planinskih domov. Med naj-večjo pridobitev za gornike štejemo vsekakor prenovljeni planinski dom na Kredarici. Po zamisli Jakoba Aljaža, našega rojaka iz Zavrha pod Šmarno goro, je bil »Triglavski dom« na Kredarici postavljen leta 1896. Jakob Aljaž se upravičeno imenuje »oče slovenskega planinstva«. On in njegovi somišljeniki so pravočasno preprečili prodiranje nemštva v naše gore. Ljubezen do materinega jezika in do domače slovenske zemlje je dajala Aljažu moč pri premagovanju ovir, ki so botrovale izgradnji planinskih koč, tako na Kredarici, kakor tudi izgradnji Aljaževega doma v Vratih. Obnovljeni planinski dom na Kredarici bo služil potrebam vse večjega števila obiskovalcev očaka Triglava. Prav bi bilo, ko bi po »Triglavskem domu« prišla na vrsto še kakšna koča iz neposredne soseščine Triglava, ki še čaka na posodobitev, morda ne tako širokopotezno, pa vendarle nujno potrebno obnove. Pri tein mislim tudi na obnovitev zasavske koče »Na prehodavcih«. Koča stoji na višini 2050 metrov in je nekako v sredini med Doličem in Kočo pri sedme rih jezerih.
FOTOKRONIKA COLORJEVECA TEKA
Mladina pripravljena na start
Fantje so se različno pripravili za boj
Dekleta so se sprostila zlasti na cilju
COLOR 5
Tone Kern
Prvi koraki in čvrsta pot športnega društva Color
Na zimo smo že popolnoma pozabili, spomladansko sonce se je kazalo že v polni moči in svoji toploti. Le sem in tja si še koga videl v zimskem ali toplejšem plašču. In to toplo sonce je zdramilo naše sosede — gostince, da so na to prijetno toploto pred gostilno postavili vrtne mize in stole. Vaba je bila postavljena, težko se ji je upreti pa tudi žeja je storila svoje.
Tako so se za to vabo ujeli Color-jevi možje (ne prvič) in pogovor je stekel kot že mnogokrat poprej, o čem drugem kot o Color ju, kasneje pa še tudi o kakšni ženski in nazadnje o športu, šport jih je prevzel bolj kot bi mislili in zahteval je še nadaljnih nekaj »špricerjev«. Povod za tako razgretost je bila slaba igra naših nogometašev na neki tekmi prejšnjo nedeljo.
Sonce je že zdavnaj zašlo za Lubnik, tudi mizo se možje zamenjali za tisto poleg »Sanka«. Glavno besedo je kot vedno imel Stane.
Nenadoma je ves utihnil nato pa kot iz topa ustrelil: »Fantje, predlagam, da organiziramo nogometni turnir.«
»Dajmo«, odgovorijo ostali.
»Resno mislim«, vztraja dalje, »povabimo Helios, Dugo in Kemokom-binat«.
Sedaj tudi ostali obmolknejo in se nemo spogledajo. Vsi gostje v lokalu se obrnejo k mizi, zakaj takšna tišina?
Kot na znak štarterja vsi v en glas: »Veljaaaa.«
Pogovor, ki je nato sledil, je bil še veliko burne j ši, vendar misel je bila dana in sprejeta in že so se načrtovale osnovne poteze organizacije.
Koliko »špricerjev« je nato še steklo po ogretih grlih, naslednji dan tudi gostilničar ni vedel.
Ideja se je hitro razširila po kolektivu, direktor je bil takoj za to. Sestanek s predsedniki omenjenih tovarn je bil kot nalašč, da se tudi njim ponudi rojena ideja.
»Neverjetno«, nihče ni bil proti in stvar je nato sama po sebi stekla.
Maja 1968 so Medvode gostile nogometaše Heliosa iz Domžal, Kemo-kombinata iz Zagreba, Dugo iz Beograda in seveda domače Colorjev-ce. Viteški boji so se odvijali na nogometnem igrišču v Medvodah. Navdušenje je bilo popolno, nešteto novih poznanstev. Ni ga bilo več, ki bi lahko zaustavil to kolesje.
Dogovor za prihodnje leto je bil sprejet in soglasno potrjen. Leta 1969 se vidimo v Zagrebu. Tekmovanje pa razširimo še na kegljanje, šah, streljanje in namizni tenis.
Iz Zagreba smo se v letu 1970 preselili v Beograd in s seboj povedli še gasilce.
V	letu 1971 so bili organizatorji v Domžalah in v naslednjem letu 1972 se že drugič srečamo v Medvodah v mnogo večjem obsegu in številu kot pred štirimi leti. To je bila že kar mala olimpiada v jugoslovanskem merilu.
V	naslednjih letih se srečanjem pridruži še Karbon iz Zagreba, pa Zvezda Gornji Milanovac in Zorka Šabac. (Pregled vseh srečanj je podan v posebni tabeli).
Nihče v tistem trenutku, ko so se odločali o nogometnem turnirju, ni mogel predvideti takšnega razmaha v športni aktivnosti. Vsako majsko srečanje je zahtevalo vedno več kvalitetnih športnikov, ki jih je bilo potrebno med letom pripraviti in opremiti. Osnovna organizacija sindikata — sekcija za šport in rekreacijo je imela mnogo dela, saj je v športno dejavnost bilo potrebno vključiti čim širši krog zaposlenih. Na ta način pa smo nehote prehajali v množično športno dejavnost, ki se je odražala v cilju rekreacije v najširšem pomenu besede, iz te množičnosti pa smo lahko vedno izluščili kvalitetno ekipo za merjenje moči v posameznih disciplinah. Pri tem so vedno izstopali strelci, kegljači, kasneje gasilci, nato pa ostali. Najslabše nam je vedno šlo pri šahu in namiznem tenisu.
Tako močna športna aktivnost pa je pričela presegati možnosti delovanja kot sekcija sindikalne organizacije. Po 6. majskem srečanju v Krapinskih toplicah je, po pregledu letne aktivnosti in ugotovitvi, da z organiziranim delom dosegamo na srečanjih odlična mesta, padla odločitev, da pristopimo k organizaciji
Športnega društva Color. Takoj smo si bili enotni, priprave so stekle in 22. 11. 1973 smo se zbrali v jedilnici nove tovarne v Preski. Kaj smo tam rekli in zapisali, je razvidno iz zapisnika, ki ga v celoti objavljamo.
Športno dmštvo Color, njen prvi kot tudi naslednji predsedniki, so delo vzeli resno, organiziranost, kvaliteta in množičnost je naraščala iz leta v leto. Dejavnost je potekala še nadalje po sekcijah, če se je pojavil dovolj širok interes, smo ustanavljali tudi nove, glede na razpoložljiva finančna sredstva, sindikalna organizacija nam je pri tem kar izdatno pomagala, pa smo opremljali športnike s trenirkami in ostalo športno opremo ter zagotavljali športne objekte tako za trening, tekme in splošno rekreacijo. Pri tem so nas podpirali tako samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, veliko podporo pa smo imeli tudi v takratnem generalnem direktorju Milošu, ki je vedno našel čas, da nas je spremljal ali se vsaj za krajši čas udeležil naših tekem ali srečanj.
Žal pa smo ob ustanovitvi in tudi kasneje pozabili zadolžiti nekoga, ki bi vso široko zasnovano in pestro dejavnost sproti beležil na papir in tako omogočil drugim in vsem nam popoln in točen pregled. Zaradi te pomanjkljivosti so podatki prve polovice precej pomanjkljivi, morda tudi netočni in ne zajemajo celotne dejavnosti, zaradi tega ne smejo biti užaljeni tisti, ki se v tem zapisu ne bodo našli.
Kljub vsemu poskusimo navesti za posamezna leta tukaj najpomembnejših aktivnosti:
COLOR 6
Naši nogometaši na športnih igrah 1968. leta
ZAPISNIK
ustanovnega občnega zbora športnega društva Color, ki je bil dne 22.11.1973 v prostorih nove tovarne.
Predsednik 10 sindikalne organizacije tov. Tribušon je vse prisotne lepo pozdravil, nato pa predlagal organe zbora:
Del. predsedstvo: Izlakar Lojze Tribušon Janko Burja Lojze
Zapisnikar:	Mrak Nuša
Overovatelja:	Kristan Marko
Hočevar Jože
Tov. Izlakar se je zahvalil za zaupanje in predlagal naslednji
DNEVNI RED:	1. Ustanovite1r športnega društva
2.	Izvolitev članov odbora
3.	Ustanovitev novih sekcij
4.	Razno
Ad 1.
Tov. Izlakar je v krajših besedah seznanil prisotne z dosedanjim delom na športnem in rekreativnem področju. Zaradi boljše povezave med posameznimi sekcijami in smotrnejšega dela je bila že večkrat izražena želja po lastnem športnem društvu. K ustanovitvi nas vodi tudi dejstvo, da se vsako leto udeležujemo športnih iger v okviru bajvarjev Jugoslavije in da je za igre potrebno usposobiti in pripraviti okrog 70 tekmovalcev.
Zato predlagamo* da današnji zbor potrdi ustanovitev športnega društva, pri čeme* pa je potrebno se vedno dajati močan poudarek na množičnosti in rekreaciji.
Prisotni so se s predlogom strinjali.
Ad 2.
Delovni predsednik je za novi odbor športnega društva predlagal naslednje člane:
-	predsednik: Vilar Stane
-	tajnik:	Rozman Prano
» blagajnik:	ing. Nataša Barle
• elani:	Bezjak Andrej
Smolič Ivan Petač Pbter Nardoni Jule Savovič Momir Stajer Marjanca ing. Senčar Tone Bukovec Jože Koriašek Miro Izlakar Lojze
•» Rastni člani: Gabrijel Miloš ing. Hafner Ivan Svoljšak Janez
Vsi prisotni so fco s predlogom soglasno strinjali.
Ad 3.
Tov. Izlakar je povedal, da trenutno uspešno delujejo tri sekcije, kar se je tudi močno odrazilo na naših športnih igrah. Ker pa na naših igrah sodelujemo tudi v šahu in namiznem tenisu, je potrebno poživiti to dejavnost in ko bodo dani pogoji, ustanoviti sekcijo.
Za izpeljavo tega je bil zadolžen član odbora tov. Savovič Momir. Zaradi velikega zanimanja za smučanje in planinarjenje, ter v zadnjem času tudi košarko, predlagamo, da se ustanovita novi dve sekciji -smučarsko-planinska in košarkaška.
Za člane smučarsko-planinske sekcije so bili izvoljeni naslednji
-	predsednik: Nardoni Jule
-	tajnik:	Mrak Nuša
-	Blagajnik:	Petaci ing. Anica
Delo sekcije naj bi obsegalo naslednje:
-	organizirati razne tečaje - začetne in izpopolnjevalne,
-	organizirati več skupinskih smučanj,
-	organizirati razna tekmovanja v okviru podjetja,
-	sodelovati v vseh tekmovanjih v okviru občinskega in mestnega sindikata, Partizana itd.,
-	povečati zanimanje za smučanje med ženkkami,
-	organizirati letno dva množična izleta v hribe,
-	udeleževati se ostalih izletov in akcij planinskega društva Medvode.
Za člane odbora košarkaške sekcije so bili predlagani:
-	predsednik: ing. Senčar Tone
-	blagajnik:	Kastelic Franc
Delo sekcije naj bi obsegalo:
-	organizirati treninge,
-	organizirati in sodelovati na raznih tekmovanjih.
Vse sekcije morajo do 8.12.1973 izdelati programe dela za leto 1974 in predložiti predračune za potrebna finančna sredstva. To je potrebno za zagotovitev finančnih sredstev za delovanje športnega društva.
Ad 4.
Tov. Izlakar je podal poročilo o obračunu piknika, katerega smo izvedli v lastni režiji. Pri tem je poudaril, da smo s svojim delom pri izvedbi ustvarili za blagajne treh sekcij skupno 6.000,00 N din.
Tov. Izlakar se je zahvalil vsem prisotnim za udeležbo in še enkrat poudaril, da ima pravico sodelovati v športnem društvu vsak član našega kolektiva.
SKB&iDV
£2mJ«*
Hočevar Jože	•-
Delovno predsedst^; Izlakar Lojze ——"--7—-Tribušon Janko —— Burja Lojze -------------
LETO 1973
—	smučarji uspešno zastopali barve Color j a v Kranjski gori in uspešno izvedli lastne tekme na Starem vrhu,
—	strelci prevzamejo Strelsko družino Medvode in vidno opozarjajo na svoje uspehe kjerkoli se pojavijo,
—	kegljači delajo svoj obračun, kar 60 tekem v letu dni,
—	košarkaši že trdno stojijo na nogah, koši se opazno polnijo,
—	vsi omenjeni in neomenjeni smo zelo uspešno sodelovali v majskem srečanju, kjer smo vidno izstopali od ostalih v enotni opremi, prve črne trenirke itd.,
—	širok krog udeležencev in dobra organizacija športne aktivnosti na pikniku na Sori,
—	planinci so takoj pokazali svojo množičnost in privrženost ter željo po hoji, več kot 40 se jih poda preko Vršiča na Kriške pode in v Vrata, kar zmore tudi 101-kg (Janko).
LETO 1974
—	sekcije delale v okviru svojih planov,
—	formiran je bil SOZD Polikem, športniki se takoj organiziramo in priredimo športne igre,
— ŠD Color dela svoj enoletni obračun, rezultati so več kot zadovoljni, izvoli se novi upravni odbor.
LETO 1975
—	smučarji prisotni na vseh tekmah, Vogel premajhen za vse, redni gosti Starega vrha,
—	strelci delajo svoj obračun, povsod je videti cevi njihovih pušk, rezultati že kar zavidljivi,
—	kegljači se poleg svojega rednega dela srečajo s svojimi rednimi tekmeci iz Kemokombinata Zagreb,
—	na majsko srečanje smo poleteli v Beograd, uspeh zadovoljiv,
—	nogometaši in kegljači odpotujejo v Avstrijo, naš gost in nasprotnik je VIANOVA, srečanje je bilo nadvse prijetno, točke podelimo.
LETO 1976
—	smučarji vso sezono na snegu, občinska prvenstva, Colorjev Stari vrh, II. zimske igre Polikem,
—	strelci si zadajo in izvedejo zelo obsežen program,
—	planinci se po letu 1972 ponovno podajo na Triglav, kar 26 jih je, mnogi imajo še danes sledove krsta ob Aljaževem stolpu,
—	majsko srečanje organizira Helios na Slovanu v Ljubljani,
—	posebej prijetno je srečanje naših športnikov v Hempelsu — Umag in povratno srečanje v Medvodah,
—	letne Polikem igre prerastejo v prvo malo olimpiado, 11 udeležencev, preko 500 športnikov, naš uspeh dovolj viden.
LETO 1977
—	smučarji uspešno štartajo v svojo sezono, ki se poleg ostalega tudi dobro odrežejo na zimskih igrah Polikem,
—	letne igre tretje po vrsti v Kočevju so potekale ob splošni premoči Color j a, rezultat, L mesto.
— rezultat tako dobre uvrstitve so verjetno tudi pred tem uspešno izpeljane športne igre med obrati in jubilejno 10. majsko srečanje v Umagu v organizaciji Kemokombinata,
—• za nameček vsega, nas v jeseni obiščejo še nogometaši Hempelsa iz Umaga.
V omenjenih letih so naši planinci pogledali tudi preko naših meja in obiskali tuja gorstva. Posamezniki pa so se izkazali tudi v plezalni tehniki v domačih in tujih gorstvih in mednarodnih odpravah.
Pri planincih nikakor ne smemo prezreti čvrstega poguma in dobre volje, ko so prevzeli v »upravljanje« planinski dom na Voglu. Dom je ponovno vzcvetel in nudil prijetno zavetišče mnogim našim smučarjem in še marsikomu drugemu.
Pohod ob žici okupirane Ljubljane ni nikoli minil brez Colorjevih športnikov in drugih.
Še enkrat se opravičujem vsem tistim, ki jih nisem zajel posamezno ali v sekciji (šah, namizni tenis itd.), posamezniki poznajo tudi njihovo delo in njihov doprinos k skupnemu uspehu in popularizaciji dela športnega društva Color.
Podrobno delo po sekcijah za nadaljnjih pet let bomo objavili v naslednji številki Informacij.
Alojz Izlakar
COLOR 7
Žreb je odločil
COLORJEVE INFORMACIJE številka 11 (135), leto 12, november 1983. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200 din
2.	nagrada	150 din
3.	nagrada	100 din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. dec. 1983. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
NAGRADNA KRIŽANKA

Z

^3
2ŽE
rss
K
n
V
r.:~i
A7
H
R
/
/V
/?
“■**
V
£>
V
SZ

7~
/
r
K
/9

E
R
:;r'
A/
/
/V
>9

O


l£
:y™
J
J
j-;:
Er
?i:z
T
M
Ef
z
z
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 53 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih kadrovsko-sploš-nega sektorja. Komisija v sestavi Urška Jenko, Marjeta Štrukelj in Stanko Sedlak je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Rezko Bertoncelj, drugo nagrado 150 din prejme Miloš Milašinovič, tretjo nagrado 100 din pa Slavka Križaj.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Embalaže je vedno premalo ...