1*28. štev. V Ljubljani, v četrtek 18. novembra 1^80. Letnik Vili. inseratl s* ¿Dremajo in vel j* tris*ouna vrtita : * kr êe «h »i «k a 1 Krni D U ?ri večkratnem * ^ ce h primerno r.inaujftk. Rokopisi i*i ue vračajo, ti» »i<»» jisrna a«' n« sprejemajo S počnino prejema . » (ii niHtratrija) in • u «::■•• a na Dunajski «est» Št. 15 v Medija-tovi hi«i, II. naa te pravice za državni zbor ni dobila, akoravno je naša dežela veči od Koroške, kjer to pravico pa kupčijska zbornica ima. Mnogo bi se dalo še govoriti, kako nenaravno iu umetno so sostavljeni volilni okraji. Toliko je gotovo, da je sedanji volilni red zelo krivičen in da je potreben prenaredbe. Vendar je malo upanja, da bi se v državnem zboru našla dvetretjinska večma za prenaredbo vo-lilnpgn reda, to je skoraj nemogi č". Ako vsa politična načela na strani pustimo, je skoraj gotovo, da se bodo vsi vel:koposestn'ki potegnili za svoje predpravice, in teh poslancev je veliko. Nemška naprednjaška stranka in demokrati bodo sicer glasovali zoper veliko posestvo, Poljaki pa in borzni liberalci bodo ta predlog vrgli. Za skrčenje meščanskih predpravic, oziroma za razširjenje volilne prav'ce na kmetih, se zopet „naprednjaki ' ne bodo dali pridobiti, ravno tako ne za pristrž? nje volilne pravice trgovinskih zboru c. V Galiciji je krivca tudi v tem oziru velika , da imajo Poljaki GO poslancev, Ilusini pa, ki jih je vič, samo 3! V velikem posestvu odločujejo popolnoma Poljaki in dobijo tam 20 poslancev, tudi v mestih prevladujejo, tedaj ostaja Ru-inom le nekaj kmeč- Ifaiikovčar. Dogodba na sodnijekc spise naslonjena. (Dalje.) Ni vse sreča, kar sc človeku posreči. Prišlo pa je še huje. Drugi večer po tej dogodbi slišimo m- d mladima zakonsk ma že ta le pogovor: On : „Kakor je zdaj videti in čutiti, se ti pičaš z vsakim drugim rajši ko z mano. Kaj tacega se jaz nisi m nudjal od tebe, ko sem te vzel." Ona: „Jaz tudi ne od tebe. Pa bodiva odkritosrčna, gospod Morilo. Gosposki ženski odgojeni kakor jaz , ki sem bila vajena od mladosti že najizobraženejše družbe, iz ktere je bila izključena vsaka najmanjša robatosit, bodisi v besedi ali obnašanji, se mora tož.ti po boljši, vsaj kratkečasnejši družbi, kakor je gospod Morilo, č.' se kdo ž njim zabava tako dolgo, kakor sem se jaz. On: „Tako, Albina? Od te strani se mi kažeš? Zakaj li te jaz tudi od te strani nisem prej spoznal!" Ona: „Ilaha! Se mar kesa gospod Morilo? Naj ga tudi jaz nekaj prašam. Zakaj je go- ] spod Janez V. brž na Laškem premenil svoje ime, zakaj ni več to, kar je bil zmiraj, zakaj je zdaj André Mor.lo? On: „Saj je to novo ime zdelo se tudi tebi lepše od navadnega kmetiškega, kterega sem po očetu dobil." Ona: „Res je, če bi se bilo to zgodilo po postavni poti, ali gospod V. je dokaze in pisma za svoje novo ime naredil sam. Ali razumi to gospod Morilo? Kdor znâ kaj tacega, zna še vrč, gospod Morilo me bo že razumil. Janez — zdaj ga že zopet smemo tako imenovati, ker to je gospod Morilo — se pri tih besedah strese, kakor da bi bila šinila vâ nj električna iskra, stopi pred Albino, ktere krasna postava ga čedalje bolj čara, in reče čudno zaduhlega glatit: „Dobro, Albin». Kam meri vse to tvoje govorjenje?" „Le na to", odgovori Albina, „da bi te pripeljala do spoznanja , kak prepad je med uama po stanu, odgoji in mišljenji. Obleka iu bogastvo ne moreta prepada prepreči tako, da da bi se razloček poravnal." S tem vstane Albina in ponosno odhaja v drugo sob". Janez stopi hitro za njo ter jo hoče še pridržati za roko, a ona se mu iztrga kih okrajev, kjer se morejo z vspehcin v boj podati. To so žalostne razmere, pa dokler so Poljaki naši zavezniki, tako dolgo jih desna stranka ne bo hotela žaliti, in ostalo bo vse pri starem, samo zavolj Poljakov; kajti nemška konservativna stranka dobiva od velikega posestvi» le prav malo moči, namreč enega poslanca iz Solnograda, dva je slučajno dobila v dolenji Avstriji, in zdaj si je tri pribori a v gorenji Avstriji to jo vse; Slovenci nimamo nobenega poslacca iz velikega posestva ; Čehi jih imajo nekaj, pa to le vsled kompromisa, to je skoraj k3kor iz vladne milosti , ker je le TaafTo ta kompromis izvršil. Vsa desnica razun Poljakov je tedaj zoper predpravice velikega posestva, ko bi se Poljaki vdal;, pridružili bi se še naprednjaki in demokrati , in dvetretjinska večina b;la bi gotova. Ker je pa le malo upanja, da bi se Poljaki vdali, bo najbrž vse pri starem ostalo. Pa čeravno v bližnji prihednjosti ni dosti nade, da bi se volilni red prenaredil, bo pa vendar to vprašanje tako dolgo na dnevnem redu ostalo, dokler ne bode pravično rešeno. _ Slovensko vradovanje pri duhovnih vradih. Nismo sc motili, ko smo uni trden pisali, da bodo naša škofijstva gotovo rada v-trezala željam duhovnikov, akose ti oglasijo za slovensko vradovanje. Iz Košane namrt čse nam poroča: 8. t. m. sem vložil pri prečastitem škofijskem ord narijatu v Ljubljani slovensko prošnjo za podelitev oprostenja enkratnih ženitvanskih oklicev. Ta vloga bila je sloven- in z nepopisljivo zaničljivim očesom pegledavši ga mu vrže besedo: „ostudoež", š;ne skoz vrata in se zaklene. Kakor okamnel ostane Janez v sredi sobe, potem se opoteče in pade znak na stol ; sreča, da je ta mehek , drugače bi se mu bilo kaj hudega zgodilo. Nekoliko časa sloni tam kakor mrtev in neobčutljiv, potem se skloni kvišku, nasloni glavo ob komolec in se zamisli. Črne so te misli, črne, temnejše od pogu-bonosnih oblakov, gor,e tistemu, zoper kterega kuje naklepe. Je li res to še njegova Albins, tista Albina, zavoljo ktere je storil vse, kar je storil? Se je mogla nježna, krotka golobica res spremeniti v tacega ljutega jastreba? Pa saj ni tega govorila ona, iz njenih ust so govorili ljudje, ki njega zavoljo nje zavidajo, kteri mu jo iz,-neverjajo. Kdo so ti? Ali jih je vič, ali je le en sam ? Išči jih, Janez, z vso svojo prebrisanostjo, svojim umom, svojo vztrajnostjo I Ej, Janez, Janez! Ali si ti mar zato rojen , si mar zato napenjal svojega uma moč, svojega duha naravne zmožnosti, da zdaj, ko si postal bogat — le vest, tiho! — po-čeneš pred žensko in nazadnje utoneš v morji njene svojeglavnosti, prenapetosti in umetno priučenih domišljij? Mar vrzi to prevzetno 8 k o rešena in ob enem se mi je iz škofijske kancelije sporočilo, da po ukazu m i-1 o s 11 j i v e g a kneza in škofa se bodo odslej slovenske vloge reševale po slovensko. Ta odlok je prvi slovenski, ki pride iz škofijske pisarne, toraj zgodovinsko znamenit. Enako slovensko prošnjo mi je tudi c. k. okrajno glavarstvo Postojnsko rešilo slovenski. Bo že. Le sami moramo resno pričeti ter ne smemo čakati, da bi nas od zgoraj za to še le prosili!" Politični pregled. V Ljubljani 17. novembra. Avstrijske deiele Tedaj tisti slavni dan nciuško-av-»ti-ijskcga iiarteita^a je tudi prestan in Avstrija ne poka na vseh oglih, kakor Zagreb pri potresu, ampak vse je mirno. „Narod1, ima zanimiv dopis iz Dunaja, kjer se pove, kako malo so se Dunajčani brigali za to demonstracijo. Judovski listi so pravili na dolgo in široko, kako navdušenje je bilo, nasprotno pa nam povedo vsi nepristranski listi in očividci, da ni bilo nobenih zastav skoraj, le tu pa tam je bila kaka osamljena, ktere pa ni obeBil kak pravi Dunajčan, ampak le kak jud ali pa kak česk renegat, ki je obseden od tistega duha, kakor slavna dva mesta Tržič in Ptuj, kjer se ustijo taki „Nemci", ki še nemški ne znajo, usmiljenja vredni reveži, ki mislijo, da bodo vse svoje pomanjkljivosti b tem zakrili, če se proglasijo za „Nemce." Značajen mož se obrne z zaničevanjem od takih kleče-plazov. — Dunajčani pa so obsodili tudi prave Nemce, ki so Be tega shoda udeležili, ter so očitno pokazali, da njim ni za hujskanje med narodi, ampak za poštenje in za mir. Kaj bi tudi Dunaj postal, če bi Be Avstrija razbila? Dunaj je velik in bogat ne samo iz nemške sile, ampak ta prvostolnica se naslanja na vse avstrijske narode ; to sprevidi tudi zdravi slut ali „inštiukt" Dunajčanov, zato pa oui tudi ne marajo za hujskanje med narodi, ampak oni so v prvi vrsti Avstrijacci, potem še le Nemci. Zanimivo je pa to, da je bil ob tisti uri na Dunaji drug shod, namreč ljudski shod (kterega Be je smel vsak udeležiti, ne Bamo povabljeni kakor pri ustavovercih v „sofi en-saalu' ), in ta shod, pri kterem je bilo na ti s o če ljudi, Bklenil je sledečo resolucijo: „Avstrijsko ljudstvo zavrača vse narodne prepire najodločneje, in misli, da je najbolje, naj narodi složno delajo za splošni blador. Iz tega uzroka mi protestiramo (odbijamo) zoper vse sklepe in izjave tistih „parteitagov" v Mod-lingu, Brnu in Karlsbadu, in v teh ne vidimo druzega, ko ščuvanje narodov." To je menda dosti jasno govorjeno 1 Pa še hujši stavek je bil sprejet, ki Be glasi: „Mi tukaj zbrani ne priznamo, da bi bila tista takozvana „ustavo-verna''stranka res tudi„liberalna", kakor sebaha. Blržaviii zltor se snide 30. t. m. Na dnevnem redu je 2. branje postave o novem davku na žganje. Vnaiijc države, ■(tiski list „Novo vreme" se izraža jako uevoljno nad Hubnerjem, ker je ta tako čudno govoril v delegacijah za Turke in zoper Francoze. — Na FVaiicoskcm vlada zdaj tihota pred viharjem. Duhovi so silno razburjeni, stranke pa štejejo vsaka svoje giave. Škandali v zbornici, kjer so vojaki veu tirali konservativnega poslanca, so le začetek veliko hujših dogodkov, ki morajo neizogibno priti. Izvirni dopisi. Iz Štajarske^a, 15. novembra. Ker se je že večkrat pisalo o klerikalni bradi, naj tukaj povemo, kaj se je v tej zadevi dozdaj tukaj pri nas zgodilo. Leta 1873 je v Rogaču bila duhovska konferencija za troje dekanij, namreč rogačko, šmarsko in kozjansko, ter so tamkaj zbrani duhovniki sklenili prositi, da bi smeli nositi brado in sprejeli resolucijo, kojo je prednašal č. g. Anton Slatinšek, iu koja se tako le glasi: Nachdem die geistlche Bitte der Bart-losigkeit einzig nur in der von allen übrigen Stünden bere.ts längst aufgegebenen Nach-ahmuug des bourbonischen Ilufes ihren Ursprung hat; Christus der Herr, seine Apostel, Päpste, Bischöfe, Priester bis dahin, und ein- zelne Theile des Klerus noch heutzutage Bärte tragen, der uach Absicht der Schöpfung sicherlich der äusseren Würde des Manues zu dienen hat, zu dem das Bartscheeren vielen Priestern unsäglich zeitraubend ist, geben sich die Konfe-rentisten der Hoffnung hin: vordem Ilochwürdig-stenFürst-bischöf.Ordiuariate werde in Iliukuuft das Barttragen wie das Bartscheeren der Geistlichen Anerkennung finden. Konec resolucije , kteremu bo hoteli nekteri pridjati blagovoljno prositev veleč, ško-fijstva do rimske stolice za pritrditev, je osno-vatelj zagovarjal s tem, ker prosijo duhovniki 1. za naturno pravico, in 2. se samo po sebi razumi, da bo škofijstvo od samega ovo pot poiskalo, ktera je potrebna, da se uslišijo proš-njiki. Tudi zoper to motiviranje ni bilo na-sprotenja. Ravno tukaj so čč. gg. konfereutisti sklenili resolucijo priobčiti v „Politik", ter so svojo nado izrekli, da bodo iz nje gotovo zlasti kat. listi sprejeli resolucijo. Tukaj malo časopiških glasov: kat. večji listi so resolucijo prezirali ; pa zadnje leta ne kažejo, da je to sv. cerkvi hasnilo. Jaz dopisovalec sem se pritožil o tem proti nekemu gospodu rekši : kar je dopuščeno vsaki drugi . stranki, namreč sklepati še narbolj neumne resolucije, iu jih vsakako priobčevati: to seje nam zabrauilo iu se je tako osebna prostost in svoboda močno žalila. Narprej, kakor smo rekli, je prinesla „Politik" resolucijo s sledečimi besedami: Gegen die Bartlosigkeit der Geistlichen. Aus Untersteiermark w.rd uns geschrieben : die Lavauter Geistlichkeit der decauatsbezirke Rohitscb, St. Marein und Drachenburg hat in ihrer diesjährigen zu Rochitsch abgehaltenen Pastoral-conferenz folgendes zum protokolarischen Ausdruck kommen lassen: sledi resolucija. Dunajski , Kikiriki" se je šalil z resolucijo, ter je prinesel karikature duhovnikov z različnimi bradam', kar nas je veselilo. Ni nas pa veselilo, da je neki osebni ne-prijatelj naš prositve skoro skozi par let in še pred par leti v našem nam vsem dragem „Slov. Gosp." v smešničarju nas smešil — saj tako smo to umeli mi — ker se je zlobnim ljudem privezala „brada", tako da 60 bili vsi !„bradasti", in vendar je po mestih in trgih in nehvaležno bitje proč, saj ti je tako malo privezano na pete, kakor ti je bila takrat vest — — tiho! Pa vendar, Janez, to nehvaležno žensko stvarico lahko suneš od sebe, in če tega ne moreš, hajd! pojdi ti! Saj ti ni nič na poti, obuj se pa se zgubi. Svet je dolg in širok, za-te ima gotovo še dosti boljše sreče. Ni vredno, da bi si zavoljo te nehvaležne stvarice ubijal glavo. Če se ti vredna zdi par tisučakov, daj jib, ti pa jo popihaj, Baj si še dobro založen. Kaj te zadržuje, da ne bi potegnil jo v Ameriko? Ilm, v Ameriko ! To je že nekaj. Ali — ali ali in ali — če bi le Albina šla s teboj. Vidiš to je 1 S to žensko te bo Bog kaznoval. Pri vsi svoji prebrisanosti nimaš toliko duševne moči, da bi se znebil te svoje nesreče. Zakaj Bi jo kedaj pogledal! O, Jauez, Janez! A i si ti mož tisti, ki drugo jutro po tej dogodbi že skoro kleči pred ono, čeravno je njegova žena, ki mu je dan prej solila take, kakor Albina tebi? Ali je res to mogoče o mladenču, ki je od pri ro-stega kmetiškega ko\ača po tolikem uapenja-nji duha in telesa prišel do bogatina, kteri bi lahko velikemu številu možkih bil gospodar, ne pa slabotni ženski suženj? In celo suženj ženski, ktera — — no , le tiho počakajmo, kaj bo. Jauez — ali kakor se zdaj imenuje — André Morilo je zopet sprijaznjen s svojo soprogo, viditi ju je skup ua sprehajališčih ob jezeru. Gospa Morilo slovi za mlado duhovito in lepo gospo, ni čuda, da okoli take cvetlice leta toliko metuljev, starejših in mlajših, civilnih in vojaških, duhovitih, napihnjenih in prismojenih. Da bi kdo Albino videl, kako tu med njimi razsaja, d d, razsajal In čuda! kako se ji vse vklanja, kaljo je ona vsemogočna gospodarica! V stran vse druge ženske, višega ali nižega rodu, kraljica je gospa Morilo! Oj Janez, blagor ti, da imaš tako ženico! Ali zakaj nisi veBel? Zakaj ue plešeš, ne poskakuješ veselja? Ali mar zato ne, ker skoro ne prideš svoji dragi soprožici tako blizo, da bi ž njo mogel spregovoriti le par besedi? Res je Janez, do zdaj si čisto malo hodil po gosposko - gladkih tleh, tvoji čevlji so preveč podkovani za take prostore, jezik tvoj nič vajen medenih ali sladko-polzkih besedi. V tem obziru si še, kakor te je Bog vatvaril. Romana nisi bral nobenega, si se preveč zajedel v svojo misel o sreči, kakor si ti je takrat prikazala. In če prideš domu, tvoja Albina ni pač več tako robata s teboj, a silno vtrujena , in ti, dobra duša, ji privoščiš počitka. Ti si še celo tako dobrosrčen — kajti maščevanja misli si že davno si iz glave zbil — da ne verjameš besedam , ki jih od strani slišiš. Tiste ženske so pač nevošljive tvoji Albini, ker je lepša od njih in duhovitejša, da se ji vklanja že ves možki svet ob bregu jezera. Nevoščljive so ji še posebno zato, ker tvoja Albina nosi najnovejšo in najdražjo obleko, ki tebe toliko stane, da se drugih soprogi ali častilci ne morejo meriti s tabo. Naj govore nevoščljivci in nevošljivke , kar koli j m drago; eno zadostenje ti imaš: če ti Albina ni domača druž ca in ljuba ženica, je pa gotovo zvezda, ki vse druge otemni, in ti imaš olja, da taki luči lahko prilivaš. Po slavi žene slovi tudi muž, v njenem svitu se blišči tudi on. Ali je res to, Jauez? Ali mar to ni ravno narobe? Zakaj pa ti gledaš že nekaj dni temnega očesa tistega barona , ki s tvojo Albino tako rad pleše, za ktero so tvoje noge pre-okorne, in ki ima vedno toliko besedi z njo, posebna takrat, ko misli, da ga nihče ali vsaj ti ne vidiš? Ali ti je všeč, se li prilega tvoji pouosnosti, da se s tvojo Albino toliko bavi baron in da celo s tabo par besedi spregovori? že dalj časa prepovedano strašiti otroke na Miklavževo. Upamo, da je dotični gospod uže kuriran, ker se dolgo ni več oglasil. O slav. g. vredniku „Gosp." smo prepričani, da se za take malenkosti ne briga, in da sprejme poslane smešnice; in ako bi tudi mi bili ktero poslali o obritih, ki se tudi pregrešijo, bi jo bil g. vrednik gotovo tudi sprejel. N. pr. meni so pripovedovali neki," še zdaj živ star gospod, ki so prišli kot mlad nov pa muhast kaplan do starega g. župnika, ter so se pritožili, kako Be težko brijejo, in na to se je pripetil sledeči dogovor: Žup.: kako se pa brijete? — kap.: Jaz pljunem v roko ter Bi uamažem lica. — Žup.: kaj ne veste, da morate rabiti žajfnico? — kap.: tega še nikdar nisem slišal. — Žup.: (bolj za sej no taki ga gospoda kaplana pa še nisem imel . .1 „Deutsche Zeituug" fje prinesla sledeče: limineuz geben Sie Bartfreiheit! Aus Unter-Bteiermark wird der „Politik" geschrieben: pride resolucija, potem: Man muss gestehen, dass die Lavanter Geistlichen in ihren Wünschen sehr bescheiden sind; nichts destoweni ger, dürfte das „Emiuez geben Sie Baufreiheit" an betreffender Stelle auf entschiedene Abneigung Btosaeu, und nach wie vor wird Niemand auch nur ein gutes Haar an dem Gesichte eines Geistlichen lassen können. — Kakor se vidi, strankarsko pisano. .,Weltblatt" je prinesel resolucijo in „Slov. Narod." „Der Fre müthige", katoličanom neprijazen, je pisal nasprotno in tudi to nas je veselilo, sledeče: Die Lavant.G'eistlichen haben . . . resolucija. Sich blos in der Bartfrage aufChri stum den Herrn, die Apostel u. s. w. berufen, ist von der Lavant-Geistlichkeit sehr naiv da gibt es viel wichtigere dinge, bei denen man auf den Heiland', die Apostel und die apost. Zeit hinweisen könnte, es aberweislich zu thun unterläßt. Lassen sich die Herrn die eines Priesters uuwürdige Abhängigkeit und Bevormundung von Seite der Bischöfe gefallen, ertragen sie das natur — und moralwidrige Joch des Zölibates, e<, so können sie auh ohue Bart herumspazicren. Wen die Lav. Ilochw. sonst keine Schmerzen haben, die Bartschmerzen können sie scbou noch ertragen. Der,,Frei müthige" rasirt sich auch selber, aber er findet nicht, dass daß bartscheeren „zeitraubend" sei, — er braucht nur 4 Minuten dazu. Der 3art ist eine Zierde des Mannes, das Zölibat verbietet aber den kathol. Geistlichen sich als Männer zu fühlen , ergo brauchen sie keinen Bart. Tako sodijo sovražniki, ki ne vedo, kaj je dopuščeno in kaj nemogoče ali prepovedano. Pa ravno to za reč govori, ako jo sovražniki obsojujejo! I k ¡Engrehn, 16. uovembra. (Potres) Be ]e v noči od 15. do 16. t. m. štirkrat ponovil, pa je trajal vselej le eno sekundo. Ljud-Btvo je bilo vsled tega zopet vse preplašeno, kakor prejšnje dni, in kar je le moglo, pobegnilo je iz mesta. Na kolodvoru je bilo danes gotovo čez 1000 ljudi. Listi si na vso moč prizadevajo ljudstvo pomiriti in potolažiti ter opozorujejo na druge potrese, ki so bili tudi silno hudi in so se večkrat ponovili, pa mnogo k vnezmirovanji pripomorejo razne pravljice, ki jih okoli trosijo. Med drugimi omenimo le te, da je boje geolog Falb preračunil da bode po 13. decembru ognjena lava v nekterih dneh zasula Z ag r e b. „Obzor" take pripovedke in druge prazne čenče krepko za-rača, a vendar se ne manjka ljudi, ki jih verjamejo. Pri naših cerkvah je najbolj poškodovan turen ali stolp frančiškanske cerkve, ki se je na vseh štirih straneh razpočil. Morali ga bodo toraj podreti , kar pa ni prav lahko , ker se boje, da bi se med podiranjem ne razrušil in ne pobil delavcev. Mestno glavarstvo je sklicalo razne podvzetnike,jda se z njimi dogovori, kako bi se to nevarno delo izvršilo. Neki Du-najčan ga hoče podreti za 2000 gold, neki domač podvzetnik pa zahteva 3500 gold. Tudi dimniki raznih tovarn bo se nagnili in bo treba nektere izmed njih podreti. Izmed hiš je največ trpela hiša Pristerova na voglu Marije Valerijine ulice iu se bo morala najbrže tudi podreti. — V podporo poškodovanim je ban iz deželnih denarjev odločil brezobrestno posoditi 50.000 gold. ter je 20.000 dotičnemu odboru že izročil. Z dežele še vedno prihajajo poročila o potresu. V dolenji Stubici podrli so se vsi dimniki, v toplicah Stubičkih pa sta med po> tresom nastala dva nova vrela, ki sta z veliko močjo na kviško metala Bvojo vodo. Tukaj bivajoče topničarstvo je odšlo v Karlovec, glavno vojaško zapoveduištvo pa je ostalo v Zagrebu in se ne misli preseliti drugam; premenilo je le Bvoje kancelije, dokler se ne popravijo prejšnje, ki so močno poškodovane. Vsled potresa bilo je ljudstvo vse zmešano, kupčije so zaostale, prodajalnice so bile zaprte, nihče ni mislil na svoje navadne opravke, ampak vsakdo je gledal, kako bi obvaroval škode sebe in Bvoje. Samo glasoviti višji vrad-nik davkarski David ni pozabil na ekseku-tivne dražbe, ter je poslal v Ilesnik eksekucijo, dasi 80 bili ljudje od straha komaj na pol živi. Prosili so vlado, da bi eksekucije za zdaj ustavila, pa se v tem oziru še ni nič zgodilo, dasi bi bilo marsikteremu revežu s tem jako vstreženo in pomagano. Aha , zdaj ti je, kakor da bi te bila bolha vjedla, skočiš kviško in ko vid š, da tvoja Albina gre po vrtu z gospodom baronom , greš po lisičji navadi, ker vsaj to znaš, po stranskih potih in se vstopiš za grm , kamor gre slepi par — zdaj že z roko ob roko sklenjeno. Kdo je pred grmičem postavil klop , tega ti ne veš, a to vidiš skoz grmovje, da tvoja Albina in baron sedeta na klop — nikogar blizo! Veliko ne vidiš in ne slišiš, ker dosti je že to malo, kar ti izda oko in uho, da skoč š izza grma in — kaj? ali ima res baron zaušnico, da se kar na tla zvrne? Da, res jo ima, ali on skoči kvišku in te vabi na dvoboj. Ilaha, kaj ne! Saj sta dva, za dvoboj dosti, naj se brani, če se more, tvoji pesti, ki zdaj po njegovem obrazu dela, kakor tesar po plohu, da nazadnje mehkužnež ves raztolčen na tleh obleži. Ta prizor pa ni bil brez gledalcev, kmalu je bilo privrelo vse, kar je bilo na vrtu, nihče ni prav vedel, kaj se je zgodilo, čeravno so vsi nekaj slutili. Albina je bila vbežala že skonca po Btranski poti, gospod Morilo brž po „dvoboji" za njo. Barona so spravili kviško in prašali ga, kaj se mu je zgodilo, a on je rekel, da je le v omotico padel, druzega nič. sta mi ni več biti", Albina. " odgovori kratko in oäorno Vse drugače je bilo zgorej v sobi, kjer se Janez in Albina dobila. „Škandal, škandal, tu kriči in joka „Meni tudi ne Janez, ,.jutri greva." Zdaj su pa čudi človek ženski, kakoršne bi si Albine po vsem prejšnjem ne mislil. Kako se ji vdero solze, kako plaka in dviga roki, kako se spušča celo na kolena pred tistim, kteremu je pred kratkim rekla „ostud-než"! Spušča se na kolena, a ne spusti se ne Janez jo vjame in odpuščeno je vse — vse! Slepi mož! A vendar kako si vzvišen nad to stvarjo, ki se ti ponižuje samo zato, ker je kriva ! Kake bi ji zdaj ti lahko solil! A Janez tega ne stori, saj je grešnica tako zapeljiva. Vendar toliko moči ima, da roče : „Jutri greva proč s tega kraja, tebi tako nevarnega." Albina molče prikima. Drugo jutro zgodaj se odpeljeta oba (Dalje prih.) Domače novice. V Ljubljani, 18. novembra. (Pogreb free. gosp. fajmoŠtra Kostlna) je bil velikansk in sijajen. Sprevod so vodili stolni prošt preč. gosp. Zupan. Za mrličem, ki so ga nosili meščani iz Št. Jakobske fare, so šli mil. knez in škof z mnogimi duhovniki iz Ljubljane in z dežele, deželni predsednik g. Winkler z obilnimi vradniki in brezštevilna množica ljudi iz vseh stanov, ki je pri tej priliki pokazala, kako zelo je čislala in spoštovala g. fajmoštra, ki so kot duhoven pastir v Ljubljani najprej v stolnici in pri sv. Jakobu delovali skoraj 30 let. Naj v miru počivajo. (Slovenska gledališna predstava) bo prihodnjo nedeljo v gledišči na korist otrokom, kterim gospe izdelujejo novo zimsko obleko. Prva čitalnična beseda pa bo v nedeljo 28. t. m. (Samomor.) Včeraj popoludne se je v ko-lizeji vstrelil vojak tukaj bivajočega polka Veliki knez Mihael. Vzroka ne vemo. (K nabiri milih darov za Zagrebčane) vabijo „Novice." Potreba je res velika, zato upamo, da Slovenci ne bodemo zaostali za drugimi narodi. Darove sprejema tudi naše vredništvo. (Podkovsku šola) se je pričela 15. t. m. in šteje 16 učencev, med njimi uekaj Hrvatov. (Deželne vstanove) na vino- in sadjerejski šoli na Slapu so dobili učenci: Dekleva, Drahsler, Fatur in Kobal. (Erbergov arhiv v Dolu), ki hrani mnogo znamenitih reči, je kupil deželni odbor. (Občni zbor kmetijska družbe) bo 24. t. m. ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani. Želeti je obilne vdeležbe. (Stekel pes.) Stekel pes iz Most pod Ljubljano je vgriznil psa iz Studenca, Poljske tare. Ta pes je ogrizel mnogo druzih psov, kterih enega so vstrelili v Polji, in kolikor se je po ljudski govorici razvedilo, je vgriznil tudi 4 osebe bolj ali manj hudo, med njimi nekega šolarčka, kterega so iz šole poslali naročilom, da naj ga starši nemudom a v ljubljansko bolnišnico. domu z pošljejo Razne reči. — Nova cerkev v Črnučah pri Ljubljani bode v nedeljo 21. t. m. blagoslovljena. — „K r e b", leposlovni in znanstveni list, bode stal 4 gid. na leto in 2 gld. za pol leta, ter sprejema naročuino tiskarnica družbe sv. Mohora, rokopise pa dr. Jakob S k e t v Celovcu. — Znamenja časa. „Slov. Gospodar" piše: Včeraj dopoldne umoril je v Rogoznici pri Ptuji nek mož svojo ženo. Trikrat jo je po glavi udaril, in ker mu še ni zadosti, pre reže jej z nožem vrat. Hudobnež je šel sam k tukajšnjej sodniji, ter svojo hudobijo izpovedai. Nagib k temu zločinstvu navaja pak revščiuo. — Pri sv. Ani v Slov. goricah je sodnija zapreti dala Ano in Janeza Stein felserja , ker je sum opravičen , da je žena moža in sin očeta ubil. — Najstarša rokopisa slovanska našel je zagrebški vseučelišni profesor dr Geitler na popotovanji svojem na polotoku Sinajskem v ondotnem samostanu. — Med mnogimi, imenitnimi rokopisi grškimi, kopti-škimi in sirskimi, uašla sta se tudi tam dvn slovanska, ki sta najstarša spominka pismeno-Bti slovauske. Prvi je priročna knjižica litur gijska, tako zvani T r e b n i k , pisan v jeziku staro-bolgarskem ; toda o njem molči vsa lite rama povestnica bolgarska. Drugi rokopis je prestara, a zelo dobro ohranjena knjiga psal mov. Dozdaj poznali so v jeziku bolgarskem le odlomke psalmov iz najstarejše dobe, a v tej knjigi so vsi psalmi in sicer v čisti in določni besedi. Iz znamenj (črk) sodijo, da je knjiga bila pisana na koncu desetega stoletja Oba rokopisa štejeta 300 listov pergamentn h. Knjiga psalmov je važna posebno zaradi tega, ker se v njej kaže prehod med narečjem bolgarskim in hrvaško glagolico. Profesor Geitler pisal je o obeh rokopisih ter tudi ponatisnil nekaj strani iz nju. — Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem: G. Jernej Ravnikar, učitelj v Komendi pri Kamniku , na 4razredno lj. šolo v Krško. Tretjo učit. službo na tej šoli je dobila gdč. Olga Rožnik, dosihmal tam začasno. G. Karol Krištof, iz Vavte vasi v Merno ptč in g. Florijan Kaliger, učitelj v Merm peči, v Vavtovas, G. J. Junec, poprej na Dobravi pri Kropi, učitelj pri sv. Kocijanu pri Turjaku. — V Rudoifovem Sol. okraji so bili umeščeni gg.: Janez Spelič, pomožen učitelj v Majhovem; Janez Zajec v Selu pri Šumbergu iu Anton Berlan v Ambrusu. — Sprašana učit. kand. gdč. Ema Ravnaher bode podučevala na novo osnovani šoli deškega sirotišča v Ljubljani; g. Jožef Travnar je pomožen učitelj na I m. šoli, a g. Janovski na II. m. šoli. f Umrl je 12. t. m. č. O. Fortunat Vidic, vodja deški šoli v Kamniku. Na Primorskem. Pakiž Anton, ab3. kandidat za prov. učitelja na Vatovlje. Gosp. Bano ijanez , abs. kandidat za prov. uč telja v Gorjansko. Oba v sežansko-komenski okraj. — Slovstvo češko. Bratje naši Cehi naglo napredujejo v vseh rečeh, in radost nam je danes priobčiti tri res znamenitna književi.a dela: ajllustrovanedejine ali povest-nice vseobčne literature, spisuje V. Petru, zaklada Steinhauser, so dospele že do XVI. sešitka, v kterem se nadaljuje slovstvo Španjolsko — Calderón, Cervantes (don Quijote) — v IV. dobi od nastoljenja Bourbonov do današnjih časov, kjer se pojasnujejo šola francoska in boj z narodno. Sešitek stane 45 kr. b) Vséobecny d č j e p i a občansky ali vesoljna zgodovina svetovna, spisuje Justin V. Prašek, gimnazijski profesor v Klatovih, zaklada knjigar Fr. Hoblik v Pardubicah v se-šitkih po dve poli v veliki osmerki a, 30 kr. Iz prvega zvezka in iz njemu pridejane osnove vidi se, da utegne delo to postati jako znamenito. Povestnica sploh je učiteljica v živ- lljenji vsakemu, in ta se sostavlja na podlagi najnovejših zanesljivih virov, z nekterimi ilustracijami ali slikami, v krepki besedi češki. Prvi del bode imel v sebi zgodovino vzhod-njih narodov s posebnim ozirom na egiptovske in asirske. Naročuje se nanjo pri vseh knjigarnah českoslovanskih , posebej pri f. e-V. Ilobiiku v Pardubicah. c) Pasty? d u-chovnč se bode zval mesečnik, kteri bode izhajal v sešitkih po štiri pole velike osmerke, n bode donašal v treh razdelkih tvarine koristne in potrebne pridigarjem, katehetom, spovednikom, sploh duhovnim pastirjem v sedanji dobi. V 1. razdelku bodo govori ali pridige, homilije , osnove krajše in daljše , tudi ogovori šolski mladeži itd.; v drugem listi ka-tehetovski bodo razprave po katchizmu, o po-dagogiki, učn h knjigah, šolskih postavah, o stvareh jiodučnih duhovnu v šoli; v tretjem bodo obravnavane stvari potrebne duševnim pastirjem, o bogoslovnih vedah, o liturgiji, o cerkveni zgodovini narodov slovanskih, o pasti-rovanji v spovednici, o duhovskem vradovauji itd. Sklenili so se vrednik i trije: za prvi del B. tlaki iz biskupije Kraljevogradske, zadrugi J. Doležt'1 iz bis kuj» je Olomuške, in za tretji J. Ježek iz nadškofije Praške. Pridobili so si že sodelavcev in jih še pridobivajo tako, da bode brez dvombe delo to veliko in pomen-Ij vo ne le čt hoslovanom , marveč sploh duhovnikom slovanskim. Prvi sešitek se jame razpošiljati že ta mesec in naročuje se na celi letnik po 4 gld. a. v v Cirilo-Metodovi bukvami v Pragi (Cynllo Methodč;ska knčhti-skiirna (J. Zeman a spol.) v Praze, Mald na mesti (č. 143—1). — Tudi nam duhovnom Slovencem bi potreben bil taki pastir duhovni, da bi ne zaostali preveč v svojih bogoslovnih in cerkvenih vedah, dokler posvetne hitro napredujejo. Gani ne vrli rotar na polji duhovskem! Za cerkvene govore se zlnsti priporočajo: Blätter für Kanzel-Beredsamkeit, vreduje Ant. Steiner v Beču. Sodelujejo gg. Ii. Kiönes, Dr. Ant. Kerschbaumer, Dr. Al. Heben-streit in drugi, na leto 10 sošitkov 3 gl. GO kr. Kdor želi vsak sofitikj posebej iu prostega stroškov 4 gld. 20 kr. Kanzel-Vorträge des Dr. Math Eberhard, Bi- schofes v Trier in 30 Litferungen ii GO kr. Od vsih strani čez vse hvaljeno delo. Predigten auf Son und Festtage des Kirchenjahres v. Dr. Wilb Molitor. V dveh zvezkih bi. 12 »ošitkov no GO kr. P. Rudolf Graser's Predigteo auf alle Sonnung Festtage des Herrn. Drugi natis 7 gl. Summa Thoologiae Thomae Anuinatis thom. 1. do VIII. 15 gl. Sendboten. Kalender „Dem Teufel zum Trutz, den Leuten zu Nutz , dem Guten zur Wehr, und Gott zur Ehr." 36 kr. Glücksradkalender fiir Zeit und Ewigkeit 40 kr. Accessus et recessus altaris, seu proces a sacerdotibus aute et post missam dicentlae 24 kr. Knjižica ima razne molitve za razne dni, postbno mnogo mol tvic z odpustki. David und seine Zeit von Dr. Hugo Weiss 2 gl. 40 kr. Moderner Idealismus, sein Verliältniss zum . Materialismus in seiner neueston Phase von Dr. ülossner 1 gl. 20 kr. V zalogi' ima ali po željah naroča še mnogo drugih katoliških kalendrov, časopisov za zabavo iu poduk n. pr. Ilaus&chatz, Alte und m ue Welt, Katholische Mi-sionen itd. Katol. bukvama. V i? »Si?5csi Í S\*£ H