stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 18. julija 1953 Ste v. 28 CELJSKE BODICE CUDEN TIC Po Celju krili čuden tič, ki redkokdaj kaj več od nič ima denarja .. a zdaj si zmisli: rad bi dal za neko takso pol od nič, se pravi, četrtino honorarjfa ... KADROVSKA POLITIKA Dekle s primemo priporoko v žepu (ponižno in marljivo kakor pišče) predstavi vsemogočnemu se šefu in skromno de, da prvo službo išče. »Strokovno« šef presodi jo od pet pa do temena in z rameni zmigne: — To ni dekle, ob kakršni razvnet bi čakal, da se krilo nad kolenom dvigne. Molče dekle zapušča kruto »rezidenco«, saj razočarana je v dno srca. V skrbeh za svojo eksistenco za knjigo »O lepoti« zadnje solde da. Kaj dobri redi? Važna nič ni pasana diploma, saj jutri cipa dražestne postave sprejeta bo — čeprav bo prazne glave. (Ce šefu v juho kdo ne strese — broma) aii so se no Bermudih zastonj pripravljali Veliko so po svetu govorili in pisali o Bermudski konferenci, kjer naj bi se veliki trije pomenili o skupni politiki treh velesil v sedanjem političnem ob- dobju. Odvisna bermudska vlada se je z veliko vnemo pripravljala na ta do- sestali zunanji ministri Amerike, Fran- cije in Velike Britanije. Ker nekateri krogii menijo, da je ta konferenca na- domestilo za bermudsko, drugi pa zo- pet, da je to bermudska konferenca v malem, svet še danes ne ve, če bo Slika prikazuje pristanišče mesta Hamiltona na otoku Veliki Bermuda godek, ker si je obetala lepe dohodke. Poleg treh predsednikov vlad in njiho- vih spremstev, neizogibnih novinarjev in reporterjev so pričakovali tudi ve- liko števiUo radovednežev, ki jih tišči denar. So namreč ljudje na svetu, ki so se že naveličali vrtljive sreče v Monte Carlu, ki jim je romantičnost tihomorskih otokov in njih eksotičnost odveč, pa si iščejo zabave v ozračju politične razburljivosti. Odlaganje konference je šlo v nedo- gled. Najprej Francozi niso vedeli, koga bi poslali, ker sb bili cele tedne brez vlade, potem je zbolel britanski premier minister Churchill. Novii dogodki v Nemčiji, Češkoslova- ški, Poljski, Madžarski, obotavljanje na Koreji, nejasnost v Indokini, nesoglasja okoli Sueza in nenadne spremembe v sovjetski politiki so narekovale, da so pohiteli. V Washingtonu so se na hitro FiEMSKO življenji: Dve vrsti komike dva svetova Celjska filmska publika je imela ne- davno priliko videti dve filmski ko- mični stvaritvi: Festival Charlesa Cha- plina in domačo Občinsko dete pro- dukcije Avala fUma. Nušičevega bistva Občinsko dete tudi na platnu ni izgubilo; v njem je prišla na površje prav njegova osnovna zna- čilnost: težnja po zunanjem efektu, ki zagotavlja uspeh na prvi mah, kateri pa se pridružujeta njegova jedka pro- dornost in smisel za odkrivanje in sme- šenje družabnih fint Jn vseh tistih drobnih spletkarskih nagibov, ki so nujno potrebni za dosego uspeha v Nušičevi dobi. Ravno to zadnje ga je storilo družbenega kritika ter mu za- gotovilo trajnost v srbski književnosti. Seveda pri Nušiču ne smemo pričako- vati molierjevskih občečloveških potez, vkljub temu > pa ume srbski komedio- graf tudi brez nje dati svojim delom žar muje, vzrok, navdih in mik duho- vite risbe značajev. S svojimi deli je dal Nušič pečat svojemu času in ga obsodil kot dobo zlorabljanja človečanskih načel za niz- ke nagibe. Občinsko dete je vsekakor zgodovinski dokument v visokem smi- slu, ki so ga igralci Avala filma odlično podoživeli. Vendar se v slovenskih ki- nomatografih predvaja s prevodom, ki je vse prepogosto zgrešil bistvo srb- skega teksta. Prav bi bilo, da bi bili poverili prevajanje filmskih tekstov v bodoče bolj sposobnim ljudem. Občinsko dete bo torej ostalo v zgo- dovini jugoslovanskega fUma na mestu najboljše filmske komedije do leta 1953. Charlie Chaplin je priznan komik svetovnega filmskega sveta. Velika ve- čina filmskih kritikov mu priznava prvo mesto, kar prav gotovo tudi za- služi. Njegova komika je več kot samo komika, kajti vzvišen patos, pečat nad- povprečnih duš, ji daje neminljivo ceno. V Festivalu je Chaplin združil več krajših del, ki jih je smatral za naj- boljša. Vsa so nema, vendar se zdi spričo dovršene mimike vsaka beseda odveč. Chaplin je mojster kretnje in z njo pove več, kakor marsikdo z gorami čenčanja. Njegov osnovni ton je prav- zaprav dobrota. Zdaj je potepuh goslač, ki zgolj zavoljo kategoričnega impera- tiva reši ubogo dekle iz rok brezsrčnih gospodarjev in zato ne terja nobenega plačila, ampak mu je dovolj da vidi sviojo ubogo deklico srečno, zdaj je kaznjenec, ki je komaj zbežal zasledo- valcem, vendar kljub lastni stiski po- maga drugim, a zato žanje sovraštvo in nizko maščevanje. Vedno je dobrota sama, ki nosi nesrečnim tolažbo, nadute pa užene v kozji rog tako ali drugače. Požrtvovalnost, nesebičnost, dobrota, naivnost, to je Chaplinov filmski lik. O, če bi pustil troho tega svojega bo- gastva tudi v naših srcih! Rapsodija otožnosti Ze dalj časa smo žrtve povprečnih in osladnih ameriških pa tudi avstrijskih fUmov, ki jih moramo spričo pomanj- kanja naših domačih in spričo smotra, ki ga film sploh ima, prebavi jati tako ali drugače. V naših kinematografih že dolga leta odvijajo in zvijajo filmske trakove, ki nam le redkokdaj projici- rajo na platno kak umotvor, ki bi bil zares nadpovprečna stvaritev in ne — kakor se temu pravi — nič kaj prida in zdolgočasena plaža. Med ameriškimi filmi, ki smo jih zadnje čase gledali v Celju, smo morali požreti marsikak kosmat pa spet oskub- ljen zmazek, česar pa smo — na srečo! — vajeni in nas zato dober film že kar preseneti. »Rapsodija otožnosti« obravnava živ- ljenjsko pot ameriškega skladatelja G. Gershwina (1898-1937), toda spet po hollywoodskem kalupu, kajti prav ta kalup je to pot prikrojil nekoliko po svoje. Navsezadnje nas to niti ne moti. ker je bistvo tega filma — glasba in ta je pristna in občutena ter nam nudi dovolj užitka. Odlika tega filma je nemara prav tu, se pravi, v posredovanju tega izra- za, ki je vtisnil celotni ameriški glasbi svojstven pečat. V to glasbo je ge- nialni preseljenec — ruski Zid Gersh- win ujel ameriški predmestni svet in ji vdihnil ves žar ljudskega optimizma ter ustvaril umetnost, ki nosi neizbrisni pečat globokega humanizma. GRADITEV SUŠILNICE Kmetijska zadruga v Gorenjah se je odločila, da bo zgradila moderno sušil- nico za hmelj. Ker so potrebne pred- priprave dokončane in načrt odobren, zato se bo z gradnjo v teh dneh pričelo. Tako bo sušilnica poleg lepega zadruž- nega doma nova pridobitev za Gorenje. obetana konferenca rojena ali ne. Zdaj še nekaj o Bermudih. Bermudske otoke je odkril španski pomorščak Juan Bermudez. Od leta 1609 je otočje angleška kolonija. Angleži so jih prevzeli 99 let potem, ko so bili od- kniti. Vsi otoki skupaj merijo 54 kva- dratnih kilometrov. Največji med njimi je Veliki Bermuda, ki meri 39 kvadrat- nih kilometrov. Po podatkih dz leta 1948 je otočje štelo 37.000 prebivalcev. Naj- večje mesto je Hamilton, ki šteje 3500 prebivalcev. Od 360 otokov, ki jih »premore« otočje Bermuda, je pretežna večina nenaseljenih. Nekatere od teh imajo v uporabi Amerikanci kot po- morske baze. Otok ima 35 km železniške proge. Prebivalstvo živi od ribolova, poljedelstva, predvsem od zelenjave, največ dohodkov pa jim prinese turi- zem. Otočje vladata izvršni lin zakono- dajni svet, ki ju imenuje angleška kronska vlada. Po vseh teh podatkih, ki dokazujejo, kako majhna je ta »odvisna državica«, nam bo jasno, da se na Bermudih ču- tijo prikrajšane, če obetane konference ne bo. Preboldčani protestirajo V uredništvo našega lista je prihitela toča člankov in protestov okoli kritike »Celjskih grofov«, ki je z njimi go- stovala gledališka družina »Svobode« iz Prebolda na Gomilskem. (Objavljena je bila v »Savinjskem vestniku dne 27. junija t. 1.) Vseh teh stvari — razumljivo — ni moči objaviti; navajamo glavne misli. Fric ugotavlja, da je kritika neute- meljena in je zaskrbljen, češ da je s » tem »zavrnjeno njihovo nadaljnje de- lo.« Juhart trdi, da je bila to ena naj- boljših predstav na Gomilskem in da je te misli pretežna »večina gledalcev. Bukove in Toplišek sta prišla do za- ključka (pismo je obširno, zato nava- jamo le glavne misli — op. ur.), da je bila kritika pisana »v grobem, žaljivem, neobjektivnem tonu in vrhu vsega še nelogična... lahko jo je pisal samo kakšen študent, ki je v šolski klopi pr- vič slišal nekaj o gledališki •Umetnosti ter videl nekaj dram v Celju in Ljub- ljani...« Dalje govori pismo o tem, da ni mogoče presojati z istimi merili gle- dališka dela poklicnih igralcev in ama- terjev. Zahtevata nepristransko kritiko, tako, ki ne bi le rušila, temveč hkrati tudi gradila. Sodeč po teh pismih je bilo tisto kri- tično poročilo pristransko in laično, vendar je taka tudi večina teh pisem, ki ugotavlja samo sijajen uspeh, nič pa ne pove o tem, v čem se ta uspeh dejansko zrcali. Možno je seveda oboje. Možno je, da je bila igra odlično odigrana in možno je tudi, da ne. Kakor je bil neobjekti- ven pisec kritike v tem, ko je bil brž- kone preveč zahteven, tako so neob- jektivni tudi avtorji teh pisem v tem, ko so bržkone premalo kritični. Za zaključek pa je treba reči, da je že sama uprizoritev »Celjskih grofov« na podeželskem odru uspeh in to tem večji, čim bolj imamo pred očmi trud in prizadevanje ter napore, ki jih ta drama zahteva. Uredništvo IZ VITANJA Šofer Kmetijske zadruge Vitanje je vozil »Unimog« S-5046, last te zadruge. Na cesti Vitanje-Fužine se je zvečer zaletel z avtom v telefonski drog in ga podrl. Vozilo se je prevrnilo. Šofer je bil menda vinjen, pa tudi vozil ja prehitro na ovinku. Škoda, povzročena na avtomobilu, je precejšnja. Šofer se bo moral zagovarjati pred sodiščem.