Slovenska Slovnica

naukom,

Velja

kako se pišejo pisma in
opravilni sestavki.


zvezana v platnenem perbtu 34 kraje.

/Kerbti

Na Dunaju.

V c, k. založbi Šolskih bnkev.

1875.

63808

Šolske bukve, v kaki ces. kr. zalogi šolskih
bukev na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se
kot je ne pervem listu postavljeno.

V v o d

§. 1. Govoriti ge pravi drugim svoje misli z
besedami razodevati. Misel z govorom razodeta
imenuje se stavek;  n. pr. Lenuh sam sebi čas
krade. Poterpljenje železna vrata prebije. Brez duše
je telo mertvo.

§. 2. Vsak stavek je zložen iz besed, besede
pa se sestavljajo iz zlogov in zlogi iz glasov: n. pr.

stavek: Tihe vode globoko derejo;
besede: Tihe j vode J globoko | derejo;
zlogi: Ti-he | vo-de | glo-bo-ko | de-re-jo;
glasovi: T-i-b-e J v-o-d-e | g-l-o-b-o-k-o | d-e-r-e-j-o.

V vsaki besedi se en zlog glasneje izgovarja mimo drugih
ter se pravi, da ima naglas, da je naglasen;  n. pr. tl-he
vo-de glo-bo-ko de-re-jo.

§. 3. Govorila,  to je, orodje, s kterim govo¬
rimo, so ustni členi: ustnice, zobje, jeziček, posebno
pa gibljivi jezik. Za to se govorjenje imenuje tudi
jezik.

1  *

4

Glasovi.

§. 4. Glasovi so najdrobnejši deli, na ktere je
mogoče razdeliti človeški govor. Pisano ali tiskano
znamenje glasu imenuje se cerka ali pisme.

Naš jezik ima te glasove: a, b, c, č, d, e, f,
g, b, i, j, k, 1, Ij, m, n, nj, o, p, r, s, š, t, u,
v, z, ž.

Glasi so razdeljeni na samoglasnike in
soglasnike.

Dvoglasnikov slovenščina nima.

Samoglasniki.

§. 5 .  Samoglasniki, namreč: a, e, i, o, u, iz¬
govarjajo se razločno sami ob sebi.

Po glasu so a, o, u široki, e, i pa ozki samo¬
glasniki.

Po izgovoru so samoglasniki kratki ali pa dolgi,
ter se z naglasom izgovarjajo bolj kerhko in ostro
ali pa bolj mehko in zategnjeno'.

Naglaševanje zlogov je po različnih slovenskih krajih raz¬
lično ter se po navadi v knjižnem jeziku ne zaznamlja.

Znamenja za| naglas ali naglaski  pa so:
krativee (’), ostrivec ('), in strešica ( A ).

Slovenske besede nimajo vsegdar enakošnega naglasa,
marveč se v pregibanju besed spreminja in časi preskakuje ;
n. pr. vil muka, mi nimamo vil;  krava doji t d 1 e, krave
doje telSta;  k i) z a mekeče, ne vidim k6z ; bel lis,  od
belih lis;  čem k 1 o b 11 k, s černimi ki ob lici;  novo si to,
nova sita; lipa  cvete, pod lipo  sedem; vida teče, pijem
vodo;  moder svet,  ne posluša svita; ta list je rumen,

§

daj mi tist rumeni list; ne g&nem se, gftni se! gčnim živino,
goni jo! tčkel sem, tekla sva.

Samoglasnika a in o imata največ svoj čist
in poln glas, naj bosta naglašena ali ne.

Nasproti pa so samoglasniki e, i, u,  če niso
naglašeni, ali kadar imajo oster kratek naglas, v
izgovoru radi nekako nedoločnega zamolklega glasa;
n. p. v besedah: ves, deska, pes, dež, sosed, oreh,
nit, sit, dim, trebub, kruh, kožuh, napuh itd.

Opomba.  Kadar se pa te besede postavijo tako, da se
jim naglas premeni, dobi? tisti samostavniki svoj poln glas,
n. pr. Pomagaj sosSdu;  — poberi orčhe; niti  so tenke,
vola sta sita, ne vidim dima; iti s trebuhom za krtihom,
varuj se n a prih  a.

Pred čerko r, kadar za njo stoji še en soglasnik ali več,
ima e tudi zamolkel glas ter se za to v novejših knjigah naj¬
raje celo izpušča, n. pr. gerd, pert, terd, terst, terska, vert
(= grd, prt, trd, trst, trska, vrt) itd.

Tudi je samo na pol glasen tako imenovani gibljivi e v
končnicah: **. ek, el, en, ev, er, sen, sem, zen, kteri v
pregibi izpada; n. pr. krovec—krovca, košek—koška, pekel—
pekla, čuden—čudna, molitev—molitve, dober—dobra, česen—
Česna, bolezen;—bolezni, nesel—nesla, neslo.!

Pazite, da boste prav izgovarjali in pisali besede s polno-
glasnim e pred čerko r, kakor so: Jernej, zamerljiv, včrne duše,
stotčrni, večernice itd.

Pri izpeljevanju in pregibanju besed sloveščina ne terpi
po dveh samoglasnikov skup, temuč jih zatika s soglasnikom :
j ali v; n. pr. pi-ti, pi-v-ec, pi-j-em, pa-ti, pe-v-ec, šte-ti, šte-
j-em, kup-u-j-em.

Soglasniki.

§. 6. Soglasniki so sami ob sebi brez dovoljno
jasnega glasu, ter se le s pomočjo samoglasnikov
razločno izgovarjajo.

Po izgovarjanju so soglasniki: 1. ozki in ši¬
roki, 2. mehki in terdi.  Ozki so: c, č,j (U, nj),
š, šč, ž; mehki pa: b, d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž.

Naloga.  Kteri so torej Široki, kteri terdi soglasniki ?

Ozki soglasniki hočejo imeti za zeboj v končnicah
vsegdar ozki samoglasnik e namesto o.

Z ozirom na govorila, s kterimi se izgovarjajo (Glej
§. 3), razločujejo se soglasniki:

1. na ustnike: m, b, p, v, f;

2. „ jezikovce: 1, n, r;

3. „  zobnike: d, t;

4. „ sičnike: z, s, c;

5. „ šumnike: ž, š, č, in

6. „ n e b n i k e ali

goltnike: g, h, j, k.

Soglasnik 1 se na koncu besed izgovarja največ kakor v;
kadar se pa beseda podaljša ali če pride v drugačno zvezo,
dobi 1 zopet svoj pravi glas, n. pr. pil (piu) sem, pila sva;
delal (delav) sem, delali smo ; svetil (svetav) meč, svetla sablja

Tudi ima 1 svoj pravi glas v 2. padežu ženskih in sred¬
njih samostavnikov dvojnega in množn. števila: n. pr. kupil
smo pet pil, šest igel in več šil.

Spreminjanje soglasnikov.

§. 7. Soglasniki se pri pregibanju in izpelje¬
vanju besed radi spreminjajo in v druge pretapljajo.
Zlasti pa prehajajo široki nebniki, zdaj v sičnike,
zdaj v šumnike-

7

Spreminja se :

g v ž, tudi v z, n. pr. stregel sem, strežem, strezi ti,
strigel, strižem, strizi,
sneg, snežnica,
drag, dražba, dražji,
drug, družim, družica,
lagati, lažem,
terg, teržui dan.
h v š: gluh, glušec,

kruh, krugni oče,
suh, suša, sušiti,
ver h, poveršje,
uho, ušesa,
pihati, pišem,
strah, strašiti.

k v č ali pa c: oko, očesa,

roka, ročnik, ročaj,
otrok, otroci,
junak, junači,
pekel sem, pečem,
peci ti, peč,
tekel, teci, tečem,
rekel, reci, rečem.

Sičniki c, s, z prehajajo v Šumnike, namreč
C v č: solnce, solnčnica, osolnčje,
ptica, ptičar, ptičji,
klicati, kličem;

8 v š: visok, višava, višji,
nositi, nošen, noša,
kositi, košnja;

Z v ž: nizek, nižava, nižji,
blizo, bližji,
voziti, vožnja,
molzem, molža.

8

Tako tudi prehaja sk, st v šč :

iskati, iščem,
zapustiti, zapuščen,
gost, goščava,
tolst, tolšfia itd.

Zlogi in besede.

§. 8. Enemu ali več glasom, ki se izgovorč v
eni sapi, pravi se zlog.

Kadar en zlog sam ob sebi, ali več zlogov
skup nekaj pomeni, tedaj imamo besedo.

Besede so enozložne, dvozložne,  tri-
zložne  ali v e č z 1 o ž n e,  n. pr. dež, grad, lok,
miš, panj, sad, sol, volk; gerlo, glava, gruda, krilo,
noga, oko, polje, vrana, zerno; podpora, zastava,
zavetje; apnenica, gospodarstvo, miloserčnost; po-
terpežljivost, priporo če vanj e.

§. 9. Zlogi so glavni ali osnovni in pa
pritični.

Osnovni so zlogi tisti, iz kterih se da pomen
besede spoznati; n. pr. graditi, gradba, ograda,
pregrada; pisati, pisec, pisar, pisarija, pisarnica,
pisanje, pismo, pismenstvo, zapis, napis, odpis,
popis, prepis, prepisnina.

Pritični zlogi (pripone, pritikline) so tisti, ki
se v besedi derže osnovnega zloga ali debla.

Ako pritiklina stoji v besedi pred osnovnim zlogom, ime¬
nuje se prednica; kadar pa stoji za njim, pravimo ji konč¬
nica; n. pr. mik-am, pre-mik-am, pri-mik-am, o d-mik¬
am, po-mik-am, u-mik-am, raz-mik-a m.

Naloga.  Odločite s čertico v sledečih besedah osnovne
zloge od prednic in končnic: Lisica ima košat rep. Razširjena

9

je daleč po zemlji. Najraje si skoplje svojo luknjo po goratih
listnatih gozdih. Lisica zasleduje perutnino okoli hiš in nje
prekanjenost je razglašena. Njena koža daje dobro kožuhovino.

§. 10. Osnovni zlog je korenika, iz ktere be¬
seda izrašča. Besede, ki imajo samo osnovni zlog,
so koreninske besede;  besedam pa, ki se
izpeljujejo iz osnovnega zloga ali korenike, pravi
se izpeljane besede.

Izpeljujejo se pa besede iz osnovnega zloga:

1. s pripenjanjem prednic in končnic, n. pr.
kov — kovati, kovač, kovačija,

kovačniea. kovnica, nakovalo,
po dkov, podkovati, prikovati;
pi-ti, pijem, zapiti, pivec, pivnica,

napiti, napitnica, odpiti, pijača, pijavka,
mig-niti, migam, migljati, pomigati;

, 2. z glasovno premembo, kadar se osnovni samoglasnik
premeni v drug samoglasnik; n. pr.

nosem, nosim, noša, prinašam,
vedem, vodim, vodnik, privajam,
krijem, krov, pokrovka,
lezem, lazim, prelaz,

biti- boj >  liti-loj, piti-napoj, napojiti, napajati, gnjiti-gnoj,
gnojiti.

Naloga  1 Poskušajte, s kterimi priponami se dado iz¬
peljati druge besede iz teh besed: roka, noga, glava, hiša, dim,
knra, kralj, leto, moka, konec, star.

Naloga  2. Premenite v sledečih besedah osnovni samo¬
glasnik ter naredite iz njih nove besede, bodi brez pripon, ali
tudi s kako pripono: bredem, plot, tečem, vlečem, gonim,
grob, merzel, podim.

10

Sestavljene besede.

§. 11. Sestavljene besede sestoje iz dveh
posamnih besed, kterih perva drugo bolj na tanko
določuje, n. pr. polnoč, vinograd, kolovoz, Triglav,
stoletje, stoklasa, golomrazica, listopad, golorok,
bosonog, ostroumen.

Iz kterih besed je narejena vsaka teh sestavljenk?

Opomba.  V sestavljenih besedah smeta tudi po dva Samo¬
glasnika sniti se, n. pr. preučiti, modrook itd.

Kako se besede razzlogujejo.

§. 12. Enozložnih besed na koncu verste ne
delimo.

Večzložne besede pa delimo ali lomimo po teh
le pravilih:

1. Ako med dvema samoglasnikoma stoji samo
en soglasnik, poteguje se ta vselej k sledečemu
zlogu, n. pr. go-lob gru-li, s pa-li-co te-pe-mo.

Pomnite:  Prosti in torej neločljivi soglasniki so tudi Ij,
nj, S6, torej : vo-lja, zna-nje, ko-ščak,

2. Kadar stojita dva različna soglasnika v
sredi besede, jemljemo po navadi pervega k pervemu,
drugega pa k drugemu zlogu, n. pr. or-li, ječ-men,
ov-ca, želj-ni, glež-nji.

Opomba.  Če sta pa ta soglasnika takova, da se z njima
lahko beseda začne, ostaneta tudi v sredi skupaj in se privze¬
mata k drugemu zlogu, n. pr. se-stra (stradam), pro-gla (gla¬
dim), me-tla (tlačim), se-dlo dlan), to-plo (plot), pe-sto (sto),
ma-slo (slon), o-strina.

11

3. Kadar se nabere več različnih saglasnikov
skup, delimo jih tako, da osnova (korenika) ostane
odločena od končnice; n. pr. hruš-ka, voj-ska,
ljud-stvo , soln-ce , list-ki, rast-lina, serč-nost,
konj-ski.

4. Sestavljene besede delimo tako, kakor so
bile sestavljene; n. pr. raz-del, iz-bor, ot-rok, ob¬
raz, med-očje, raz-or, u-preti, ob-ljuba, za-djati,
pred-log.

Raba velikih začetnih čerk.

§. 13. Slovenske besede se pišejo sploh z ma¬
limi čerkami.

Z veliko začetno čerko pišemo:

a) Pervo besedo v začetku govora sploh, in v
začetku vsakega novega stavka za piko; n. pr.
Vsi ljudje so umerjoči.

Telo umerje, duža pa živi vekoma. Blagor
mirnim, ker sinovi Božji bodo imenovani.

b) Pervo besedo za dvopičjem, kadar besede
kogar bodi navajamo takč, kakor jih je on govo¬
ril, n. pr. Večni mojster ukazuje: Prid’ zidar se
les učit!

c) Začetek vsake verstice v pesmih, n. p.

Pred hišo ležal Kako da rija

Je plug pri plugi; Obeh ni snela?

Rijav je pervi, Branila menda

Svetal je drugi. So pridna dela.

d) Besedo Bog in vsa lastna imena ljudi, na¬
rodov, mest in krajev, rek, jezer, morij, gora itd.

12

Opomba.  Tudi pridevnike iz lastnih imen zemljepisnih
krajev je bolje pisati z veliko pervo fierko; n. pr. Ta je Pia.
n inski župan.

e) Naslove, n. pr. Vaše c. kr. Veličanstvo!
Vaša cesarska Visost! Tako tudi osebne zaimke v
listih, n. pr. Včeraj sem prejel Vaše  pismo.

Ločila in druga pisna znamenja.

§. 14. Razen čerk in naglaskov rabimo v pi¬
sanju še -nektera druga znamenja, s kterimi se

a) beseda od besede in stavek od stavka
loči, ali

b) bravec napotuje, kako naj svoj glas ravni
in spreminja, ali

C) sploh pisanje bolj pojasnjuje.

Taka ločila  in pojasnilna znamenja so: ve¬
jica  (,), pika  (.), dvopičje  (:), podpičje  (;),
vprašaj  (?), klicaj  (!), pomišljaj  (—), okle¬
paj (), ušesca  („“), vezaj (->),  opuščaj  (’),
opominjaj (*  f), enačaj  (=), znamenje od¬
stavka  (§).

Da je ktera beseda okrajšana (= kratica), za-
znamlja se s piko. N. pr. — na primer, t. j. = to
je; gl., gld. == goldinar; I. = ime; I. I. — dvoj¬
no ime, t. j. ime in primek.

Naloga.  Prepišite sledeče stavke in pazite na ločila na
koncu in v sredi: Danes bomo v šoli pisali. Kteri izmed

nas učencev zna najlepše pisati? Učenci, lepo pišite! — O
ko bi jaz znal prav lepo pisati! Kdor hoče pisati, mora

13

imeti pero, žernilo (tinto) in papir. Ne morem pisati; nimam
pri roči ne peresa, ne žernila, ne papirja. Ni pa dovolj, da
ima kdo pero, černilo in papir: ako želi napisati kaj iz-
verstnega, mora se prej naučiti, kako se pišejo sestavki. Naš
gospod učitelj je rekel„Izmed  vseh učencev piše Bogdan
najlepše. “

Stavek.

§. 15. Govori se o osebah ali pa a rečeh.

Oseba ali pa reč, o kteri se v stavku govori,
imenuje se po d met ali (po latinski besedi) sub¬
jekt. N. pr. Mati je skerbna. Tergovec  pro¬
daje blago, človek  ima pet čutov. Vrata  so
široka. Gosenice  škodujejo drevju. Delavec
je siromašen. Kopriva  ne pozebe. N e k t e r e
rastline  so strupene. Ali delajo delavci?
CvetS li drevesa?  Kaj dela sestra?

§. 16. O podmetu nekaj dopovedujemo ali
pravimo. Kar se v stavku o podmetu pravi, to je
pov edek  ali (po latinski besedi) predikat;  n. pr.
človek je najpopolniše bitje na zemlji.
Lipa je košata.  Jelka ni nizka.  Rastline ra¬
sejo iz zemlje.  Lesnika ima kisel  sad.

§. 17. S povedkom se lahko reče o podmetu:

1. Kaj je n. pr. Pesnik je umetnik.  Janez
je pesnik  Sokol in jastreb sta ujedi.  Ujede
so ptice.  Vino je pijača. Nož je orodje.
Drevesa so rastline.  Kremen je kam e n. Kamen
je rudnina-  čevlji so obutalo.

14

Naloga.  Napišite o teh le rečeh, kaj je vsaka izmed
njih: jelen, miš, golob, ščuka, kert, hrošč, aščerica, češnja,
bor, šipek, zlatica, deblo, apnenec, železo, sekira.

2. Kakšen je; n. pr, France je priden.  Pes
je zvest. Lisica je zvita.  Volk je požrešen.
Mravlja je delavna.  Golobje snažen.  Mleko
je belo.  Saje so Černe.  Ilovica je mehka.
Naša mačka je černa.  Zlato je rumeno. Kri je
rudeča.  Drevo je listnato.  Nebo je jasno
ali oblačno.  Vreme je lepo ali neprijetno.
Zima  je  terda ali mehka..

Naloga.  Imenujte nektere živali ali rastline, in povejte
o njih, kakšne so po barvi, po velikosti, po podobi ali last¬
nosti.

3. Kaj kdo dela; n. pr. Polž  leze. Čebela
brenči. Zajec  beži. Riba p 1 a v a. Ptič 1 e t a.
človek  bodi. Pes laja. Konj  rezgeče. Učenec
bere, piše ali risa. Slavec poje. Tergovec
kupuje, prodaje, vaga, meri, terga,
reže, seka, šteje, naliva, hvali, ceni,
zapisuje, naročuje, računi. Drevo  cvete.
Zvon  zvoni. Oblak  se  vzdiguje. Kamen na
zemlji  leži. Jabelka na drevesu  vise. Ogenj
greje, pali, suši, sveti. Kolo  škriplje.
Travnik  zeleni. Trava  rumeni. Zvezde  mig¬
ljaj o.

Naloga.  Napišite o teh rečeh, kaj vsaka izmed njih dela:
voda, potok, reka, gozd, pivo, rosa, solnce, sneg, žaba, raca,
pajek, kos.

V

4. Cegava je ktera reč, iz česa je, kje je;
n. pr. Ta klobuk  je  moj, knjiga  je  tvoja. Kteri

15

vert je naš?  Slamnik je iz slame.  Preja je la¬
nena ali konopna.  Riba  je  v vodi. Na hra¬
stu  so želodi.  Bog  je  povsod.

Oseba, ktera je v podmetu.

§. 18. človek lahko govori o sebi samem,
ali o drugem,  s komer se pogovarja, ali o kom
tretjem.

Kadar govorimo o sebi, pravimo, dajepodmet
(subjekt) perva oseba,  in ta se naznanja z
besedo: jaz (jest) ali midva, medve  ali mi,
me;  n. pr. Jaz  sem kmet. Midva  sva brata.
Medve  sve sestri. Mi smo zdravi. Me smo vesele.
Jaz se učim. Midva  piševa. Me plevemo.

Kadar to, kar govorimo, veljsi od .osebe, s ktero
govorimo, pravimo, daje  podmet druga oseba,
in ta se naznanja z besedo: ti ali vidva, vedve,
ali vi, ve, n. pr. Ti si kupee. Vidva  bereta.
Vedve  pletete. Vi se jezite. V e ne molite.

Ako je pa govor o drugih ljudeh ali stvareh*
pravimo, da je podmet tretja oseba,  in le-ta
se daje na znanje ali z imenom tiste osebe ali reči,
ali pa, če nečemo ponavljati ji imena, z besedami:
on, ona, ono; ona, oni; oni, one, ona;
nekdo, nikdo, vsakdo itd. n. pr. Janez  ne piše,
on risa. Brata  se ljubita; ona dajeta lep zgled.
Učenci  so marljivi, oni se radi učč. Nekdo
vas išče.

§. 19. Osebo podmeta oznamljamo v povedku
tudi s priponami: •

16

plet-em, plet-es, plet-e, plet eva (-ve),
plet-eta (te), plet-emo, plet-ete, plet-o;
uč-im, uč-iš, uč i, uč-iva (-ve), uči-ita (-e),
uč-inio, uč-ite, uč-e;

terg-am, terg-aš, terg-a, terg-ava (-ve), terga-ta
(-te), terg-amo, terg-ate, terg-ajo;
kup-ujem, kup-uješ kup-uje, kup-ujeva (-ve),
kup-ujeta(-te),knp-ujemo,kup-ujete,kup-ujejo.

Naloga.  Prepišite te le sta-vke, spremenite jih pa tako,
da bo namesto podmeta perve osebe podmet druge ali podmet
tretje osebe. Vstajam zjutraj, molim in se oblačim Kadar
pozajterkujem, sedem za mizo in pišem nalogo, ali pa se učim
iz bukvic. Pred osmo uro pripravim si šolske reči, priporočim
se ljubim staršem in grem v šolo. Ko stopim v šolo, pozdravim
gospoda učitelja, in svoje součence ter se vsedem na svoje
mesto. Med naukom sedim tiho; če sem poklican, odgovarjam
glasno in razločno.

Način, kako se kaj dopoveduje.

§. 20. Načinov, kako svoje misli razodevamo,
je več:

1. Terdivni  način, kadar o podmetu pra¬
vimo, kaj je v resnici, kakšen je, ali kaj res dela;
n. pr. Slavec je ptica pevka. Slavec je vrabčeve
velikosti, ima zgorej rujavkasto-sivo, spodej sivo
perje, in rujav rep. Najraje se derži  na kraju
gozdov ali pa v germovju. Časih p oje skor vso noč.
Gnjezdo si napravi  iz bilk blizo tal.

2. Nikavni,  kadar dopovedujemo, kaj pod-
mat ni, kakošen ni ali česa ne dela; n. pr. Netopir

17

ni ptič. Kri ni voda. Topol ni košat. Vran ni
pisan. Na vertu ni nikogar. Voda se ne žveči.
Nobena žival ne more  brez zraka dihati. Ptiči
potujejo čez gore in doline in nihče jim ne kaže
poti.

Naloga.  Povejte z nikavnimi (odrekovavnimi) stavki za
te-le reži, kaj niso, kakšne niso, česa ne delajo ali česa
delati ne morejo: ptič, jelen, gosenica, mačka, drevo, goba,
apnenec, nož,

3. Vprašavni,  kadar vprašamo, kaj je kdo,
kakšen je, ali kaj dela; n. pr. Kaj je tvoj brat?
Jeli zdrav? Ali hodi pridno v šolo? Kaj poklja v
peči? Zakaj ne delaš?

4. Velevni  (ali zapovedni),  kadar govo¬
rimo proti komu ter mu velimo, da naj bo kaj ali
kakšen, ali da naj kaj stori; n. pr. France, bodi
mi prijatelj! Otroci, bodite  pridni in poslušni!
Oče je rekel otrokom: Vstanite, napravite
se in pojdite  z menoj! Vstajajmo  zgodaj
in poslušajmo,  kako ptice poveličujejo Božjo
dobroto.

5. Želevni,  kadar pravimo, da si želimo,
da bi se kaj zgodilo, da bi nekaj bilo; n. pr. Ko
bi že pomlad bila! Da bi le že oče prišel!

6. Pogojni,  kadar pravimo, da je ali da se
godi nekaj samo pod neko pogojo, t. j. če se zgodi
še nekaj drugega; n. pr. Če bi ne bilo  svetlobe,
ne mogli  bi  videti. Ako ne bode  dežja, bode
se vse posušilo.

Slovenska Slovnica za najv. razr. Ij. Sole.

2

18

Po načinu, kako se kaj v povedku izreka,
razločujemo terdivne, nikavne, vprašavne,
velevne, želevne in pogojne (uvetne) stavke.

Besedna plemena.

§. 21. Po tem, kar vsaka beseda pomeni, imamo
v našem jeziku devetero besednih plemen:

1. Samostavniki  (samostavna imena) so
besede, s kterimi se kaka oseba ali ktera samo¬
stojna ali v mislih za samostojno vzeta reč imenuje,
n. pr. človek, oče, otrok, žival, ptica, rastlina, javor,
kamen, zrak, hiša, miza, duh, čednost, pridnost,
napuh.

2. Zaimki  (zaimena) so besede, ktere rabimo
nam esto samostavnikov, da nam teh ni treba ponav¬
ljati; so pa ti: jaz, ti, on, midva, vidva, mi, vi,
oni, se; moj, tvoj, njegov, svoj, najin, vajin, naš,
vaš, njihov, ta, oni (uni), tak; kteri, ki, kdo, kaj
nekdo, nihče, nekaj, nič.

3. Pridevniki  (rtridevna imena) so besede,
ki pomenijo lastnosti ktere osebe ali reči po nje
podobi, barvi, primeri ali po drugem oziru; n. pr.
zelen  germ, zelena  senožet, zeleno  listje,
tenak  verb , r u d e č a roža, visoki  zvonik,
sladko  jederce, dober  človek, imeniten
grad, divji  golob.

S pridevniki dajemo tudi na znanje, Čegavaje
ktera reč, od koga ali odkod izhaja; kakor: bra¬
tov  klobuk, sestrina  peča, lisičja  dlaka,

19

smrekovo drevo,  pastirska palica, škofj  i
grad.

4.  Številniki (številna imena) naznanjajo
ali določno ali nedoločno množino stvari; n. pr.
en mescec, drugo  leto, dvoja  vrata, trojna
nit, nekoliko  njiv, malo  sadja.

5. Glagoli  so besede, s kterimi se dopove¬
duje, da podmet je, da nekaj dela ali da se z njim
nekaj godi.

Samo en glagol imamo za ta pomen, da podmet
je (bistvuje), namreč glagol: biti.  Drugi glagoli
kažejo, da podmet nekaj dela ali terpi ali da biva
v nekem stanu; n. pr. ležati, sedeti, stati, spati;
nesti, piti, veniti, govoriti, klicati, županiti.

Samostavniki, zaimki, pridevniki, Številniki (nekteri) in
glagoli se v stavkih različno spreminjajo ali pregibljejo ter se
jim za to pravi pregibne besede;  n. pr. Iz besed: oče,
hvaliti, priden, sin — napravimo lahko stavek, če jih spreme¬
nimo tako le: Oče hvali pridnega sina.

6. Predlogi  kažejo razmerje, v kterem stoji
ena reč do druge; n. pr. Knjiga je na mizi, hrani
se v miznem predalu, je padla z mize pod stol,
leži pod stolom ali pri stolu, za stolom. Svetil-
nica visi nad mizo.

7. Prislovi  so besede, ki naznanjajo: kdaj,
kje ali kako se kaj godi ali dela. Znanijo torej
čas, kraj ali način; n. pr. Danes  gre dež, vče¬
raj  je solace sijalo. Brata ni tu. Pišite lepo.
Spodobno  se vedite. Prišli smo peš.

8. Vezniki  so besedice, s kterimi se vežejo

2 *

20

posamne besede ali posamni stavki; n. pr. Neba
in zemlje bode konec. Konj je berzen in močan.
Lahko pišete ali risate. Učitelj vpraša, učenec pa
odgovarja. Ne je, niti  pije.

9. Medmeti  so besedice, ki naznanjajo dušne
občutke (veselje, žalost, začudenje i. t.), n. pr. O,
kako lepo je nebo! Joj,  kako boli! Lej,  vse se
zeleni. Pst,  pusti to! Nujte,  primite se dela!
G o r j e meni!

K medmetom se štejejo tudi take besede, s kte-
rimi posnemamo kake glasove; n. pr. huš! ferk!
cmok! šterbunk!

Predlogi, prislovi, vezniki in medmeti se v govoru nikakor
ne spreminjajo in se imenujejo za to nepregibne  besede.

Pervi oddelek.

Samostavniki.

§. 22. Samostavniki so imena oseb in reei.
Imena pa so lastna  imena, občna  ali splošna
imena in miselna  (pojmovna) imena.

§.23. Lastna  imena so posebna imena po-
samnih oseb, rodovin in narodov, ali pa posebna
imena posamnih reči: dežel, mest, rek, gora itd.
Lastna imena se pišejo z veliko začetno čerko;
n. pr. Kopitar  je bil slaven jezikoslovec. Na
Kranjskem,  južnem Koroškem in Štajer¬
skem in v Primorju  žive Slovenci.  Reka
Drava  izvira na Tir oljskem,  teče po Koro¬
škem in Štajerskem  in se izliva pod Osekom
v Donavo.  Glavno mesto Krajnskega je
Lj ubljana.

Mesečna imena se pišejo z malimi čerkami.

Naloga.  Napišite imena vasi, potokov, rek, gozdov in
gričev, ktera so vam znana. Zapišite po ktero lastno ime
slovečih mož, narodov, dežel, gora in gradov, za ktera ste kdaj
slišali.

22

§. 24. Z občnim samostavnim imenom se
imenujejo vse osebe ali reči ene verste; n. pr.
človek  živi v vseh delih sveta. V mestih
prebivajo rokodelci, tergovci in umetniki;
po vaseh pa kmetje in rokodelci. Roko¬
delci so kovači, tesarji, zidarji, krojači,
čevljarji, krovci itd.  Me ni k in  ščuka sta
ribi. Potoki se izlivajo  v reke. Premičnice
se sučejo okoli  stalnic. Božje  stvari so živali,
rastline in rudnine.

Ime n človek“ n. pr. pomeni ne le to ali dno ljudsko
osebo, temuč vsako ljudsko osebo sploh.

§. 25. Nektera občna imena pomenijo snov ali
tvarino, iz ktere se kaj dela in ktere najmanjši
del se imenuje  tako, kakor cela. Pravi  se  jim
snovna imena; n. pr. Iz lanu, volne, bom¬
baža ali pavole in iz svile delajo se različne
tkanine.  Železo je najkoristnejša,  zlato pa
najdražja kovina.  Cuker se kuha iz sladkega soka
nekterih rastlin. Staremu človeku je vino mleko,
mlademu pa je mleko vino. Voda  je najzdravejša
pijača.

Natega.  Imenujte nektere tkanine, in povejte, kaj se dela
iz  njih.

§. 26. Izmed občnih imen naznanjajo nektera
celo mnoštvo ali skupino enoverstnih reči ter se
jim pravi skupna ali zborna  imena.

Najraje imajo končnico -je, ovje,  pa tudi
.in a, -s tv o, -a d, n. pr. Rež, pšenica in oves so
žito.  Železno orodje  je terdno! Ob potokih

23

rase  verbje  in drugo g er m o v j e, po gozdih pa
hrastje, brezje, bukovina, jelovina in
borovje. Velika uharica se skriva po dnevi v
p e c e v j e, staro z i d o v j e ali votlo d r e v j e. Množica
ljudi je ljudstvo.

Naloga.  Kako se dado z eno besedo poimenovati vse
skale, vode, vsi kameni, listi, koreni, vse brine, olše, orehi, pe¬
resa ; — gospodje, meščani, kristijani, vojaki ?

§. 27. Ako ktero lastnost, ktero djanje ali
mirni stan kake osebe ali reči od nje odločimo
ali posnamemo in to v misli (v pojmu) vzamemo
za samostojno  reč, pravimo imenu, ktero ji
damo, miselno ime, ali posneto ime,  tudi
pojmovno ime,  n. pr. Deček je vljuden. Vlju¬
dnost  je lepa lastnost.  Nebesa pripovedujejo
slavo  Božjo. Zavidljivost  je greh. Nezmer¬
nost in nesnažnost  ste sovražnici zdravja,
človek ima razum  in svobodno voljo. Slepota
in gluhota  ste velika nesreča.

Naloga.  Kako bomo rekli lastnostim pridnega, marljivega,
previdnega, pokornega, poslušnega, priljudnega, postrežljivega,
prizanesljivega, miroljubnega človeka?

Še delimo samostavnike na imena živih bi¬
tij in neživih  reči; n. pr.

hlapec, jelen, volk, Škerjanec, močerad, metulj
— pomenijo živa bitja;

cep, hrast, lonec, podlesk, dvor, gozd — pome¬
nijo nežive reči.

§. 28. Samostavnike, ki pomenijo živa bitja
t. j. zlasti osebo, pa tudi živali, spoznamo velikrat
že po besednih končnicah, ki jih imajo.

24

Take končnice so :

ar, n. pr. ovčar, kožar, tesar, pisar, lončar, kotlar, mesar,
zidar, zvonar, čebelar, mravljinčar, krokar, kuščar, i t. d.;
za ženske samostavnike — ari e a ali arka:  ovčarica
lončarica, čebelarica, guščarica, žličarka itd.
an, (zlasti pri domovinskih imenih) n. pr. Dunajčan, Celjan,
Celovčan, Goričan, Ločan, Ljubljančan, Teržičan, kristi-
jan, modrijan, tlačan itd.

za ženske -anka:  Celjanka, Goričanka, modrijanka
itd.

ač, n. pr. kovač, berač, kopač, orač, pomagač, podajač, škri-
pač, kosmač, rogač, itd.

ak, n. pr. divjak, grajščak, junak, korenjak, možak, pošte¬
njak, prostak, rojak, siromak, gorjak, lisjak, sernjak itd.
za ženske -akinja:  junakinja, vojščakinja itd.
ec, (avec, ivec), n. pr. Kranjec, Korošec, Slovenec, glušec,
starec, pevec, plesavec, delavec, morivec, poslušavec,
lažnjivec, poslanec, učenec, znanec, junec, itd.

za ženske-ka (avka, ivka), tudi -ica:  Slovenka, starka,
pevka, plesavka, lažnjivka, učenka, Kranjica, Korošica,
plevica, ženjica, junica itd.
telj, n. pr. prijatelj, učitelj, itd.

za ženske -teljica:  prijateljica, učiteljica,
nik, n. pr. bolnik, dolžnik, pomočnik, tožnik, voznik, deset¬
nik, grešnik, namestnik, jetnik, itd.

za ženske -niča:  bolnica, dolžnica, pomočnica, greš-
nica, jetniea.

Opomba.  Vendar imajo zgoraj naštete končnice tudi neka¬
teri samostavniki, ki pomenijo nežive reči, n. pr. vihar, lopar,
ž eh tar; perstan, svečan, serpan; belak, rumenjak, ulnjak, go-
lobnjak; brinovec, slivovec, svinec, rivec, korec ; ročnik, kur-
nik, žličnik, dimnik, polovnik itd.

Naloga.  Napravite moške in ženske samostavnike iz teh
le besed in to na -ar iz: usnje, koža, sukno, platno, zlato,

25

gosli, kokoš, zveličati; na -a n iz: Terst, gora, terg, Rim, Novo
mesto; na -aS -iz: brada, pomagati, poganjati, godernjati,

rezati, vezati; na -a v e c, ivec iz: pisati, skladati, briti, piti,
tkati; na -nik iz: brod, beseda, govor, najeti, stvariti, konj,
oblast, svet.

Spol samostavnikov.

§. 29. Spol samostavnikov je troji, namreč
moški, ženski in srednji.

§. 30. Samostavniki so moškega spola, če se
dado zameniti z zaimkom on, ženskega, ako se
lahko nadomestijo z zaimkom ona,  in srednjega,,
kadar se lahko nadomestijo z zaimkom ono.  Ali
pa: pred moški samostavnik lahko postaviš zaimek
tisti,  pred ženski samostavnik zaimek tista  in
pred samostavnik srednjega spola zaimek tisto;
n. pr. Gad  je strupen. Ptič  znaša gnjezdo. Li¬
sica  živi v luknjah. Roža  lepo diši. Jagnje
se pase. Drevo  cvete.

§. 31. Spol samostavnikov lahko pogostama
spoznamo po tem, kako se beseda končuje.

Samostavniki, ki se konfiavajo s soglasnikom , sploh so
največ moškega spola; zlasti so moškega spola vsi samostavniki,
ki so jim končniki: c, g, h, j, k, kakor : svinec, drog, grah,
kraj, mak.

Tudi so moškega spola samostavniki s končnicami, o
kterih smo govorili v §. 28.

§. 32. Samostavniki, ki se končujejo na a, so
sploh ženskega spola, kakor: s estra, zvezda, groza,
sraka, glava, trava, cevka.

26

Opomba.  Moškega »ooH so vendar: starešina, vojvoda,
oproda.

Zenskega spola so pa tudi nekteri samostavniki s so¬
glasnikom na konci, sosebno tisti najraje večzložni samostav¬
niki, kterih končnice so; -ast, -ost, -nst, -azen, -ezen, -er,
-ad ali -jad, -al; n. pr. past, oblast, pošast, strast, slast;
pridnost, modrost, čeljust; golazen, kazen, ljubezen, bolezen;
cdrkev, britev, molitev; gnjilad, suhljad; žival, piščal.

§. 33. Srednjega spola so tisti samostavniki,
ki se končujejo na o ali na e; bedro, oko, drevo,
gerlo, sedlo, vino: vreme,. solnce, dete, zelje, pi¬
sanje, germovje, sternišče.

Opomba.  Moškega spola so po pomenu: France, oče,
Marko itd.

§. 34. Slovenščina rada rabi manjšavne besede.
Manj savne končnice so:

1. pri moških samostavnikih :

ec, n. pr. brat-bratec, kos-kosec, vert-vertec itd.
ek, n. pr. nož-nožek, vol-volek, voliček, klobuk-
klobuček, stric-striček, sin-sinek-sinček itd.
ic, n. pr.červ-červič, grozd-grozdič, kralj-kraljičitd.

2. pri samostavnikih ženskega spola:

ica, (pri samostavnikih na a), glava—glavica—gla-
vičica, ptica—ptičica, steza—stezica, roka—
ročica itd.

ca, ali ka (zlasti pri samostavnikih s soglasnikom
na koncu); n. pr. berv—bervca, stvar—stvar¬
ca, žival—živalca; bil—bilka, cev—cevka, gos
— goska, miš — miška itd. kost — (kostka) —
koščica.

27

3. pri samostalnikih srednjega spola:
ce, n. pr. vino — vince — vinčice , drevo — drevce

ali drevesce, pero—pčrce ali peresce;
ice, (pri skupnih imenih na je), n. pr. grozdje—

grozdjiče, pčrje—perjiče.

Naloga.  Naredite iz teh le besed manj Savne besede: kruh,
ptič, snop, kozel, pes; muha, zvezda, noga, kaplja; vas, zibel,
kokoš; mesto, jedro, steblo, meso.

Ali imamo tudi vekšavne besede ?

Število samoštavnikov.

§. 35. Število samostavnikov je trojno: edino
število ali ednina, dvojno število ali dvo¬
jina in množno število ali množina.

§. 36. Samostavnik stoji v edinem številu,
kadar se z njim imenuje samo ena oseba ali ena
reč; n. pr. Slap  šumi. Vran  kroka. Brat  bere.
Volk  je požrešen. — Dekla  prede. Britev
reže. Gos plava. Vas gori. — Rešeto  je leseno.
Jezero  je mirno. Kljuse  se pase. Drevo  je
košato. Seme  kali.

§. 37. Dvojno  je število, kadar samostavnik
naznanja  dve  osebi ali reči.

Moški samostavniki imajo v dvojini a, nekteri zlasti
enozložni tudi ova, samostavniki ženske ga in srednjega spola
pa i; n. pr. Slapa šumita. Vranova krokata. Brata bereta.
Volkova sta požrešna. — Dekli predete. Britvi režete. Gosi
plavate. Vasi gorite. — Kešeti ste leseni. Jezeri ste mirni.
Kljuseti se pasete. Drevesi ste košati. Semeni kalite.

28

§. 38. Samostavnik stoji v množil  em  številu,
kadar govorimo od treh ali več oseb ali reči.

V množnem številu imajo moški samostavniki i, nekteri
tudi s podaljškom ovi, še drugi je, somastavniki ženskega
spola na a ali ev pa imajo e in vsi drugi i, in samostavniki
srednjega spola a brez podaljška ali s podaljškom: n. pr.

Slapi šume. Vranovi krokajo. Bratje bero. Voleje so
požrešni. — Dekle predejo. Britve režejo. Gosi plavajo. Vasi
gorč. — Rešeta so lesena. Jezera so mirna. Kljuseta se pasejo.
Drevesa so košata. Semena kale.

Naloga i.  Napišite te le stavke v dvojnem in množnem
številu: Netopir ni ptič. Kert  živi pod zemljo. Konj  vleče
voz. Kos poje glasno in prijetno. S hriba se sveti grad.
Otrok  prosi kruha. Roža  krasno cvete. Kokoš  nese jajca.
Miš se je vjela v past. — Jabelko  je moje.

Mlinsko kolo  se goni z vodo. Steblo  porumeni, ka¬
dar začne zernje dozorevati. Dekle  je pridno in sramežljivo.
Ime mu slovi po svetu.

Naloga  2. Izpišite iz zgornjih stavkov (v §§. 37 in 38)
tiste moške samostavnike, kteri so v dvojini in množini za dva
zloga podaljšani, in po tem tiste samostavnike ženskega in
srednjega spola, ki so za en zlog zdaljšani.

Nekteri samostavniki nimajo dvojnega in množnega
števila, namreč:

a) pojmovna ali posneta imena (glej §. 27), kakor: pridnost,

lenoba, napuh, petje;

b) skupna ali zborna imena, kakor: ivje, tersje, ternje, jalovina,

gnjilad;

c) snovna imena, n. pr. zlato, kri, volna, pesek ;

d)  lastna imena ljudi, mest, rek itd.
kakor: Klančnik, Kamnik, Soča.

Nekteri samostavniki pa se rabijo samo v množnem šte¬
vilu, in to moškega spola: bodljaji, možgani, metljaji, rezan«,

29

žganci itd.; ženskega spola: duri, garje, gosli, grablje, hlače,
jasli, klešče, neške, otrobi, persi, sani, statve, škarje, vile itd.;
srednjega spola: derva, jetra, pluža, tla, usta, vrata itd.

Padeži samostavnikov.

§. 39. Samostavniki se različno spreminjajo
po tem, kakor z njimi na različna vprašanja odgo¬
varjamo. Take premembe se pripenjajo besedi na
koncu ter se imenujejo padeži.  N. pr. Dober pa¬
stir  čuva ovce. Ovce dobrega pastirja  ne gredo
v škodo. Dobremu pastirju  brez skerbi izročiš
čedo. Dobrega pastirja  vsak rad ima. O dobrem
pastirju  se dobro govori. Z dobrim pastirjem
smeš meniti se.

§. 40. V slovenskem jeziku razločujemo šest
padežev:

Pervi padež  imenuje sploh osebo ali reč
ter stoji v stavku na vprašanje kdo? ali kaj?
N. p. Orel je ujeda (roparica).  L i p a je
listnato drevo. Sneg  je bel. Zvezda  se les-
keče. Ljubljana  je glavno mesto  kranjske
dežele. Cvet  diši. Potok  Šumija.

§. 41. Drugi padež  naznanja osebo ali reč
na vprašanje čegav? koga? česa? odkod?
n. pr. Dobri otroci so veselje staršev.  Med in
vosk sta izdelek čebel.  Lepota ali kinč jelena
so vejnati rogovi. Lakomnik se boji s m e r t i.
Otroci so nabrali g o b in natergali jagod.  Napij
se čiste vode.  čista voda nima duha ni slasti.

30

Izpod gor izvirajo potoči. Brez setve  ni žetve.
Kupil sem mernik pšenice.  Učilnica stoji’ sredi
vasi.  Vadimo se d e 1 a že v mladosti!

§. 42. Tretji  p a dež  imenuje osebe ali reči)
ki stoje v stavku na vprašanje komu? čemu?
n. pr. človek daje jesti živini, psu, mački,
ptičem. Bogu  se gnjusijo naši grehi. Absolon
se je uperi svojemu očetu Davidu.  Marsikteri
merčes je ljudem in živalim  nadležen. Hudi
mrazi škodujejo drevesom in setvi. Laži  je
plitko dno. Noč je človeku  neprijazna.

§.43. Četertipadež  imenuje osebo ali
reč, ki stoji v stavku na vprašanje koga? ali
kaj?  n. pr. Oče svari sina.  Mati uči hčerko.
Otroci radi pijejo mleko.  Iioka roko  umija.
človek sadi in ravna drevesa in za plačilo
svojega truda dobiva od njih sadje.  Ptiči pokon-
čujejo gosenice.  Danes sem ulovil dve ribi.
Ribe imajo na telesu luskine.  Poslušaj očeta
in mater!

§. 44. S petim  p a de  žem  naznanjamo, kje?
ali kdaj?  se kaj dela ali godi, o čem?  se go¬
vori ; n. pr. N a p o 1 j u rase žito. Ob potocih
je obilo verbja. Ribe žive v vodi.  O solnčnem
vzhodu  se zbuja vse stvarjenje. Po zimizamerz-
nejo reke. O božiču  bivajo najkrajši dnevi. Gobe
rasejo po zemlji, po drevju  in po  drugih
rečeh.  Ali more kdo ob kruhu in vodi  živeti?
Brali smo o strupenih rastlinah.

§, 45. S šestim padežem  imenujemo

31

osebe, s kterimi se družimo ali shajamo, ali pa
reči, s kterimi kaj delamo; n. pr. Z Bogom  za¬
čenjamo, z Bogom  končujemo vsako delo. S so¬
sedi  živimo v lepem prijateljstvu. Otroci so šli z
očetom  na bližnji hribec. Ezav se je pomiril z
Jakobom.  Delajmo vselej z veselim sercem.
Konj se brani s kopitom.  Oblaki so z v o d o
napolnjeni. Kopač koplje z motiko. Ženjica žanje
s šerpom.

Pomnite,  da se predlog s spreminja v z pred vsemi samo-
stavniki, kteri se začenjajo s samoglasnikom, ali pa z mehkimi
oglasniki : b, d g, j, (lj, lij), 1, m, n, r, v, z, ž. Pred kte¬
rimi soglasniki torej ostaja s nespremenjen ?

Sklanjanje samostavnikov.

§. 46. Kadar ktero besedo izrekujemo po vseh
šestih padežih edinega, dvojnega in množnega šte¬
vila, pravimo, dajo sklanjamo  (pregibljemoj.

Slovenski jezik ima za samostavnike trojno
sklanjo, eno za moške, drugo za srednje in tretjo
za ženske samostavnike.

Sklanjanje samostavnikov moškega spola.

§. 47. Pri samostavnibih moškega spola treba je paziti
na te le razločke: Sklanja samostavnikov z ozkimi končniki
je nekoliko različna od sklanje samostavnikov, ki imajo širok
soglasnik na koncu (Gl. §. 6). — Tudi je treba razločevati
amostavnike, ki pomenijo živa bitja, od imen neživih stvari
(§. 27). — Nekteri zlasti enožložni samostavniki zadnjič imajo
y sdvojini in množini pomnožek ov ali ev-

Sklanjo moških samostavnikov kaže ta le obrazec ali

vzor:

32

Ednina.

Pomnite:

1. Pri samostavnikih, ki pomenijo kako neživo rež, biva
V edinem številu četerti padeš enak pervemu; n. pr. Klobuk je
Čem — imam klobuk. Moški samostavniki pa, ki pomenijo kako
živeče bitje, imajo četerti padež enak drugemu; n. pr. Lovec
le ustrelil jelena. Lenoba dan Btraši.

33

2. Samostavniki, kteri v pervem padežu edinega števila
pred končnim soglasnikom imajo gibljivi e (glej §. 5), izpahu-
jejo ga v vseh drugih padežih in številih, n. pr.

3. Nekteri samostavniki, zlasti večzložni, kteri se v pervem
padežu edinega števila končujejo na -ar, -er, -ir, -or, in -ur,
privzemajo v vseh drugih padežih in številih pred sklanjavne
pripone soglasnik j; n. pr.

V ednini: 1. pastir, 2. pastirja, 3. pastirju, 4. pastirja,
5. pri pastirju, 6. s pastirjem;

v dvojini: 1. pastirja, 2. pastirjev, 3. pastirjema, 4. pa¬
stirja, 5. pri pastirjih, 6. s pastirjema;

v množini: 1. pastirji, 2. pastirjev, 3. pastirjem, 4. pa¬
stirje, 5. pri pastirjih, (S. s pastirji.

Tako se sklanja tudi: dež, dežja itd. Brez j pa se
vendar sklanjajo: prepir, prostor, sir, žir, dvor, večer, razor,
šator, zbor, tovor, govor.

4. Samostavniki, kteri se končujejo s soglasniki: b, d, t,
radi imajo pervi padež v množem številu na je namesto sploš¬
nega i: n. pr. Pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v
starosti. Sosedje pomagajo eden drugemu. Bodite priprosti
kakor golobje.

5. Mnogi enozložni samostavniki s širokim končnim soglas¬
nikom lahko v drugem padežu edinega števila dobe u namesto
a; n. pr. rod—rodu, med—medu, tat—tatu, mir—miru itd.

Izmed teh samostavnikov imajo eni v množnem številu
poleg pravilne sklanje žensko po vzoru klop  (§. 49); n. pr.

12 3 4 5 6

Množ. tatje, tati, tatem, tat!, pri tateh, s tatmi.

Skerb lasi beli. Terta se opira in pleza po koleh.

3

Slovenska Slovnica za najv. razr. )j. ŠDle.

34

6. Pomnožek ov in za ozkimi soglasniki ev (po vzoru :
sin) dobivajo v dvojini in množini najraje, sosebno pod 5.
omenjeni, enozložni samostavniki, kakor: grad, vran, tat, dar,
brod, slap, most, voz, god, lan, zid, rod, val, strah, duli, stan
itd.; n. pr. Tiha voda mostove pobira. Novega vina ne devajo
v stare mehove, sicer mehovi počijo. Suhi panjevi lahko ne¬
tilo. Lanovi Slovencem cekine neso. Odločeni so roži kratki
dnovi, ko v cvetju jo zapadejo snegovi. Mladost gradove
svitle zida si v oblake. Vetrovi tulijo.

7. Samostavniki : mož, konj, las, zob, rog, vol, otrok

narejajo drugi padež množnega števila brez pripone ov ali ev,
imajo pa zategnjen mehek samoglasnik, n. pr. Zima je bela kot
golob, pa je volčjih zob. Bilo je pet tisoč mož brez žen in otrbk.

8. Pri samostavnikih z ozkim končnikom pišejo nekteri v
5. padežu namesti u raje i; n. pr. pri kovači, na konci, na
kraji.

9. Človek  ima v dvojini: človeka,  v množini pa:
ljudje,  ljudi, ljudem, ljudi, pri ljudeh, z ljudmi. (Gl. opom. 5.)

10. Dan se tako le sklanja: Ednina: 1. dan. 2. dne, dneva,
3.. dnevi, 4. dan, 5. po dnevi, 6. z dnem, dnevom; dvojina:
1. dni, dneva, 2. dni, 3. dnema, dnevoma, 4. dni, dneva, 5. v
dneh, dnevih, 6. z dnema, dnevoma; množina: 1. dnevi, 2. dni,
3. dnem, dnevom, 4. dni, dneve, 5. v dneh, dnevih, Q.  z dnemi,
dnevi; n. pr. Življenja dnevi so le kratki. Kratko je veselih
dni število. Vse žive dni bom pomnil.

Naloga 1.  Spišite iz vzora za sklanjo moških samo-
stavnikov sklanjavne končnice, ki se samostavnikom v padežih
edinega, dvojnega in množnega števila pripenjajo.

Naloga 2.  Sklanjajte po zgornjem obrazcu nektere izmed
teh besed: jež, kos, ptič, strojar, lenuh, osel; — koren,
javor, svinec, vert, travnik. Deržite se pa pri sklanji tega le
zgleda: Gaber  je bukvi podoben. Les starega gabra  je
dober za kurjavo. Apnena zemlja se gabru  prilega. Bervar
je posekal gaber. Na gabru  prepeva kos. Veter maje z
gabrom.

35

Naloga  3. Napišite te-le stavke v množnem številu:
Mest pelje čez potok. Potoku manjka mostu. Les je na¬
menjen mostu. Ali si vidil most nad potokom ? Na mostu
stoji popotnik. Pod mostom teče potok. — Deček lovi
metulja. Zajec se boji psa. Ptičar nastavlja drozgu, kljunaču,
divjemu golobu. Jastreb podi goloba. V gozdu rase bor,
dob, mecesen, brest. Vojščak se brani z  mečem. Lovec
sledi za zajcem, volkom, medvedom in jelenom.

Sklanjanje samostavnikov srednjega spola.

§. 48. Tudi samostavniki srednjega spola se razdeljujejo,
kar se sklanje tiče, na troje, namreč: samostavniki na o (s
širokim soglasnikom) in na e, po tem samostavniki, kteri v
sklanji dobivajo nekakšen pomnožek ali podaljšek.

Sklanjajo se torej po tem le vzoru:

Ednina.

3 *

36

Množina.

Pomnite:

1. Samostavniki, kteri imajo pred o po dva soglasnika,
privzemajo med nju v drugem padežu dvojnega in množnega
števila samoglasnik e: n. p. okno,  iz širokih oken, pismo, iz
dragih pisem itd.; samo st ostaja nerazdružno; n. pr. mesto,
mnogo mest.

Samostavniki na je pa dobivajo v tem padežu i pred j;
n. pr. okrožje, iz dveh okrožij, premestje, iz vseh predmestij.
— Polje  pa ima vendar pravilno polj  ; n. pr. seno naših
polj.

2. Po vzoru: s e m e sklanjajo se vsi samostavniki na m e,
kakor vreme, breme, teme itd.

3. Podoben pomnožek dobivajo v sklanji mnogi samostav¬
niki na e, ki pomenijo mlada živeža bitja, zlasti živali; privze¬
majo pa namesto n soglasnik t; n. pr. tele, teleta, teletu, s te¬
letom itd.

Prav tako se v edinem  številu sklanjajo moški samo¬
stavniki na e, samo da jim je Žeterti padež enak drugemu;
n. pr. oče—očeta, zaspane—zaspaneta, France—Franceta itd.

4. Se imajo pomnožek nekteri samostavniki zlasti na o,
ki v sklanji za zadnjim soglasnikom vtikajo zlog es ter nebnike
spreminjajo v šumnike ; taki so: drevo—drevesa, kolo—kolesa,
pero—peresa, slovo—slovesa, telo—telesa, oko-očesa, uho—
ušesa, oje—ojesa itd.

37

Naloga . 1.  Prepišite iz zgornjih obrazcev za sklanjo
samostavnikov srednjega spola sklanjavne končnice, kakor
se samostavnikom po padežih pritikajo.

Naloga 2.  Sklanjajte po vzoru leto  te besede: mesto,
blato, berdo, platno, korito; po vzoru lice  besede: solnce,
serce, dvorišče, ognjišče, in zadnjič te le besede, ki se
sklanjajo s podaljškom ali pomnožkom: pleme, dekle, kozle,
pišče, nebo, uho; n. pr. Solnce sije in greje. Žarki jutranjega
solnca preženo meglo itd.

Naloga 3.  Prepišite te le stavke v množnem številu:
O dobri letini je povesmo dolgo. Sedlo je jezdecu potrebno.
Naklo, dleto, šilo, motovilo so orodje. Gerdo vreme je po¬
potniku nadležno. Nfenamazano kolo škriplje. Praše rije, pišče
zoblje, tele sesa, kravišče se pase, žrebe poskakuje.

Sklanjanje ženskih samostavnikov.

§. 49. Samostavniki ženskega spola se sklanjajo

38

1. ribe

2. rib

3. ribam

4. ribe

5. pri ribah

6. z ribami

Pomnite:

Množina.

niti

niti

nitim

niti

pri nitih
z nitmi

klopi

klopi

klopem

klopi

pri klopeh
s klopmi.

1. Po vzoru riba  sklanjajo se vsi ženski samostavniki
na a in pa na ev, samo da samostavniki na ev imajo 4. pa-
dež enak pervemu in v 6. padežu edinega števila vsegdar konč¬
nico ijo, n. pr. molitev — z molitvijo, britev — z britvijo, bre¬
skev — z breskvijo itd.

Tudi imajo ijo in ne jo v 6. padežu vsi po vzoru nit
sklanjani samostavniki, kterim pri sklanji kakor tem gibljivi e
izpada; n. pr. misel — z mislijo, bolezen — z boleznijo (ne: z
miseljo, bolezenjo) itd.

2. Kadar ima samostavnik v pervem padežu pred a dva
ali več soglasnikov, privzema mednje v drugem padežu dvojnega
in množnega števila tudi samoglasnik e; n. dr. iskra — svetlih
isker, dekla — pridnih dekel, igla, tenkih igel itd.

Besede ovca, deska, treska,  imajo dvoji drugi padež
dvojine in množine, namreč: ovec, desek, tresek, in pa: ovac,
desak, tresak.

3. Gospa  se tako sklanja:

1 2 3 4 5 6

Edn. gosp;!, gospe, gospe, gospo, pri gospe, z gospo

Dvoj. gospe, gospa, gospema, gospe, „ gospeh, „ gospe'ma

Množ. gospe, "gospa, gospem, gospe, „ gospeh, „ gospe'mi.

Tudi drugi samostavniki na a, ki jim je osnovni zlog
kratkega naglasa, lahko imajo 2. pad dvojn. in množ. števila
na a, kakor: vida — globokih voda, tako tudi; gora, koza,
losa itd.

39

4. Izmed ženskih samostavnikov s soglasnikom na koncu
derže se vzora n i t tisti, pri kterih naglas ne prestopa na skla-
njavne končnice, vzora klop pa tisti, ki vsaj v nekterih padežih
naglas na tek končnicah imajo.

Oči, množno število od: oko, sklanja se po vzoru klop;
n. pr. očdm se ne sme verjeti.

5. Besedi mati,  hči  pripenjate pomnožek er in se skla¬
njate tako:

1 2 3 4 5 6

Edn. mati, matere, materi, mater, pri materi, z materjo

hči, hčere, hčeri, hče'r, „ hčeri s hčerjo.

V dvojini in množini dalje s tem pomnožkom po vzoru

riba.

Naloga. 1.  Prepišite iz zgornjih obrazcev tudi sklanjavne
končnice, ki se ženskim samostavnikom pripenjajo. Primer¬
jajte zdaj vse tri sklanje, in pazite na to, v čem se vjema ena
sklanja z drugo. Napišite zlasti tiste padeže trojnega števila,
v kterih so si možki in srednji samostavniki bodi s širokim
bodi z ozkim končnikom enaki; po tem napišite tiste padeže
v dvojini in množini, zastran kterih se vjemajo samostavniki
ženskega in srednjega spola. Pri kterih samostavnikih in v
kterih številih je četerti padež enak pervemu ?

Naloga 2.  Sklanjajte nektere teh besed: dežela, megla,
nevesta, ovca, raca; bolezen, dolžnost, miš, žival; gos, jed,
reč, zvdr, n. pr. Vsaka bolezen  ima svoj vzrok. Vzrok
bolezni  je mnogoversten. Proti bolezni  rabimo zdravila.
Zdravnik mora najpred bolezen  poznati. V bolezni  bodi
poterpežljiv. Z boleznijo  se telo oslabi.

Naloga 3.  Napišite sledeče stavke v množnem številu:
Pastir žene čedo na planino. Kopriva ne pozebe. Nadloga tudi
močnega zvije. Raca je povodna ptica. Bolnega zapušča moč
Tudi zver je božja stvar. Kuna je strah kokoši.

Drugi oddelek.

Osebni zaimld.

§. 50. Besedam, ki stoje namesto osebnih imen,
pravi se osebni  zaimki; h. pr. Jaz sem majhen,
ti si velik. Midva  sva brata. Mi in vi stanu¬
jemo v enih ulicah. Pomagaj bližnjemu, in on bo
tudi tebi  pomagal. Duša naša ne umerje, ona bo
vekomaj živela. Ne terpinči živinčeta, ono čuti
bolečino kakor ti. Čebela ima želo; ona z njim
pika.

Zaimek: on , ona , ono,  rabi se ne samo namesto imen
od oseb, temne veasi tudi namesto imena kake živali ali reči.

§. 51. Da z osebnim zaimkom naznanjamo
trojno osebo ali lice, reklo se je že v §. 18.

K osebnim zaimkom šteje se tudi povračavni
zaimek sebe,  se, ki kaže, da se djanje podmeta
zopet k njemu povračuje; n. pr. vidim s e, slišim
se, tresem se, želim si.

<?. 52. Osebno zaimke v govoru izrekujemo le takrat’
kadar kaj s posebnim povdarkom povemo; kadar osebo
osebi nasproti postavljamo, ali kadar odgovarjamo na vpra¬
šanje, kdo je kje ali kdo kaj dela,; n. pr. Jaz, učitelj
tvoj, bodem vsaj vedel. Mi delamo, vi pa postopate. Kdo
je v kleti? 'Jaz sem v kleti. Kje si? V kleti sem. Danes
ne delamo, temnč počivamo.

m

§. 53. Tiste, lcterim hočemo spoštovanje ska-
sati, ogovarjamo z drugo osebo množnega števila;
n. pr. V i ste moj dobrotnik.

Kako se sklanjajo osebni zaimki.

§. 54. Osebne zaimke rabimo v vseh padežih,
kakor samostavnike.

Sklanjajo se pa tako:

42

§. 55. Povračavni zaimek ima za vse tri spole,,
števila in osebe samo eno obliko, kteri manjka
pervega padeža. Sklanja se:

1 2 3 4 5 0

— sebe, se, sebi, si, sebe, se, pri sebi, s seboj.

§. 56. Daljša oblika osebnih zaimkov (v 2., 3. in 4.
padežu); mene, meni, tebe, tebi, njega, njemu itd. stoji:

1. kadar so rečeni zaimki na začetku stavka ali pa
sami za se; n. pr. Sebi seješ, sebi žanješ. Koga ste vidili?
Njega.

2. kadar se povdarek opre na zaimek, ali kadar se
oseba osebi naproti postavi; n. pr. nepokoren si meni,
ki sem tvoj učitelj. Kdor tebe s kamenom, ti njega s
kruhom. Danes meni, jutri tebi. Mi smo njega vprašali
ne tebe.

3. za predlogi; n. pr. Kdor ni z menoj,  ta je zoper

mene,

V četertem padežu vendar stoji za enozložnimi predlogi
raje krajša oblika, n. pr. Gledaj pred se; skerbi za se; ne
maram za-te, zanj; stopi predenj itd.

Pomnite:  Z osebnimi zaimki okrajšane oblike se stavek,
ne sme začeti; reci torej: nismo ga vidili (ne pa: ga nismo
vidili).

Naloga 1.  Prepišite sledeče stavke in postavite ondi,
kjer je zaimek druge osebe, zaimek perve ali pa tretje osebe:
Dobri ljudje izpolnjujejo vestno svoje dolžnosti; tudi ti
imaš dolžnosti. Dobri ljudje te bodo čislali, če boš zvesto
opravljal, kar ti je naročeno. Bodo hvalili te, dobro govorili
o tebi in s teboj radi menili se.

Naloga 2.  Izgovorite te le stavke tako, da premenite
osebne zaimke v edinem, dvojnem ali množnem številu: V
žalosti in težavi pribežim k Bogu. On me najbolje potolaži.
Bog me vidi povsod, če tudi jaz Njega ne morem viditi.
Bog ve o meni, skerbi za me in je z menoj, kjerkoli sem.

43

Tako le n. pr. Človek v žalosti in težavi pribeži k Bogu;

*

On ga najbolje potolaži. Bog ga vidi povsod, če  ravno on
Njega ne more viditi. Bog vd o njem, skerbi zanj in je z
njim, kjerkoli bodi itd.

V listih pišemo osebne zaimke, če se nanašajo na osebo,
kteri pišemo, z veliko začetno čerko. Glej §. 13.

§. 57. Zaimki: kdo, nekdo, nikdo ali
nihče, malokdo, marsikdo, kaj, nekaj,
nič: kdorkoli, karkoli, malokteri, mar-
sikteri, mnogoteri, vsak, vsakteri itd.
postavljajo se namesto imen neznanih ali nedoloče¬
nih oseb ali reči, ter se imenujejo  nedoločni
zaimki. N. pr. Vsakdo nosi svoj križ.  Nekdo
je imel dva sina. Kakor kdo živi, tako umerje.
Vsak ve, kje ga čevelj tišči.

Tretji oddelek.

Kako se padeži v stavkih rabijo.

Pervi padež.

§. 58. Pervi padež je v stavku podmet (sub¬
jekt), ali pa stoji v povedku (predikatu) z glagoli:
sem, ostanem, imenujem se, pravijo mi, postanem,
n. pr. Veter  brije. Solnce  pripeka. Angeli
so zgolj duhovi.  Vsak človek je naš bliž¬
nji. Kunec je glodavec.  Ostanem vsegdar tvoj
prijatelj.  Najvišja gora  na Kranjskem imenuje
se Triglav.  Moji sestri pravijo Anica;  jaz se
pišem Germek. Sova  sinici glavana  pravi.
Bahač  postane berač. Drevesce  zraste sča-
som mogočno drevo.

Drugi padež.

§. 59. Drugi padež stoji v stavku:

1. Pri kakem drugem samostavniku, ter se
imenuje prilastek,  n. pr. Hudič je v raju na
se vzel podobo kače.  Svetloba lune in zvezd

45

je jasna, pa ne greje. Razam dela človeka gospo¬
darja zemlje.  Cvet mladosti  hitro vene. Korist
živali in rastlin  je različna. Duh vijolic
in klinčekov  (nageljnov) je prijeten. Varčnost
je hči modrosti.  Mlinar je semlel dva mernika
reži  in mernik pšenice.  Začetek modrosti
je strah božji. Naš sosed je kupil jarem vol.
Kerčmar je danes potočil vedro vina.

Pri samostavnikih, ki pomenijo posamne osebe, ljudi, živali
in tudi nektere rastline, jemljb se namesto drugega padeža pri¬
devniki (svojivjji); n. pr. Davidovo mesto (za: mesto

Davida), lisičji meh (namesto: meh lisice), skorja hra¬
stova (namesto: skorja hrasta). — Kadar pa tak prilastek
sam ima pri sebi še kako drugo določilno besedo, takrat se na
spreminja v pridevnik, temuč ostaja v drugem padežu; n. pr.
Mesto Davida kralja, meh rjav e lisice, skorja starega hrasta.

Naloga.  Pristavite v teh le stavkih namesto ležeče
čerte primeren samostavnik v drugem padežu: Ovčar žene
čedo. —. Naša zemlja ima podobo —. Duh — n{ prijeten.
Verhovi bivajo z drevjem obraseni. Po logu se razlega petje
—. Na obeh straneh — stoji Ljubljana. Valovi — pljuskajo
ob bregove. Kaplja — se leskeče. Dobri otroci so veselje —.
Česa utegnemo imeti kup, koš, otep, povesmo, hleb itd. ?

2. Drugi padež stoji v stavku pri nekterih
glagolih in se imenuje dopolnilo;  n. pr. Popri-
mite se dela.  Varuj se zapeljivih tovarišev  in
ogibaj se jih kakor strupene kače.  Ezav seje
odrekel pervorojenstva.  Rokodelci potrebujejo
pri delu orodja.  Velika ptica potrebuje velikega
gnjezda.  Mlademu človeku manjka skušnje.  V
molitivi iščimo pomoči.  Hudodelnik se boji ječe.
Pridni kmet se nadja dobre letine.  Otroci se

46

vesela božičnih praznikov.  Deržite se lepih ma¬
terinih naukov.  Revež kruha  strada.

Naloga 1.  Izpišite glagole iz zgornjih stavkov in po¬
mnite še te le: žal biti, kesati se, vdeležiti se, sramovati
se, polastiti se, lotiti se, znebiti se, polakniti se, zdržati se.

Naloga 2.  Dopolnite te le stdvke z drugim padežem:
Lenuh se brani —. Grešnik se kesa —. Zajec Se boji —.
Čebela si išče —. Vojaki so se polastili —. Bolnik se mora
zdržati. —

3. Drugi padež rabimo tudi v n i k a v n i h stavkih,
in pa z nekterimi glagoli, ki so sestavljeni s pred¬
logi na, do; n. pr. V puščavi ni vode.  Kdor
je segret, ne pij merzle vode.  Ne dajajte otrokom
potuhe.  Ne pokončuj ničesar  brez potrebe.
Na Kranjskem ni morja.  Sli smo bili na gobe,
pa jih nismo našli. Ne klati orehov,  dokler ne
dozore.— Ženjice so nažele reži.  Delavci so na-
rovali kamenja.  Natergajte rožic.  Popotni se
Čiste vode  napije. Ce hočeš starosti  doživeti,
ne bodi mehkužen. Mladenič je ver ha dorasel.

Naloga.  Denite samostavnike, ki so tu niže med okle¬
pajem, v drugi padež: Kjer ni (tožnik), tam ni (sodnik).
Ni (kruh) brez truda. Za izkazano dobroto ne tirjaj (pla¬
čilo). Nismo vidili na vertu ne (brat) ne (sestra). V vod¬
njaku m bilo (voda). Ne razbij (verč). Ne smukajte (listje)
niti (cvetje). Navlekli smo domov (derva). Deček se sramuje
(pregrešek). Starček sadi in cepi drevje, pa bode težko uča¬
kal (sad).

4. Drugi padež devamo tudi z nekterimi pri¬
devniki; n. pr. Lakomnik je denarjev  lačen,
željan. Priden delavec je plačila  vreden. Drevje

47

je pomladi bilo polno cvetja.  Pravični bodo ne¬
beškega veselja  deležni. Bog je ponižnih ljudi
vesel. Marljive deklice so skerbne svojega dela.
On je kruha  sit. Mi smo vajeni dela.  Bodi
pomljiv prejetih dobrot!

Naloga.  Prepišite te le stavke ter pridajte pridevnikom
dopolnilo s samostavniki v oklepajih: Marsikteri otrok ni

vreden (ljubezen staršev). Nebesa so polna (slava Božja).
Prevzetnik je lakomen (čast in hvala). Lenuh ni vreden
(usmiljenje). Vedite se tako, da boste vredni (pohvala).
Mehkužnik ni vajen (trud in delo). Mati je vesela (pridna
hčerka). Kdor ukradeno blago skrije, je tudi (tatvina) deležen.
Ubožec je (oblačilo) potreben.

5. Drugi padež stoji z predlogi: brez, do,
iz fizmed, iznad, izpod, izpred, izza),
o d, n. pr.

brez = Brez dela  ni jela. Brez denarja  do
šolarja, brez soli  domu. Brez zraka
ne moremo živeti.

do — Pri kraju je voda do gležnja,  pri sredi
je do kolena.  Kar si človek naperti, to
nosi do smerti.

iz = Premog kopljejo iz zemlje. Iz lesa  se
dela različno orodje. Iz prazne lupine
ni jedra izkljuvati. Iz tega meha  ne
bode moke. Izpod neba  voda lije. Solnce
izza gore  gre. Pometi smeti izpred  hiše.
od = OdBoga  prihaja življenje in smert. Luna
se od solnca  sveti. Delali smo od be¬
lega dne do terde noči. Prepisali smo
od besede do besede.

48

Tako se rabijo še sledefii predlogi ali prislovi z drugim
padežem :

blizu  (blizu gozda), mimo  (mimo grada pelje cesta),
okoli  (okoli verta hodi), okrog  (okrog Božje hiše), poleg
(poleg vasi so travniki), prek  (prek hriba iti), razen, razun,
(razen Boga ni gospoda), tak raj (takraj jezera), onstran,
onkraj  (onstran potoka), tik (tik pota), zraven  (zraven
hiše stoji mlin).

Tretji padež.

§. 00. Tretji padež stoji v stavku:

1. Pri samostavnikik kakor prilastek  na¬
mesto drugega padeža ; n. pr. Naš sosed je do¬
brotljiv, on je pravi oče revežem.  Dobra dela
so človeku  najzvestejši prijatelj. Pridna gospo¬
dinja hiši  tri ogle podpira. Popotnik je prišel
divjakom  v roke. Kdo je vrednik časniku
„Zori“?  Dobre ceste so velika dobrota vsaki
občini. Noč je človeku  neprijazna.

2. Z glagolom biti,  kadar namesto glagola
imeti  pripisuje osebi ali reči kako lastnino: n. pr.
Laži  je plitko dno. Vsakemu človeku  je dolž¬
nost, da stori kar more dobrega. Našemu očetu
je ime Urban. Mojemu sinu  je dvajset let.

3. Z  nekterimi glagoli, in takrat je dopol¬
nilo;  n. pr. Poslušni ali ubogljivi rad stori, kar
se mu zapove. Mraz škoduje rastlinicam. Bogu
posojuje, kdor ubožcem  deli. Bogu  se nikamor
ne moremo skriti. Dobro delo je, bolniku  streči.
Oče svetuje sinu. Pijancu  se ogni s senenim
vozom. Pametnemu človeku  se tudi živina smili.

49

Naloga.  Izpišite iz prejšnjih primerov glagole, ki se družijo
s tretjim padežem, in pomnite še te le: braniti se (komu),
umakniti — umikati se, koristiti, goditi, smejati se, prilizovati
se, uklanjati se, priporočati se, izročiti, podvreči se, kljubovati,
nagajati, zabavljati (komu) itd.

4. Tretji padež biva v stavku s pridevniki :
koristen, škodljiv, tečen, znan, tuj, podoben, enak,
primeren, priležen, prilieen, ljub, drag, udan, pod¬
ložen, pokoren, zvest, sovražen, postrežljiv; n. pr.
Ne bodi nobenemu človeku  zavidljiv in nevoš-
ljiv. Kolikor boljši je kdo, toliko ljubši je ljudem.
Zrak je ljudem in živalim  potreben, da dihajo.
Nektere živali so nam koristne. Pare iz mlak
in luž so zdravju  škodljive. Zobnikovo seme je
podobno maku. Sitemu trebuhu  še dober kruh
ni všeč. Huda strast nas dela živini  enake.

5. Tretji padež rabimo s predlogi: k (h),
proti, naproti, vkljub;  n. pr.

k — Roža se k solncu  obrača. K molitvi
opominja zvon. K novemu letu  gre. Mar-
siktera bukev k svojemu koncu  topo-
risče da.

protin Slovenci so proti zahodu  mej ači Lakom.
Proti vodi  je težko plavati. Zlato in
srebro ni nič proti zvestemu prijatelju.
Deček bratu  naproti teče.
vkljub =vkljub vsem svarilom  se neporednež
deržl stare navade.

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. šole.

4

50

Ceterti padež.

§. 61. Ceterti padež stoji y stavka:

1. S prehajavnimi glagoli, kterim je d o pol¬
nilo;  n. pr. Bog ljubi pravico  in sovraži hudobno
djanje.  Vsak berač svojo mavho  hvali. Dobri
otroci spoštujejo svoje starše.  Kmet obdeluje
polje.  Poterpljenje železne duri  prebije. Mačka
zalezuje miši, podgane in male ptiče.  Zajec
objeda mlada drevesca.

Naloga.  Napišite, ktere dele ima na svojem telesu ptica,
ktere riba; imenujte razne verste tal, ktere obdeluje zamljede-
lec; poslopja, ktera zida zidar; orodje, ktero dela kovač itd.

2. Ceterti padež naznanja tudi dobo in prostor,
doklej terpi in sega djavnost podmeta; n. pr. Kar
se mlade  dni  zamudi, ne popravi se vse žive
dni.  Dan  hoda je še do mesta. Tri streljaj  e
imamo do vasi. Kadar je suša, morajo ljudje
v nekterih krajih tri, štiri  ure  po vodo ho¬
diti. Jezero Verbsko ali Celovško je dve milji
široko.

3. Ceterti padež stoji s predlogi; čez (črez),
raz, skozi, zoper;  n. pr.

čez — Pes je skočil čez plot.  Voda mi je bila
čez kolena.  Bog je rekel: Naredimo
človeka, naj gospoduje čez ribe v morju,
čez ptice  pod nebom in čez zverine
in vso zemljo.

51

raz — Voznik je skočil raz voz. Krovec je raz
streho padel.

skozi = Strela je prederla skozi strop  v sta-
nico. Cesta derži skozi gozd. Skozi
perste  gledati, skozi mesto  jezditi.
Skozi dvorišče  se pride na vert.
zoper = Sin se vzdiguje zoper očet a, bratje pri¬
čajo zoper brate.

Paxite:  Napačno bi se reklo: skozi hlapca  sem pismo
prejel. Reči moraš: po hlapcu  sem pismo prejel.

Peti padež.

§. 62. Peti in šesti padež nista v slovenskem
jeziku nikoli sama ob sebi, temuč so besede v teh
dveh padežih vselej združene s kakim predlogom.

§. 63. Peti padež zahteva predlog: pri;  n. pr.
V gozdu stoji drevo pri drevesu.  Kdor je hiter
pri jelu,  ta je hiter tudi pri delu.  Bolnik je
pri zdravi pameti  storil oporoko. Pri suhem
panju  je lahko ogenj netiti. Pri kraju  rek
in potokov se derže male ribe. Pametni se pri
ognju  ogreje, nespametni pa opeče.

Predlogi z dvema padežema.

§. 64. Predlog s ali z (Glej opombo k §. 45)
je dvojnega pomena; pomeni namreč ločenje ali
pa druženje.  V pervem pomenu ima za seboj drugi
padež, v drugem pomenu pa šesti padež, n. pr.
Naš sosed je s konja  padel, in se je tako pobil,
da se ni mogel z mesta  ganiti. Prekladamo z

4*

52

rame  na ramo,  s kola  na kol.  Oče  gre  s polja
domu. —

Z rokami delamo.  (Sčim? Merim orodjem?)
Marsikdo je začel s praznimi rokami  gospoda¬
riti, pa sije s pridnostjo in poštenostjo opo¬
mogel. — Sosed se meni z očetom.  Sveti Ciril je
prišel s svojim bratom  Metodijem iz Bolgarije
med zahodne Slovane.

Pazite  dobro na razloček med predlogom s ali z pervega
pomena (s česa doli, s česa proč) in predlogom iz (iz česa ven),
ki zahtevata oba drugi padež, in se po nekih krajih v navad¬
nem govorjenju tudi zelo enako izgovarjata; n. pr. Ptiček
skače z veje  na vejo. Iz veje  poganjajo mladike. Čebela
leta s cvetice  na cvetico in serka med iz vsake cvetice.
Pobriši prah s skrinje,  in daj mi pertič iz nje. Iz tega
meha  ne bo moke. Muha je zletela z meha  na mizo.

§. 65. Predlogi: na, po, v, o ali ob, zahte¬
vajo na vprašanje k a m? četerti  in Da vprašanje,
kje? peti  padež; n. pr.

na = Ptič je zletel na drevo.  Vsak mlinar na
svoj mlin  vodo obrača. Na en mah hrast
ne pade. Že imamo derva na zimo.  — Ptič
prepeva n a dr e v esu. Na preksolnčju
se terta dobro obnaša.

po = Pojdi mi po verč  vode. Poslali so po
zdravnika. — Po snegu  se vozimo na
saneh, po vodi  na ladijah. Ptiča poznamo po
glasu in po perju. Po storjenem delu
je sladko počivati. Berači po hišah  prosijo.
Sneg po gorah  dolgo leži. Po delu  pla¬
čilo. Vsaka krava po svojem teletu  veka.

v — Zaupaj v Boga v svoji žalosti. David
je udaril Golijata v čelo.  Kadar bomo v
grobu,  spremeni nam se telo v prah in
pepel.  Bodi v svoji  b e s e d i resničen, v
djanju  pravičen! Rad hodi v cerkev
in v šolo; v cerkvi in šoli  se spo¬
dobno vedi.

o, ob— Bodi si z loncem ob kamen  ali s kame-
nom ob lonec,  težkoje loncu.  Kača se je
ob palico  ovila. Nič ne pomaga z glavo
ob zid butati. —Strah je po sredi votel,
ob krajih  ga nič ni. Lovec ob potoku
hodi. Palica ob zidu  sloni. O Božiču  je
noč dolga. Danes smo brali o Egiptov¬
skem Jožefu.

§. 66. Predlogi: med, nad, pod, pred, imajo
za seboj na vprašanje kam?četerti,  na vpra¬
šanje, kje? pa šesti  padež, n. pr.
med = Če golob med orle  zajde, gotovo smert
najde. Pojdem med ljudi  po svetu. ■—
Nektere reke teko med s kal o vi ti mi
bregi. Med mano in tabo  ne bodi
prepira. Med dobrimi sosedi  je dobro
živeti. Ljubite se med seboj. Med hi¬
šama  .se prostira njiva.

nad = Oblaki se' vzdigujejo nad mesto.  Vzdig¬
nil se je narod nad narod,  kraljestvo
nad kraljestvo.  Zalučal sem kamen
nad drevo. — Nad vsako našo
stopinj  o čuje Gospod. Človek ima od
Boga obla: 5t nad vsemi rečmi,  ktere

54

so na zemlji. Milost Božja ostane nad
njimi,  ki se Boga boje. Ne huduj se
nad bratom.

pod — Prišel sem z dežja pod kap.  Jakob si
je položil kamen pod glavo  ter je zaspal.
Potapljavci se spuščajo pod vodo.  Slo¬
venci so radi tujce pod streho  jemali.—
Lastovice si delajo gnjezda pod streho.
Nič ni popolnega pod s o ln c e m. Tujec
pod drevesom  leži. Pod cesarjem
Leopoldom  so udarili Turki na Du¬
naj (Beč).

pred = Mojzes je stopil pred kralja.  Sovražnik
je prisilil pred mesto.  Vsaka koklja
pred svoje piske  berska. — Vsak
pometaj pred svojim pragom.  Be¬
žite pred grehom  kakor pred stru¬
peno kačo. Pred smertjo  ne obvarje
koža gladka. Pridna gospodinja je že
pred dnem  po koncu.

Predlog s tremi padeži.

§. 67. Predlog : za ima za seboj v različnem
pomenu drugi, četerti in šesti  padež, n. pr.
Oče je prišel še za dne (kdaj?) domu. Kdor za
mladih  let (— v mladih letih) ne skerbi, v
starosti pomanjkanje terpi. Tako je bilo za ce¬
sarja Jožefa.  — Ob lakoti se za hleb
kruha lahko njiva kupi. Star človek ni z a hojo.

55

"Vino  je  za  priletne ljudi, kar je mleko  z a
otroke. Pij in jej za potrebo. Gospodje
poterdil Davida za kralja  nad Izraelom. Skril
se je za plot  (kam) ?

Za plotom  (kje?) skrit stoji. Za mestom
so vertovi in nogradi. O dragini umirajo ljudje
za lakoto.  Pismo za pismom  mi pošiljajo.
Hodi za njim,  kakor tele za kravo.

Četerti oddelek

Pridevniki.

§. 68. Pridevnik je v stavku ali kakor po¬
vedek ali pa stoji pri samostavniku kakor prilastek
ali pridevek ter se vjema z njim v spolu , številu
in padežu; n. pr. Zvest  prijatelj je redek.
Dobri  biseri so okrogli, beli in svetli.
Da se dobrim  ljudem prikupimo, ne potrebujemo
lepega  oblačila, temne lepe  duše. Voda studenč¬
nica je t e r d a. Oko gospodarjevo  konja
pase. Cirk niško  jezero sluje že od nekdaj
kakor pravo  čudo- tega sveta.

Naloga.  Pridajte k tem le pridevnikom priležne samo-
istavnike, in napravite stavke: priden, skerben, delaven, lačen,
sladkosned, žejen, požrešen, hiter, uren, pisan.

§. 69. Pridevniki naznanjajo, kakšne  so reči,
ali pa č e g a v e so (Glej §. 21, 3.). Poslednje
imenujemo svojivne pridevnike.

§. 70. V slovenskem jezikn so nekteri pri¬
devniki koreninske  besede (Glej §. 10); n. pr.
bel, blag, dolg, lep, sub, gerd, turil itd.

57

§. 71. Največ pridevnikov pa se izpeljuje od drugih besed,
kterim se pritikajo različne končnice. Tako zlasti svojivni pri¬
devniki.

Svojivni  pridevniki pomenijo, da je nekaj lastnina ali
svojina kakega živega bitja, ter se izpeljujejo od imen živih
stvari, t. j. oseb ali tudi živali.

1. Ce gre za svojino ene določne  osebe ali živali,
izpeljuje se svojivni pridevnik:

od moških imen s pripono ov , ova, OVO (za ozkim
soglasnikom tv, eva, cvo);

od ženskih imen pa s pripono in, ina, ino ; n. pr. sose¬
dov brat, sosedova hiša, sosedovo polje;

sestrin kolovrat, sestrina preja, setrino predivo.

Nalog a. Naredite take svojivne pridevnike od teh samo-
stavnikov: oče, sin, kmet, mesar, Janez, Mica, Neža, žena,
breza (krava).

Ravno tako se od imen nekterih dreves, germov in rastlin,
če so tudi ženskega spola, — delajo nesvojivni pridevniki s
končnico ov, ova, OVO; n. pr. ajdov kruh, bobova slama, češ¬
njevo listje itd.

Naloga.  Napravite pridevnike od teh samostavnikov: bukva,
leska, hrast, lipa, smreka, mak, česmin, javor, dren.

2. Kadar pa imamo v mislih svojino več ljudi ali živih
stvari te ali dne verste, delamo svojivne pridevnike s končnico
ski, ska, sko (tudiovski), pritikaje jo imenom ljudi, stanov,,
narodov, pa tudi zemljepisnim imenom itd.; n. pr. cesarska
beseda, človeško serce, moško obnašanje, ženske solze, slo¬
venska slovnica, konjsko kopito, oslovska glava, Ljubljanske
šole, Savski most.

Opomba.  Za nebniki g, ]j, k, za sičniki in šumniki in pa
za zobnikom t spreminja se končnica ski v Ski; n. pr. Nemec
— nemški, Hervat—hervaški, nebesa — nebeški itd.

Naloga.  Napravite iz sledečih samostavnikov pridevnike
na ski, in porabite jih v stavkih: mesar, berač, pastir, Lah,
Oger, Kras, kralj, brat, deklica; n. pr. Mesarski pes se imenuje-

58

tudi samsov itd. Napravite enake pridevnike iz samostavnikov;
morje, polje, planina, spomlad, jesen, zima, nedelja.

3. Se dragi svojivni pridevniki imajo končnico ji, ja, je,
ki se pripenja občnim, zlasti živalskim imenom, n. pr.

gad—gadja zalega, govedo — goveje meso, koza — kozje
.mleko, riba—ribje oko itd.

Naloga.  Naredite iz sledečih samostavnikov pridevnike s
pripono ji, ali pa tudi ov, in pristavite k njim samostavna
imena od takih reči, ki so svojina teh živali, ali ktere od njih
dobivamo, namreč : krava, kura, ovca, gos, pes, volk, medved,
miš; — kert, slon, bik, jazbec.

Opomba.  Če se hoče dopovedati, čegava je ktera reč, ne
sme se to naznaniti z g o 1 i m 2. padežem dotičnega samostav-
nika, temuč s svojivnim pridevnikom od njega izpeljanim. Ne¬
pravilno je torej : Srečal sem hlapce soseda, namesto : sose¬

dove  hlapce. Berem pesmi Prešerna, namesto: Prešernove
pesmi. Slišim glas matere, namesto materin  glas.

Ako pa ima samostavnik (kakor se je že reklo v §. 59)
pred sabo kako določilno besedo, takrat je prav, djati ga v
drugi padež; n. pr. Srečal sem hlapce našega  soseda. Berem
pesmi slavnega  Prešerna. Slišim glas preljube  matere.

Naloga.  Namesto somastavnikov, ki stoje tu v okiepkih,
napišite svojivne pridevnike in postavite jih v priležni padež :
Ljubezen (matere) je sreča (otroka). S smertjo (zveličarja) so
odkupljeni vsi ljudje. Zemlja in V3e, kar je na nji, vse je delo
(gospoda). Ali si že bral kemijo (Vertovca) ? Otroci (brata) so
pridni, dečka (sestre) pa sta nemarna.

§. 72. Za izpeljevanje pridevnikov, ki dajejo na znanje,
kakšne so reči, služijo različne končnice , kakor n. pr. a s t
(gerbast, lisast), at (glavat, gorat, skalnat), av (cunjav, krastav,
kujav), iv (červiv, ušiv, nagajiv, poterpežljiv, minljiv), it,
iten, ovit  (kamenit, imeniten, grozovit).

Posebnega spomina ste vredni : 1. končnica en (bodi z
gibljivim, bodi naglašenim e), s lctero se mnogi pridevniki

59

izpeljujejo od 'samostavnikov. Taki pomenijo, od česa, iz ktere
snovi ali tvarine ali pa kakšna je ktera reč; n. pr. sreča—
srečen (-čna, -čno), železo-železen, (zna, -zno), žito — žiten
(-tna, -tno), rež—režeri, smeh-smešen (sna, -šno), praznik—
prazničen (-čna, -čno), apno—apnen, lan—lanžn, kost—koščžn,
dolg—dolžan ali dolžen (-žna, mo)  itd.

Naloga.  Napravite pridevnike s končnico en od sledečih
samostavnikov : jeklo, med, led, les, ogenj, platno, proso, sukno;
hlad, večer, greh, strah, studenec.

2. končnica nji (nja, nje), s ktero se izpeljujejo pridev¬
niki od prislovov in predlogov, n. pr. danas—današnji, nekdaj—
nekdanji, notri—notranji, pred—prednji, vsakda—vsakdanji,
sredi—srednji itd.

Naloga.  Naredite pridevnike na nji iz teh le besed in
pristavite vsakemu kak primeren samostavnik: doli, gori, jutro,
jutri, sinoč, letos, zdaj, zad, poprej, včeraj; n. pr.: dolenja vas,
gornja hiša itd.

§. 73- Slovenščina ima tudi nektere iz dveh besed se¬
stavljene pridevnike; n. pr.

gola glava = gologlav
brez zob = brezzob, a, o

tri noge = trinožen

brez glave = brezglaven
široka usta == širokoust
černo oko = černook
dobra volja = dobrovoljen
kratki vid = kratkoviden.

Naloga.  Naredite sestavljene pridevnike iz sledečih besed :
rudeče lice, dolg čas, kratek čas, terd vrat, velika noč, tri leta,
rad vedeti, brez duše, ne-umen , brez skerbi , gola roka,
dolgi lasje.

§. 74. Pridevnik se sklada s svojim samostav-
nikom v spolu, številu in padežu. Pri pridevnikih
razločujemo torej tudi trojni spol, trojno število
in šestero padežev.

60

Pridevniki imajo za vsak spol svojo posebno
končnico. Za moški  spol se končujejo ali na
soglasnik ali pa na i, za ž e n s k i vsegdar na a
in za srednji spol na o ali (za ozkimi soglasniki)
na e; n. pr. zelen list, tisti zeleni list; divji kostanj,
zelena trava, zeleno, polje, volčje jabelko.

§. 75. Pridevniki, kteri stoje pri samostavnikih
ter jim pripisujejo kake lastnosti, so določni ali
nedoločni  pridevniki.

Določne pridevnike rabimo, kadar gre za določno, znano
osebo ali stvar, o kteri je že govorjenje bilo. Nedoločni pridev¬
nik pa stoji, kadar govorimo o kaki neznani, nedoločni osebi
ali reči; n. pr. Priden  hlapec je veliko vreden. Pridni
hlapec našega soseda je veliko vreden. Danes je bil pri nas
(en) star  mož, kterega še nisem nikdar vidil. Stari  mož, ki
je bil danes pri nas, je star  znanec mojega ožeta.

Po obliki se določni pridevnik od nedoločnega razločuje
samo v edinem številu pri možkem spolu in to v pervem (in pri
imenih neživih stvari tudi četertem) padežu, v kterem določni
pridevnik vselej na i izhaja. Drugod pa se ločijo samo s tem,
da se samoglasniku naglas spreminja iz kratkega v dolgi, iz
mehkega v ostri, ali pa da preskoči nazaj na drug samoglasnik;
n. pr. Bolan  človek težko zdravega  dohaja. Jaz imam dva
prata, eden je zdrav,  drugi je bolan. Bolni  se imenuje
Matiček, (ta) zdravi  pa France. Našel sem dva traka: eden
je rumen , drugi pa zelen. Kterega bi ti raje imel, rumenega
ali zelenega ? Meni bi bil všeč rumeni in ne zeleni. Vidim dve
gori, ena je visoka, druga pa bolj nizka. Na visoki se sneg beli.

Včasi stoji določni pridevnik moškega spola sam kakor
podmet vstavku, ker je samostavnik, zlasti: človek,  izpuščen;
n. pr. Pošteni  se poštenemu druži, grešni  grešnemu služi.
Pogostoma pa se napravi iz pridevnika samostavnik, n. pr.
poštenjak, grešnik, hudobnež, bolnik itd.

61

§. 76. Kadar pridevnik stoji v stavku kakor
povedek, je vsegdar nedoločen  po obliki in izgo-
voru; n. pr. jaz sem velik in močan, ti si majhen
in šibak. Naša hiša je velika in visoka. Pomladi
je listje zeleno, jeseni pa je rumeno.

Pomnite:  Svojivni pridevniki na ov in ev in na in, po
tem na ji, kakor tudi pridevniki na nji, in stopnjevani pridev¬
niki (§. 79) tega razločka nimajo, naj stoje pri samostavniku
ali kakor povedek; n. pr. Sosedov hlapec mi je prinesel pismo
(ne: sosedovi hlapec).

Ta hlapec je sosedov. Materin svet imam vedno pred
očmi (ne: materini svet —). ' Ta svet je materin. Ta meh ie
lisičji itd. Pes je večji od mačka.

Kako se pridevniki sklanjajo.

§. 77. Pridevniki se sklanjajo vsi po tem obraz¬
cu ali vzoru:

62

Dvojina.

Opombe:

1.  Oblika: lepi pri Bloškem spolu v 1. in 4 . padežu edi¬
nega števila velja za določni pridevnik (Glej §. 75.)

2. Ker se pridevnik vjema s svojim samostavnikom za¬
stran padeža, za to je tudi v četertem padežu edinega števila
pri moškem spolu razloček med živimi bitji in neživimi stvarmi,
Četerti padež je namreč pri onih enak drugemu, pri teh pa enak
pervemu padežu; n. pr. Kamen je težek. Vzdignil sem težek
kamen. Lep (lepi) konj se pase po travniku. Lepega konja ste
kupili.

3. Tisti pridevniki, kterih zadnji soglasnik je ozek (č, j,,
lj, nj, š, šč, ž), imajo pri srednjem spolu v 1. in 4 padežu
edinega števila e namesti O; n. pr, rudeče lice, vroče čelo.,
srednje leto itd.

63

4. Gibljivi e v končnicah en in ek lahko se pri nekterih
pridevnikih premeni v naglasen! a, pri določnih pridevnikih
moškega spola, v srednjem in ženskem spolu in pri sklanjanju
sploh pa se vsegdar izpušča; n. pr. Sladek jarem, sladak jarem
— sladki jarem, sladko jederce; gorek ali gorak plašč — gorka
suknja, z gorkim plaščem, terden zid, terdna stena.

5. Rad, rada, rado, nerad, nerada, nerado  rabimo
samo v pervem padežu edinega, dvojnega in množnega števila.

6. Lastna imena ali priimki na -ski sklanjajo se tudi
kakor pridevniki, n. pr. pesmi Koseskega, Ledinskega.

Naloga  1. Primerjajte sklanjo za moški in srednji spol, in
zapišite padeže, ki so enaki pri oboji; primerjajte po tem sklanjo
ženskega pridevnika s sklanjo ženskega samostavnika na a, in
zapišite, v kterih padežih se vjemate, v kterih se ločite.

Pomislite, more li kak določen pridevnik, če je tudi kore¬
ninska beseda, kdaj biti enozložen. — Pazite dobro na razloček
med 5. in 6. padežem edinega števila pri moškem in srednjem
spolu.

Naloga  2. Sklanjajte te le besede v stavkih: Vesel kmet,
košat javor, pridna čebela, rodovitno polje.

Sako se pridevniki stopnjujejo.

§. 78. Ako eno reč drugi primerjamo, lahko
najdemo, da ena reč ima ktero lastnost v večji
meri na sebi kakor druga, ali pa tudi, da ena reč
v nekteri lastnosti presega vse druge, n. pr. Čevelj
je dolg,  laket ali vatel je daljši  od čevlja,
seženj je najdaljši  izmed njih.

§. 79. Večjo ali manjšo mero ktere lastnosti na
rečeh naznanjamo s stopnjevanjem  pridevnikov.

Razločujemo pa tri stopnje pri pridevnikih.

1. Perva stopnja  kaže lastnost kake reči
brez vsega primerjanja ter se izrekuje s prostim,

64

nespremenjenim pridevnikom, n. pr. Roža ima lep
duh. Voda je zdrava  pijača. Zlato je drago.

2. Druga stopnja  naznanja, da ima ena,
reč ktere lastnosti več na sebi, kakor druga, s
ktero jo primerjamo. Narejamo to stopnjo s tem,
da deblu (t. j. pridevniku brez sldanjavnih končnic)
pripnemo: ši, i s i, ejši, ali pa tudi: ji, iji,  e ji;
n. pr. Roža ima lepši  duh kakor klinček. Voda
je zdravejša  pijača kakor vino. Zlato je draž¬
je  od srebra.

Opombe:

A.  Tisti pridevniki, kterih deblo se končuje z dvema so¬
glasnikoma, privzemajo v drugi stopnji vselej dvozložno pri¬
pono: eji, iji, ejši, iši; n. pr. mogočn-i—mogočnejši, pravičn-i
—pravični ši, modr-i—modrejši.

Naloga.  Napišite te le pridevnike v drugi stopnji: terdo-
vraten, hiter, bister, terden, močen, čverst.

2. Enozložni pridevniki s končnikom d spreminjajo ta so¬
glasnik, če je sam, v j, če pa stoji še drag soglasnik pred njim,
izpahujejo ga popolnoma; n. pr. mlad—mlajši, hud —linjži,
rad—rajši; gerd—gerji, terd—terji ali terši.

3. G-oItniki ali nebniki se pretapljajo v šumnike; n. pr.
blag—blažji (blaži), drag-dražji (draži), jak—jafii, gluh-gluši
(gluhejši).

4.  Mnogi dvozložni s končnicami: ak, (k, ok, lahko sna¬
mejo to končnico ali se pa stopnjujejo po splošnem pravilu; n, pr.

gladek — glajši, glaji ali gladkejši
mehak — meči, mečji „ mehkejši
širok — širši, širji „ širokejši

kratek — krajši (kračji) „ kratkejši
redek ' — reji „ redkejši.

Naloga.  Napišite, kako se lahko stopnjujejo: tenak, lahek
visok, težak, globok, grenak, sladak.

65

Naloga. 2.  Primerjajte te le reči eno drugi, ter izrecite
z drugo stopnjo pridevnika med oklepki stoječega, ktera
ima tiste lastnosti več na sebi: Zrak in voda (lahek). Drevo
in germ (nizek). Nit in struna (terden). Reka in' potok (glo¬
bok). Noe in dan poleti (kratek). Zvonik in cerkev (visok).
Cesta in kolovoz na polju (širok). Topol in lipa (tenak), če¬
bela in trot (delaven). Svinec in jeklo (mehak). Jeklo in že¬
lezo (terd. Cuker in med (sladak). Ovca in koza (koristen).
Sneg in kreda (bel).

3. Tretja stopnja je, kadar se o kteri osebi
ali reči pravi, da ima neke lastnosti v primeri z
drugimi osebami ali rečmi največ na sebi. Nareja
se pa iz druge stopnje s prednico naj (nar); n. pr.
Roža ima naj lepši  duh izmed vseh cvetic. Voda
je najzdravejša  pijača. Zlato je izmed vseh
kovin naj dražje.

Opomba.  Druga in tretja stopnja se nareja tudi z besedo:
bolj, najbolj,  n. pr. bolj vroč, bolj cveteč, najbolj rudeč.

Naloga.  Izrecite s tretjo stopnjo lastnosti, s kterimi se
odlikujejo reči imenovane v teh le stavkih: Železo je ko¬
ristna kovina. Ovca in krava ste koristni  domači živali.
Poletje je gorak  letni čas. Demant je terd  kamen. Kruh je
potreben  živež za ljudi. Planine ali Alpe so visoke
gore v Evropi. Petje slavčevo je prijetno.  Na severu so
merzli  kraji, na jugu topli.  Lojevec je mehka  rudnina.
Bog je svet in moder.

Opomba.  Kadar hočemo naznaniti, da ktera oseba ali reč
ima brez ozira na druge kako lastnost v prav visoki meri, ra¬
bimo: 1) Prednice: pre-, spre-, vse-, n. pr. prevelik, prebo¬
gat, spreljub, vsemogočfen itd. (Pomni vendar, da prednica pr e
pomeni časih tudi: preveč;  n. pr. danes je premerzlo  za
ietno suknjo).

2. Besede : zelo, prav, sila, silno, jako, hudo, neznano itd. ;
n. pr. zelo močan, neizrečeno lep.

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. šole.

5

66

3. Devamo pridevnik po dvakrat zapored; n. pr. visok
visok hrib.

§. 80. Svojmri pridevniki in neki drugi, pri
kterih se po njih pomenu večja ali manjša mera mi¬
sliti ne more, ne dado se stopnjevati, ter se rabijo
samo v pervi stopnji; n. pr. slep, mertev, zlat,
lesen, desni, levi, današnji, poletni, zimski itd.

§. 81. Nekteri pridevniki se ne stopnjujejo po
splošnih pravilih.

Tako nepravilno stopnjevanje imajo: '

dober — bolji, boljši — najbolji, najboljši
dolg — dalji, daljši — najdalji, najdaljši
velik — večji — največji

majhen, mali — manji, manjši — najmanji, naj¬
manjši.

§. 82. Stopnjevani pridevnik ali lahko stoji —
kakor sploh pridevniki — pri samostavniku (n. pr.
lepša hiša, najlepša hiša) ali pa je povedek.

Kadar je druga pridevnikova stopnja v stavku pove¬
dek, stoji ime tiste izmed primerjanih reči, ki ima ktere last-
kosti manj na sebi, v pervem padežu za vezniki: kakor,
kot,  ko,  (bolje) nego, neg,  ali pa v drugem padežu za
predlogom od; n. pr. Hujša je žeja ko glad. Bolje je poštenje
nego  sramotno življenje. Zvonik je višji od cerkve. Baker je
dražji od železa.

§. 83. Pridevniki druge in tretje stopnje se sklanjajo v
vsem tako, kakor pridevniki perve stopnje; n. pr. sladki,
slajši, najslajši sad; slajša, najslajša jagoda; slajše, najslajše
jederce; — dve slajši jagodi, tri najslajša jederca itd.

Opomba.  V navadnem govoru pa imajo po največ krajih
Stopnjevani pridevniki svojo lastno sklanjo, n. pr. slajši, naj¬
slajši jagoda, najslajši jederce, najslajši jagode itd. Pazite torej,
da se privadite pisave, kakoršna je v bukvah navadna.

Peti oddelek.

Pridevni zaimki.

a. Svojivni zaimki.

§. 84. S svojivnimi zaimki naznanjamo, čegava
je kaka reč.

Ti le so:

moj, moja, moje najin-a-o naš, naša, naše

tvoj, tvoja, tvoje vajin-a-o vaš, vaša, vaše

njegov, njegova, njegovo (njun, a, -o j njihov, -a, -o

j (njiju) ali

njen, njena, njeno ' ‘njihen,-na,-no.

onegov, -a, -o
svoj, svoja, svoje

Naloga.  Izpišite iz sledečih stavkov svojivne zaimke in
pristavite pri vsakem, ktere osebe, kterega spola in števila
in v kterem padežu je: Moj stric, brat mojega očeta, je mo¬
jemu staršemu bratu zelo dober. Angel Božji, moj varih, bodi
moj oskerbnik ves čas mojega življenja! Naj tvoja levica ne
ve, kar stori tvoja desnica. Pusti vsakemu, kar je njegovo.
Bog ve naše misli in naša dela. Poslušajta svojo mater; vajina
mati je pametna žena in njen svet je dober. Kranjsko in Pri¬
morje ste sosedni deželi; njuni prebivavci so Slovenci. Naše

5*

68

djanje in ravnanje bodi vsegdar plemenito. Dobri otroci so ve¬
selje staršev, napačni otroci pa so njihova žalost.

§. 85. Zaimke svoj, svoja, svoje rabimo v
vse treh osebah, kadar je tista oseba, ki ji kaj v
last pripisujemo, podmet v stavku. Kadar pa ni pod-
met, stoje zaimki moj, tvoj, njegov  itd. n. pr.
Jaz imam svoje  bukve in pišem s svojim  pere¬
som, ti pa imaš moje  bukve in pišeš z mojim
peresom. Ne jemlji moje  knjige, temuč vzemi si
svojo.  Janez je izgubil svojo  knjigo, za to bere
iz tvoje.  Jaz imam njegov  nož. Mi imamo svoje
šolske reči v redu. Pazite na svoje  reči in na
naše.  Brez učiteljevega dovoljenja ne sme noben
učenec zapustiti svojega  mesta. Boga spoznamo
iz njegovih  del.

§■ 86. Svojivni zaimki se ravnajo po svojem
samostavniku v spolu, številu in padežu tako kakor
pravi pridevniki. Sklanjajo se svojivni zaimki kakor
nedoločni pridevniki.

Naloga.  Speljite v celih stavkih vse padeže teh le sa-
mostavnikov s svojivnim zaimkom: Naš vert, vaša hiša, va¬
jino polje.

§• 87. Svojivne zaimke: njegov, njen, najin, vajin, njun,
njihov, pogostoina nadomestuje drugi padež osebnih zaimkov,
njega, nje, naju, vaju, nju, njih; n. pr. Njega  oče
je bil bogat. Nj e hiša je blizo naše. Naši vertovi so za
njih  hišo. Ce bosta tako gospodarila, vaju  otroci ne bodo
nič imeli.

Včasih se svojivni zaimek lahko zameni tudi s tretjim
padežem osebnega zaimka; n. pr. Bodi mi vodnik in svetova-

69

vec. Stric nama  je drugi oče. Kakor pena nam zginjajo leta.
Zvezde so mu sestrice, mesec mu je brat. Skerbno obdeluj si
polje.

Naloga.  Prepišite zgornje stavke in nadomestite osebne
zaimke s svojivnimi: Bodi moj vodnik itd.

b. Kazavni zaimki.

§. 88. Kazavni zaimki kažejo določno na po¬
samezne osebe ali reči izmed drugih; n. pr. T a
. javor je visok. Ta lipa je košata. To polje je rodo¬
vitno. T a -1 e mladenič pridno dela, 6 n i se dela
ogiblje. Kakoršno delo, tako plačilo.

Kazavni zaimki so: ta, ta, to (ta-le, to-le,
le-ta, le-to); dni, dna, dno (uni, una, uno); dni-
le; tisti, tista, tisto; taisti, taista, taisto;
— tak, taka, tako, tako v, takova, takovo,
takšen, takšna, takšno.

§. 89. Ta, ta, to kaže na osebe in reči, ktere
so glede mesta ali časa bližje, dni, dna, dno,
(ali: uni, una, uno) pa pokazuje na osebe in reči,
ki so dalje preč; n. pr. To drevo je višje kakor
dno.  Ta knjižica je tega  le dečka, dno pero je
dne deklice. Srečnejši je t a, kteri daje, kakor
oni, kteri jemlje.

§. 90. Kazavni zaimki se sklanjajo sploh kakor
pridevniki; samo ta, ta, to ima nekoliko različno
sklatijo, namreč tako:

70

Ednina.

Naloga.  Zapišite tiste padeže, v kterih se razločuje ta'
sklanja od sklanje pridevnikov.

§. 91. Tisti ali tist, tista, tisto  (taisti,
taista, taisto) kaže na že znane reči; tak, taka,
tako, takšen, takšna, takšno  pokazuje na reči

71

•ene verste ali enega načina; n. pr. To je tist
most, po kterem smo prišli. To je tisti  mladenič,
kterega ti sem priporočal. Varuj se tistih  maček,
ki spredaj ližejo, zadaj pa praskajo. Drobnica (ne¬
cepljena hruška) ima grenak sad; tako  sadje se
ne more zavžiti. Kakoršno je drevo, takšen  je
sad. Volk je tak,  kakor velik ovčarski pes.

§. 92. Med kazavnimi zaimki ta, tisti, dni in samo-
stavnikom ne more stati kakor le določni pridevnik; n. pr.
Pes je tista domača žival, ki gre za človekom po vsem
svetu. Ta zvesti tovariš spremlja človeka v najmerzlejše in
najgorkejše kraje. Ta veseli mladenič prepeva. Tisti ne¬
srečni človek zdihuje. Ali vidiš dni veliki grad? Podaj mi
tisto zeleno pero.

Kazavni zaimek ta, tist, zamenjuje se dostikrat z oseb¬
nimi zaimki tretje osebe, n. pr. Kdor ljubi svoj narod, njemu
so dragi tudi matere mile glasovi. Ne bojte se njih, kteri
telo umord, duše pa ne. Kdor maže, njemu  kaže.

Naloga.  Prepišite prejšnje tri stavke in denite namesto
osebnih lcazavne zaimke.

§. 93. Zaimek sam, sama, samo  stoji tako
pri samostavnikih, kakor tudi pri osebnih zaimkih
ter podkrepljuje izreko, da djanje res izhaja od
podmeta ali da se nanj povrača in ne na koga
drugega; n. pr. Jaz sam sem te poklical. Mi
sami  smo krivi svoje nesreče. Star človek je sam
sebi na poti.

c. Oziravni zaimki.

§. 94. Oziravni zaimki vežejo vselej dva stavka
Ser se nanašajo (ozirajo)  pri tem na samostavnik

72

ali zaimek, ki je izrečen v dragem stavka ; n. pr
Oče naš, kteri  si v nebesili. Hvala Bogu, ki je
vse dal. Najbolje vem jaz, kteri  sem terpel in
Ti, o Bog, kteri  vse veš in vidiš. Kar kdo čaka,
to tadi dočaka. Kdor  je marljiv, dobro mn je
Zrak, v kt erem  dihamo; solnce, ktero  te greje;
voda, ki jo piješ, —to so vse darovi Božji. Drevo,
ktero  ne rodi sadu, bode posekano. Kar te ne
peče, (tega) ne gasi.

'§. 95. Oziravni zaimki so: kateri ali kteri,
k i, (koji), kdor, kar.

Kteri, ktera, ktero se sklanja kakor določni pri¬
devniki.

Ki (namesto: kaj), za vse tri spole, je nepregiben, priv¬
zema pa v vseh drugih padežih — samo ne v pervem —
okrajšani osebni zaimek, n. pr. Mož, kterega sem vidil, ali
pa : mož, ki sem ga vidil. Dete, kteremu smo dali, ali pa:
dete, ki smo mu dali. Ljudje, pri kterih resnica ne velja,
ali pa : ljudje, ki resnica pri njih ne velja.

Kdor, ki se rabi za osebe obojega spola, in kar, ki
se ozira na reči, nimata dvojnega in množnega števila ter se
sklanjata po tem le vzoru:

t. kdor

2. kogar, čegar

3. komur

4. kogar

5. pri komer (komur)

6. s komer (komur)

kar

česar

čemur

kar

pri čemer (čemur)
s  Čimer (čimur).

Nedoločni zaimek nihče ali nikdo se sklanja kakor
kdor, nič kakor kar, ali pa ostaja nepregiben; n. pr. Deržr
se pravice in ne boj se nikogar. Nikomur  ne delaj

73

.krivice. Ne šali se z nikomer.  Gluhi n i 5 ne sliši, slepi
nič ne vidi. Kaj visi na onem plotu? Jaz ne vidim n i-

2 e s a r.

d■ Vprasavni zaimki.

§. 96. Vprasavni zaimki so tisti, s kterimi po
kaki osebi ali reči, ali pa po nje lastnosti ali
množini povprašujemo; in so ti le : k d o ? kaj?
kteri? kak ali kakšen? kakov? čegav?
(č i j ?), koliko?  n. pr. K t e r a gora je pri nas
najvišja? Kdo je to storil? Kaj počnemo zdaj?

v

Kakšno  obleko nosimo po leti? C ega v a je
ta suknja? Koliko  platna ste kupili?

Z besedico kdo povprašujemo po osebah, z besedico
kaj pa po rečeh. Kdo in kaj se sklanjata kakor kdor in
kar,  samo da se v vseh padežih odpahne končni r, v petem
in šestem padežu pa er; n. pr. Koga  si pozdravil? Česa  se
veseliš? Komu  ste pomignili? Cernu se smejete? Pri kom
si bil? S čim si čas kratiš?

Drugi vprasavni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki.
Koliko  je nepregiben vprašavni zaimek in ima za seboj
drugi padež.

Sesti oddelek.

Številniki.

§. 97. Številniki na tanko dajejo na znanje
število oseb ali reci, o kterih se govori, ali pa le
sploh naznanjajo kako množino reči, ter se po tem
imenujejo določni ali nedoločni  številniki,
n. pr. Človek ima na vsaki roki pet perstov. Drugi
mesec v letu se imenuje svečan. Kupili smo troje
bukve. Mnogo  čapelj, malo  žab. Vsak  človek
je naš bližnji.

Določni številniki.

Določni številniki so : glavni, verstivni,
ločivni, množivni, ponaljavni.

§. 98. Glavni  (ali osnovni) številniki nazna¬
njajo število reči na vprašanje koliko?  n. pr.
Teden ima sedem  dni. Slon ima na prednjih nogah
pet parkeljcev, na zadnjih pa samo štiri.  Opica
leta po dveh in po štirih.

Naloga.  1. Koliko sežnjev ima ena milja, koliko čevljev
en seženj, koliko palcev en čevelj ? Koliko mesece v in koliko

75

nedelj ima leto ? Na koliko ur se razdeljuje dan ? Koliko dni
potrebuje zemlja, da se enkrat zasuče okoli solnca ? Ali veste
koliko nog ima vrabec, koliko miš, koliko hrošč, koliko pa¬
jek? Koliko kril ima metulj? Koliko letnih časov imamo in
kteri so?

§. 99. Številnik eden, ena, eno, ali en, ena,  eno
sklanja se kakor nedoločen pridevnik. Kadar ta številnik mo¬
škega spola stoji sam za se, glasi se: eden, ena, eno, (jeden,
jedna, jedno), pred samostavnikom pa le en; n. pr. Koliko
kosov je? Eden.  En  krivičen krajcar deset pravičnih sne.

Stevilniki dva in oba, trije in štirje  sklanjajo se

Oblike: dva, oba, trije, štirje  rabimo za moški, dve,
obe, tri, štiri  pa za ženski in srednji spol; n. pr. Naš sosed
je imel več otrok. Dva sina sta v vojski smert storila, trije sini
in tri hčere še živč. Dve dekli ženete dve teleti. — V kterem
številu se sklanja: dva, dve,  v kterem: trije, štirje?

Od pet  počemši so vsi glavni Stevilniki v pervem in če-
tertem padežu pravi samostavniki ter imajo pri sebi samostav-
nik v drugem padežu; v 2., 3., 5. in 6. padežu pa so pridev¬
niki in se do devet in devetdeset  sklanjajo kakor pridev¬
niki; n. pr. Naš stric je oče petih  sinov; zapustil bo svoj
imetek petim  sinovom, mi govorimo o petih  sinih našega
strica; stric je zadovoljen z vsemi petimi  (petemi) sini.

Sto in največ tudi tisoč  (tavžent) se ne sklanjate :
sto k6nj, s sto možmi, pri sto gradeh.

Ako denemo pred glavni številnik predlog po, naznanimo,
po koliko je oseb ali reči, ali po koliko je prišlo na koga i

76

n. pr. V vsaki izbi je bilo po pet otrok. Vsak je dobil po tri
jabelka.

§. 100. Verstivni številniki  kažejo versto ali red,
v kterem gredo reči ena za drugo, in stoje v stavku na vpra¬
šanje koliki? kteri po številu?  Sklanjajo se vsi prav
tako kakor določni pridevniki; n. pr. Sušeč je p er vi po-
mladanji mesec in tretji  mesec v letu. Ceterta  Božja zapo¬
ved govori: Spoštuj očeta in mater. Kteri učenec sedi drugi
v tretji  klopi? Cesar avstrijski, Ferdinand Pervi,  imenoval
se je kot ogerski in hervaški kralj Ferdinand Peti. Pet in
trideseto  drevo, stotni  mož, tisočno  leto.

§. 101.  Ločivni  številniki kažejo, kolikereali
kolikoverstne so osebe ali reči, o kterih je govor¬
jenje; n. pr. Na marsikterem cepljenem drevesu
rase četvero in petero  pleme sadja. Na našem
vertu imamo dvoje  lilije, troje  klinčike in pe¬
tere  rože. Glavni vetrovi so četveri.  Mavrica
ima sedmere  barve.

Ločivni številniki sklanjajo se kakor pridevniki. Ce pa
imajo končnico ero,  zahtevajo vi. ali 4. padežu za seboj drugi
padež dotične besede.

Ločivni številniki nadomestujejo včasih glavne  števil-
nike, in sicer 1. pri osebah in živalih, če se hoče naznaniti,
da so po spolu ali starosti različne; 2. pri samostavnikih, ki
se rabijo samo v množnem številu; n. pr. Sosed ima petero
otrok. Redimo sedmero  goveje živine, štiridesetero  ovac
.in četvero  konj. Sv. Pismo starega zakona se začenja s pe¬
terimi  Mojzesovimi bukvami. Lovec se je vernil domu s Čet¬
vero  golobi. Klademo sedmero  konjem.

Naloga.  Prepišite te le stavke, pa tako, da bodo števil¬
niki s čerkami napisani: Kupil sem 3 bukve, tmamo 2 sani.
.Cernu so ti .2 vilice ? Na travniku leže še 3 grablje.

77

§. 102.  Množivni  številniki kažejo pomnožbo
kake reči, in se tudi sklanjajo kakor pridevniki.
Delajo se iz ločivnih številnikov, če se jim pritakne
-en ali pa -nat; n. pr. Dvojna  vrata so po zimi
koristna.' Dobro obdelovana njiva rodi deseter-
nat  sad.

Naloga.  Napišite ločivne številnike do dvajset in nare¬
dite iz njih množivne številnike ter pristavite vsakemu po en
samostavnik.

§. 103. Ponavljavni  številniki naznanjajo
ponavljano djanje in stoje v povedku po vprašanju
kolikrat? ali kterikrat? n. pr. Dvakrat  meri,
enkrat  strizi. Pri nas jemo trikrat  na dan.

Azija je petkrat  tolika, kolikoršnaje Evropa.
Pridna čebelica stokrat  na dan iz ulnjaka zleti.
Petkrat  dvajset je sto. Simen je bil danes pervič
(pervikrat) pri sv. spovedi, moj brat pa drugič.

Ponavljavni številniki so nepregibni.

Naloga.  Kolikrat je cent težji kot libra (funt), libra težja
kot lot in lot težji kakor kvintelje ? Kolikrat je vedro večje
od bokala, bokal večji od poliča? Kolikrat je v letu dan naj¬
daljši in noč najkrajša? Kolikrat imamo v letu enakonočje?
Kolikrat v enem letu zemlja obteče solnce, in kolikrat se v
tem času luna zasuče okoli zemlje.

Nedoločni številniki.

§. 104. Nedoločni številniki so ti: ves, vsa,
vse, vsak; — noben, nič; — mnogi, nekteri,
neki, nekoliko, mnogo  (veliko), malo, dosti,
nekaj, več, mnogoteri, malokteri, marsi-
kteri, nekterikrat ali nektere  krati.

78

Ves, vsa, vse se sklanja kakor kazavni
zaimek ta; n. pr. Svet je vseh  ljudi dom. Bog je
gospodar vsega  sveta in vseh  stvari. Korenina
vsega  hudega je lakomnost.

Številniki: vsak, nobeden ali noben (kakor: eden
in en), mnogi, nekteri, neki, marsikteri, mnogo¬
teri, malokteri, sklanjajo se kakor pridevniki.

Številniki: nekoliko, nekaj, dokaj, mnogo, malo,
dosti ali dosta, več, manj, precej, obilno  itd. ostajajo
nepregibni in imajo, če so v 1. ali 4. padežu, dotično besedo v
drugem padežu; n. pr. Nekaj hrušek  že cvete. Vertnik
(vertnar) je izkopal nekoliko  dreves. Imamo dosti  (do¬
volj) dela pa malo dobička. Mnogo je poklica¬
nih, malo izvoljenih.  Pridelali smo precej žita,
malo  vina, Še manj jabelk; češpelj  pa ni bilo nič.
Mnogo  hiš  je pogorelo. Mnogo hišam  je pošlo seno.
Vjeli smo malo  golobov, pridemo z malo golobi domu.

Opomba.  Kolikor nedoločni števniki namestujejo samo-
stavnike, prištevajo se tudi nedoločnim zaimkom.

Sedmi oddelek

Glagol.

§. 105. Glagol je najimenitnejše besedno pleme,
ker sam za se neko misel naznanja, in je torej
tudi sam ob sebi lahko en stavek, n. pr. sedim;
risam; beremo; ne tecite! germi.

§. 106. Glagol biti  pomeni, da je, ali da je
bilo  nekaj, ali da bo nekaj; n. pr. Bog je, Bog
je bil in bode  vsegdar. Dan je. Bila  je  noc.
Bode  večer. Ni tema. Bodi  svetloba!

Glagol biti je pomožni glagol, kadar stoji pri dra¬
gem glagolu ter mu pomaga izrekovati pretekli ali pa pri¬
hodnji čas. (Gl. §§. 130—132); n. pr. Nesel sem,  hodil si,
govorili smo,  delali so. Pel h o m; glava te b o d e bolela. Voli
bodo  prodani.

§. 107. Vsi drugi glagoli naznanjajo, da podmet
stavka nekaj dela, da je v nekem stanu, ali da se
z njim nekaj godi; n. pr. Kmet orje.  Dekle p er e j o.
Solnce vzhaja.  Luna sveti.  Zvezde migljajo.
Človek dela  in po delu počiva.  Bili smo vpra¬
šani.  Ta hiša je prezidana.  Žito je požeto.

§. 108. Oblika  glagolska je torej dvojna:
tvorna  (djavna), kadar podmet sam nekaj dela;

80

in ter p na, kadar se s podmetom nekaj dela ali
godi; n. pr. Kmet orje njivo; njiva biva orana,
je zorana.

Glagole delimo po tem, kaj pomenijo, kako se
končujejo, in zadnjič kako djanje naznanjajo glede
na čas ali terpeš.

Kako se glagoli razdeljujejo po pomenu.

Po pomenu so glagoli podmetni, pred¬
metni, povračavni ia brezosebni.

§. 109. Podmetni glagoli  dajejo na zna¬
nje miren stan podraeta ali pa tako njegovo djanje,
ktero pri njem ostaja ter na nobeno drugo osobo
ali reč ne prehaja; n. pr. Sedim.  Drevo stoji.
Klada leži. Trudni človek spi.  Delavec počiva.
Oblak visi  nad goro. Reka šumi.  Vihar verši.
Riba piava. Voda s strehe kapa.  Seme v zemlji
kali.  Roža cvete.  Sadje zori.  Kupec bogati.

Naloga.  Napišite, s kakim glasom se oglasa ali kak glas
od sebe daje: konj, vol, ovca, koza, pes, mačka, lev, zajec,
miš, petelin, kokoš, koklja, Škerjanec, vrana, kukavica, skeržat
(čriček), žaba, gad.

§. 110. Predmetni glagoli  naznanjajo tako
djavnost, ki izhaja od podmeta ter prehaja na neko
drugo reč, na neki predmet;  n. pr. Zenjice ža¬
njejo žito.  Kosci kose  travo. Ribiči love  ribe.
Tergovci prodajajo  blago. Nismo našli
jagod. Otroci strežejo  staršem. Kupec si išče
kupčije. Ubogim daj a mo miloščino. Pomagajmo
potrebnim. Odkrivaj  se častitljivemu gospodu-

81

Naloga.  Pristavite k vsakemu izmed teh-le podmetov tako
djanje, ktero se nanaSa na predmete, tu omenjene: Vertnik —
drevje. Lovec — divjačino. Kmet — polje. Čebelar — čebele.
Čebele — med. Solnce — zemljo. Tarica — lan. Tkalec
platno. Divje race — gnjezda pri vodi. Caplja — žabe. Gosenice
— drevesom. Obdarovani — darivcu. Ptičar — ptičem. Nihče
ne more dvema gospodoma —.

Predmetne glagole, ki se v terdivnih stavkih
nanašajo na predmet četertega padeža brez pred¬
loga, imenujemo prehajavne;  kteri se pa nana¬
šajo na predmet, ki ne stoji v cetertem padežu
samem na sebi, tistim se pravi neprehajavni
glagoli; n. pr. Oče hvali pridnega sina.
Oče svetuje sinu,  naj  bi bil delaven. Ubožec se
uklanja bogatinu. Oče skerbi  za otroke.

§. 111. Prehajavni glagoli ali naznanjajo, da
neka djavnost izhaja od podmeta in prehaja na
predmet, — tedaj so tvorne oblike;  ali pa
kažejo, da podmet ne dela sam, marveč da terpi
neko djanje, ki od njega ne izhaja, takrat so
terpne oblike.

Samo prehajavni glagoli imajo tudi terpno obli¬
ko; n. pr. Bratje so prodali  Jožefa. Jožef je
bil prodan.  Pametnega človeka ljudje  povsod
dobro sprejemajo. Pameten človek  je  povsod
dobro sprejeman. Kristus je odkupil  vse
ljudi. Vsi ljudje  so  po Kristusu odkupljeni.

§. 112. Povračavni glagoli  naznanjajo,
da djanje ne prehaja na drug predmet, temuč da

Slovenska Slovnica za naj v. razr. Ij. Sole. 0

82

se provačuje k podmetu samemu. Tudi prebajavni
glagoli včasih vzamejo na se obliko povračavnih.

Ti glagoli imajo vsegdar pri sebi povračavni
zaimek se; n. pr. Boj se Boga. Sramuj se!
Postite se. Varuj  se  greba. Po Božiču se za¬
čenja  novo leto. Imenujem  se  France. Lasto¬
vice se na zimo selijo  od nas. čudimo  se
pridni čebelici. — Ne hvali  se sam. Hlapec seje
s koso porezal. Ne pobij se. Umij se.

V slovenščini se terpna oblika prehajavnih glagolov naj¬
raje izreknje s tem, da se jim prida povračavni zaimek se

n. pr.

Žito se je vsejalo
trava se je pokosila
drevo se bo posekalo
gosi se kermijo s

namesto: žito je vsejano ;

„ trava je pokošena;

„ drevo bo posekano;

„ gosi bivaj o kermlj ene z

zernjem
vert se bo ogradil
zrela pšenica se še ni

zernjem;
vert bo ograjen;
zrela pšenica še ni po-

požela,  žeta.

§. 113. Brezosebni glagoli  se imenujejo
glagoli, ki jih rabimo za take prikazke, o kterib
ali ne vemo ali nečemo reči, od koga izhajajo.
Rabijo se samo v tretji osebi edinega števila; n. pr.
Germi, bliska se, treska, mrači se, noči se, zvoni,
perši, mete, dani se, svita, zebe, zmerzuje, govori
se itd.

Terste glagolov.

Po tem, kako se glagoli v nedoločnem naklonu
(Glej §. 123, 1) in v zdanjem času končujejo, de¬
limo jih na šest v er st.

83

§. 114. Glagoli perve verste  pripenjajo
končnico nedoločnega naklona ti k samemu osnov¬
nemu zlogu glagola (§. 10) in izhajajo v zdanjem
času (v pervi osebi edinega števila) na e-m: n. pr.
nes-ti, nes-em (neseš, neseva, nesemo, neso);
skub-s-ti, skub-em (skubeš, skubeva, skubeino,
skubejo);

peči, peč-em (pečeš, pečeva, pečemo, peko);
kle-ti, koln-em (kolneš, kolneva, kolnemo, kolnejo);
zre-ti, zr-em (zreš, zreva, zreta, zremo, zrete, zro);
bi-ti, bi-j-em (biješ, bijeva, bijeta, bijemo, bijejo.

Opomba.  Glagolom, kterih osnovni zlog ima g ali Iv za
končnik, staplja se v nedoločnem naklonu ta končnik s t v v,
torej: peči, teči, streči, striči, namesto: pek-ti, tek-ti, streg-ti,
strig-ti, d in t prehaja v s, n. p. presti, predem, plesti, pletem;
v zdanjem času pa se pred e spreminja k v č, g pa v ž (Glej
§• 7 ).

Naloga.  Pridajte k vsakemu izmed sledečih glagolov
priležen podmet: bosti, gosti, krasti, cvesti, rasti, pasti (pasem),
lesti, molsti, gristi, pleti, dolbsti, grebsti, skubsti, sopsti, streči,
striči, teči, tolči, meti (manem), žeti (žaujem), cvreti, mleti,
žreti, treti, piti, peti, briti, kriti, riti, liti. N. pr. bik bode, dež
lije itd.

§. 115. Glagoli druge verste  vtikajo med
osnovni zlog in končnico nedoločnega naklona zlog
ni (po starem: no), in v zdanjem času izhajajo na

n-e-m, n. pr.

ve-ui-ti, ve-nem (veneš, veneva, venemo, venejo );
derg-ni-ti, derg-ncm (dergneš, dergneva, dergncmo,
dergnejo);

to-ni-ti, to-nem (toneš, toneva, tonemo, tonete,
tonejo);

6 *

84

Naloga.  Povejte, kdo bi mogel ntoniti, šiniti, bersniti,
ugasniti, dahniti, zmerzniti, poginiti, počeniti, zverniti se, ka¬
niti ; n. pr. voz se zverne itd.

§. 116. Glagoli tretje verste  vtikajo med
osnovni zlog in končnico nedoločnega naklona sa¬
moglasnik e, za šumniki pa najraje a, in v zda-
njem času imajo i-in; n. pr.
žel-e-ti, žel-iin (želiš, želiva, želimo, žele);
gor-e-ti, gor-lm, (goriš, goriva, gorimo, gore);
molč-a-ti,molč-im, (molčiš, molčiva, molčimo, molče);
derž-a-ti,derž-im, (deržiš, derživa, deržimo, derže).

Naloga.  Prepišite te le stavke in podajte jih tudi v dvoj¬
nem in množnem številu: Otrok kriči. Kača siči. Ptič sedi na
veji. Jabelko visi na drevesu. Reka šumi. Krogla leti naglo.
Zob me boli. Bolnik terpi. Gluhi vidi pa ne sliši. Zajec beži.
Klada leži na tleh. ■—

Tretje verste so zlasti tako imenovani začenjavni
glagoli, ki se izpeljujejo od pridevnikov; n. pr. bled—bledeti,
bogat—bogateti, temen—temneti, rumen—rumeneti, tolst—tol-
steti itd.

§. 117. Glagoli četerte verste  imajo med
osnovnim zlogom in končnico ti soglasnik i, in v
zdanjem času tudi i-m; n. pr.
gon-i-ti, gon-im (goniš, goniva, gon-imo, gonijo);
uč-i-ti, uč-im, (učiš, učiva, učimo, učite, uče):
hval-i-ti, kval-im (hvališ, hvaliva, hvalimo, hvalijo).

Naloga.  Napišite te le stavke v dvojnem in množnem
številu: Človek misli in govori. Otrok česti svoje starše. Ži¬
val čuti bolečino, kakor jo čutimo mi. Zvezda jasno sveti.
Mlinar gradi vodo. Dober otrok ničesar ne pokaži. Krava doji
tele. Kerčmar toči vino. Mati svari hčer. Kupec meri sukno.
Pajek lovi muhe. Kmet redi živino. Svelja robi srajco.

85

Pazite:  Kadar se pri glagolu, ki se v nedoločnem na¬
klonu končuje na niti, n pred iti šteje še k osnovi, tedaj je
glagol IV. verste, n. pr. poln-iti (polnim), prazn-iti (praznim),
ran-iti (ranim), naklon-iti (naklonim) itd., sicer pa spada v II.
versto, kakor: mi-niti (minem), pla-niti (planem), ri-niti (ri¬
nem) itd.

Nelsteri glagoli IV. verste so izpeljani od glagolov I. ali
pa lil. verste po spremeni osnovnega samoglasnika, n. pr. ve¬
sti (vedem) — voditi, zveneti (zvenim) — zvoniti, smerdeti —
smraditi, sedeti — saditi, nesti — nositi, lesti (lezem) — laziti,
vleči — vlačiti.

§. 118. Glagoli pete verste  vtikajo v nedo¬
ločnem naklonu samoglasnik a in imajo v zdanjem
času končnico a-m ali e-m; n. pr,
del-a-ti, del-am (delaš, delava, delamo, delajo);
sek-a-ti, sek-am (sekaš, sekava, sekamo, sekajo);
pis-a ti, piš-em (pišeš, piševa, pišemo, pišejo);
br-a-li, ber-em (bereš, bereva, beremo, bero);
se-j-a-ti, se-jem (seješ, sejeva, sejemo, sejejo).

Naloga.  Napišite te le stavke tudi v mhoznem številu:
Človek prihaja slaboten na ta svet. Pastir napaja čedo. Voznik
dovaža in odvaža blago. Sodar nabija sode. Cerkovnik po¬
zvanja. Jamar kopa jamo. Konj zoblje oves. Tesar teše les.
Ovčar kliče psa. Pes gloda (gloje) kost. Svelja šiva. Perica
pere. Kmet veja žito. Tkalec snuje. Kovač kuje.

Glagoli pete verste se izpeljujejo iz glagolov prejšnjih
verst ter ob enem radi spreminjajo osnovni samoglasnik; n. pr.
iznesti — iznašati, | prikloniti — priklanjati,
streliti — streljati, | prebosti — prebadati,
napojiti — napajati, | užiti — uživati,
očediti — očejati, 1 naviti — navijati,
razcvesti — razcvetati, — ogreti — ogrevati,
požreti — požirati, j pahniti, pahati.

86

odpustiti — odpuščati, premisliti — premišljati, priporožit;
— priporočati, sesti — sedati, odpreti — odpirati, ošteti —
oštevati, umreti—umirati, vneti—vnemati, napeti—napenjati,
mahniti — mahati, stegniti — stezati, stisniti — stiskati,
skleniti (sklepniti) — sklepati, omedleti — omedlevati, pre¬
saditi — presajati.

§. 119. Glagoli šeste verste  vdevajo v ne¬
določnem naklonu dva zloga namreč: ova (za oz¬
kimi soglasniki eva), v zdanjem času pa izhajajo

na u-j-em; n. pr.

kup-ova-ti, kup-ujem, (kupuješ, kupujemo);
ver-ova-ti, ver ujem (veruješ, verujemo, verujejo;
kralj-eva-ti, kralj-ujem, (kraljuješ, kraljujemo);
plač-eva-ti, plač-ujem, (plačuješ, plačujemo).

Glagoli šeste verste se izpeljujejo od samostavnikov, pri¬
devnikov in pa iz glagolov ktere druge verste; n. pr. dar —
darovati, gospod — gospodovati, pust — pustovati, moder —
modrovati, priporočati — priporočevafi, skakati — poskako¬
vati, zebsti —• prezebovati, napolniti — napolnjevati.

Naloga 1.  Naredite glagole šeste verste iz teh le besed :
boj, vojska, kmet, župan, smeh, streh, mir, terg, kupec, rad,
prazen, nič, prepisati, oznanjati, povišati, obrezati, izkazati,
pričakati.

Naloga 2.  Primerjajte te le glagole enega drugemu ter
povejte, v ktero versto se šteje vsak izmed njih: zbosti —
zbadati, potegniti — potezati — potegovati, opasati — opa-
sovati, piti — prepivati, pokriti — pokrivati, stresti — stre¬
sati — stresovati, zaleteti se — zaletati se — zaletovati se,
povzdigniti — povzdigovati, migniti — migati — namigovati.

§. 120. Nekteri glagoli imajo tudi manj savne
končnice, ki djanje nekako manjšajo; n. pr. čičati
— čičkati, gledati—gledkati, spati—spančkati, sto-


87

pat:—stopkati, zibati—zibkati; ali pa : mabati—
mahljati, pihati—pihljati, rezati—rezljati, skakati—
skakljati, šumeti—šumljati; n. pr. Dete sladko
spančka; otrok previdno stopka; vetrec prijetno
pihlja; potočiš ljubko Šumija.

Drugi dobivajo tudi vekšavne končnice; n. pr. lomiti —
lomastiti, mikati — mikastiti, sopsti — sopihati, udriti —
udrihati itd.

Kako se dele glagoli z ozirom na trajanje ali
terpež djanja.

§. 121. Glagoli izrekujejo, da djanje podmeta
terpi ne glede na začetek in doveršitev, ali pa da
je nastopilo ali dokončalo se.

Po le tem razločujemo nedoveršne in do-
veršne  glagole.

Nedoveršni  glagoli kažejo terpeče djanje ali stanje
brez ozira na njegov začetek, konec in uspeh. Z njimi se
odgovarja na vprašanje: kaj delaš? kaj se godi?  n. pr.
nesem, pečem, pijem, mislim, učim se, vidim, slišim, gledam,
ležim, kličem, germi, bliska se, ura bije.

Doveršni  glagoli znanijo doveršeno djanje brez ozira
na njegov terpež, ali pa kažejo nastop, konec ali uspeh
djanja; n. pr. suniti, dregniti, sesti, prodati, spregovoriti, pose¬
kati, uloviti.

Doveršni glagoli nimajo pravega zdanjega časa
in z njimi se ne more odgovoriti na vprašanje: kaj delaš?

Opomba.  Glagol je dovršen, Če ga je mogoče namestiti v
stavku: počakaj, da-,  n. pr. počakaj, da napišem, spre¬
govorim, sedem, da prodam, posekam, da se oble¬
čem  itd.

58

Nedoveršen pa je glagol, Je se da pridružiti glagolu za¬
deti ali pa nehati;  n.  pr. začel je govoriti, vpiti,
delati, kričati;  nehalo je germeti, mesti.

Pomislite, bi li se moglo reži: počakaj, da se oblažim;
ali pa: začel je spregovoriti ? Jeli mogoče na vprašanje: kaj
delaš 1  odgovoriti: Pismo zapišem?

Malo ne vsi glagoli II. verste so doveršni glagoli, tudi
se lahko doveršni glagol naredi iz nedoveršnega, če se sestavi
s predlogom; n. pr. gnati — pregnati, kriti — pokriti, pasti
(pasem) popasti, vezati, — povezati, odvezati, zavezati, leteti
— prileteti, odleteti, naleteti se, zaleteti se, zleteti.

Nasproti pa se iz doveršnega glagola naredi nedoverš-
ni s tem, da se pomakne na višjo versto; n. pr. skočiti — ska¬
kati, pahniti — pahati, pokriti — pokrivati, izgnati — izga¬
njati, prekleti, preklinjati.

Nedoveršni glagoli so:

a) en od ob ni, ki znanijo sploh terpež djanja; n. pr. nesem,

grem ali idem, vedem, pijem;

b) veždobni,  ki kažejo večkratno djanje, n. pr. nosim, ho¬

dim, vodim, vozim;

c) ponavljavni,  ki naznanjajo djanje v različnih dobah po¬

navljano ; n. pr. noševam, hodevam.

Opomba.  Pravi ponavljavni glagoli so v slovenščini manj

z nani.

Naloga.  Napravite doveršne glagole iz teh le nedoverš-
nih: vlečem, predem, vijem, grabim, sekam, slišim, kličem,
tergam, berem, klečim, piham, nosim.

§. 122. Pri glagolu moramo dalje paziti na na¬
klon ali način, na čas, na ose bo in na šte¬
vilo.

Naklon.

§. 123. Pri glagolu se razločujejo tile nakloni
ali načini, v kterih se glagol v stavku rabi, namreč:

1. Nedoločni naklon,  kadar djanje zgolj
imenujemo, pa ne povemo, kdo to dpla, niti kdaj
se to godi; n. pr. presti, piti, pihniti, letati, učiti
se, podvizati, vojskovati se.

Glagol nedoločnega naklona ne more nikdar
sam o sebi biti stavek.

Nedoločni naklon se končuje vselej na ti. Včasih je. v
stavku podmet; n. pr. Razumeti  resnice božje je dar
božji. Boga ljubiti  je najlepša modrost.

Pogostoma pa služi za d o p o lni 1 o glagolom nepopol¬
nega pomena,  kakoršni so: hoteti, želeti, moči, motati,
smeti, začeti, končati, nehati, znati, umeti, dati, .utegniti, učiti,
vaditi, veleti, ukazati, braniti; n. pr. Učim se brati.  Leni
neče delati.  Znaš li pisati?  Sodnik je dal hudodelnika za¬
preti.  Ne dovoli bolniku j esti.  Ne utegnem nikamor iti.

Kadar je nedoločni naklon pridružen takemn
glagoln, ki pomeni gibanje, ali premikanje z mesta
na mesto, skrajšuje se v namenivni naklon
n. pr. pojdimo kosit;  grem spat;  pojdi p o~
gledat.

2. Znanivni naklon,  kadar se z glagolom
naznanja, da se nekaj zares dela ali ne dela, da
se res godi, da se je ali da se bode godilo, ali
pa kadar vprašamo, kaj se dela ali ne dela.

Glagoli znanivnega naklona so lahko sami ob
sebi stavek; n. pr. Žvižgam. Pav kriči. Pav
ne poje. Ali ne poje  pav? Molčim.  Ne govo-

90

rimo.  Ali  ste  pisali?  Ali ne boste igrali?  Ne¬
topir je sesavec. Netopir n i ptica. Jeli  netopir
ptica ?

Znani vili naklon se rabi v terdivnih, nikavnih in vpra-
išavnih stavkih (Glej §. 20).

3. Pogojni naklon,  kadar se z glagolom
pravi, da bi se to ali dno zgodilo, če se tudi še
nekaj drugega zgodi, ali pa tudi, kadar želimo, da
bi se kaj zgodilo; n. 'pr. Pisal  bi, pa nimam pe¬
resa. Bi li prišel k meni, ako bi mogel?Ko
ne bi te bil vidil, ne bi te dolžil.  Rastline
bi ne mogle rasti, ko bi ne imele  toplote,
svetlobe, zraka in vlage. Pojdemo na vert, da bi
se pokrepčali. O, ko bi bili  vsi učenci
pridni! Da bi imeli  kaj jesti! Sin bi imel
ubogati očeta. Na svetu ni človeka, da bi ustre¬
gel  vsem ljudem.

Pogojni naklon se rabi v pogojnih in želevnih stavkih

<§• 20 ).

4. Dopustni  naklon, ki izrekuje neko do¬
puščanje, ali pa neko željo; n. pr. Naj se zgodi,
kar hoče, ne jenjam. Naj bo lepo ali gerdo vreme,
pojdem. Naj nam Bog ne po vrača  po naših
delih! Terdna vera n'aj nam bode  vodnica! —-
Naj bi bil p red delal,  pa bi zdaj ne stradal.

Opomba.  Naj bi delal, naj bi plačal, je dopustno pogojni

način.

Naloga,  Pristavite k tem le stavkom druge primčrne
stavke z glagoli pogojnega ali dopustnega naklona: Hodimo
v šolo, da bi —. Otrok bi poginil, ko bi —. Delal bi, £e
bi —. Predno začneš delati, prosi Boga, naj —, Pojdem v
.šolo, naj —.

*

91

5. Velevni ali zapovedni naklon, kadar
z glagolom razodevamo, kaj naj se zgodi ali ne
zgodi; n. pr. Mladenič, pošten bodi! Otroci,
učite  se! Janezek, ne hodi  odtod! Pridite  k
nam! Postrezi  svojemu očetu na starost. Kar je
vsejano, zabranajmo,  kar je umerlo, poko-
pajmo. Moli in delaj.

§. 124. Velevni naklon se nareja ali obrazi iz
perve osebe zdanjega časa v edinem številu ter se
končuje na i ali pa na j, in v dvojini in množini
privzema še končnice znanivnega naklona.

a. Glagoli, kteri imajo v i. osebi eni brez naglasa ali
s kratkim e in pa iui (glagoli IV. verste tudi jim), delajo
velevni naklon na i, n. pr.

nesem, nesi, nesiva, nesita, nesimo, nesite;
pečem, peci, peciva, pecita, pecimo, pecite;
mahnem, mahni, mahniva, mahnita, mahnimo, mahnite;
zrem, zri, zriva, zrita, zrite, zrimo, zrite;
letim, leti, letiva, letita, letimo, letite;
zvonim, zvoni, zvoniva, zvonita, zvonimo, zvonite;
gnojim, gnoji, gnojiva, gnojita, gnojimo, gnojite;
mažem, maži, maživa, mažita, mažimo, mažite.

b. Glagoli, ki imajo v 1. osebi am ali pa em z nagla-
šenim dolgim c, spreminjajo m v j ; n. pr.

delani, delaj, delajva, delajta, delajmo, delajte;
znam, znaj, znajva, znajta, znajmo, znajte;
snem, snej, snejva, snejta, snejmo, snejte.

c. Glagoli, kterim se I. oseba zdanjega časa končuje na¬
jem ali jim, snemajo em ali im, in kar ostane, je velevni
naklon; n. pr.

pijem, pij, pijva, pijve, pijta, pijte, pijmo, pijte;

) kupujem, kupuj, kupujva, kupujmo, kupujte;

92

bojim se, boj se,'bojva se, bojta se, bojte se,
stojim, st6j, stojta, stojte, stojte, stojmo, stojte.

Opomba 1.  Glagoli, ki se v zdanjem času končujejo na
—im z naglasom, predevajo v velevnem naklonu ta naglas na
osnovni zlog, n. pr. terpim—terpi, molčim—molči.

Opomba 2.  Ved iti, vem ima: vedi, izvediti, izvem:
izvedi, povedati, povem pa po pravilu: povej.

Opomba S.  Glagoli I. verste, ki imajo v zdanjem času
šumnik C ali ž, spreminjaj o_ C v c, iv z; n. pr. rečem— reci,
reciva; sežem — sezi, strežem — strezi, veržem — verzi.

Naloja.  Napravite od teh le glagolov pervo osebo zdan-
jega časa v ednini in od te velevni naklon : striči, vleči, teči,
žreti, tkati, spati, čuti, pljuniti, dergniti, želeti, terpeti, učiti,
kropiti, tajiti, rediti, marati, motati, rezati, kresati, česati, sra¬
movati se, pripovedati, praznovati.

Za tretjo osebo zlasti množnega, pa tudi edinega in
dvojnega števila se jemlje tretja oseba dopustnega naklona;
n. pr. naj plača; naj delata; naj bodo mirni.

Opomba.  Pravi povedni načini ali nakloni glagola, kteri
v stavku vežejo podmet s povedkom, so samo: znanivni,
velevni, pogojni in dopustni naklon.

§. 125. Med načine se štejejo dalje 6. delež¬
niki in 7. glagolni samostavniki:

Deležniki so ali prislovni (glagolni prislovi) in
torej nepregibni, ali pa pridevni, kteri se kakor
pridevniki sklanjajo, stopnjujejo pa ne: n. pr. stoje
smo spali; mimo grede  sem ga vidil. — Nad hišo
leteča  ptica. Zena na pragu stoječa,

S prislovnimi deležniki se dasta dva z vezniki in, a, pa,
zvezana 6tavka, če imata oba en podmet, v en [sam stavek
skrajšati ali skerčiti; n. pr.

Sel je in bral.

Klečala je in molila.

Gredoč  je bral.
Klečč  je molila.

93

Gledajo pa ne vidijo.

Sprehajam se po travniku in
tergam cvetice.

Obernil sem se in šel domu.

To izreže in obmolkne.

Omedlel sem in zgrudil se
na tla.

Pristopil je in obezal mu
rane.

Gledajoč  ne vidijo.

Sprehajajo  se po travniku
tergam cvetice.

Obernivši se sem šel do¬
mu.

To izrekši  obmolkne.

Omedlevši  sem zgrudil se
na tla.

Pristopivši  je obezal mu
rane.

§. 126. Prislovni deležniki so zdanjega in
preteklega  časa.

Pervi se izpeljujejo samo od nedoveršnih,
drugi najbolj od doveršnih  glagolov.

V zdanjem času so ti deležniki dvoje oblike.
Eni, vsegdar prislovni, izhajajo na č ali je, drugi
pa na č (-oč, -eč), ki se okrajšani obliki tretje
osebe v množnem številu zdanjega časa pritika ;
n. pr.

pletem, pletč, pletoč;
grem, grede, gredoč;
sedim, sed< 3 , sedeč;
ležim, leže, ležeč;
pijem, — pijoč;
govorim, govore, govoreč;
tergam, tergaje, tergajoč;
omahujem, omahujoč.

Opomba.  Deležnik na aje pravilno imajo samo glagoli
pete verste.

Prislovni deležniki preteklega časa se končujejo pri gla¬
golih I. verste, kterim osnovni zlog izhaja na soglasnik, na —
ši, pri vseh drugih doveršnih glagolih pa na — vši, n. pr.

94

izpiti — izpivši
splesti — spletši
ozreti se — ozerži se
podati — podavži
poželeti — poželevšl
pripogniti — pripognivši
pozvoniti — pozvonivši
dokraljevati — dokraljevavži.

Naloga,  Napravite iz sledečih nedoveršnih glagolov pri-
slovne deležnike zdanjega časa, namreč: cvesti, germeti, stati,
spati, stokati, hvaliti, tuliti, ozirati se, žgati, peči, zdihovati,
pričevati.

Iz teh doveršnih glagolov pa naredite deležnike prete¬
klega časa: migniti, namuzniti se, prispeti, domleti, sneti, pri¬
jeti, pripoditi, popisati, pogoreti.

Deležnik zdanjega časa na e£ ali oč in pa deležnik
preteklega časa na ši, vši pa je lahko tudi pridevni deležnik
in se sklanja kakor pridevnik; n. pr. Cvetoča  roža ima
najprijetniši duh. Ali slišiš ptičke v logu prepevajoče?
Stoječ  mlin in molčeč  jezik ne hasnita. Lastovice žver-
goleče  oznanjujejo, da se je pomlad vernila. Našli so popot¬
nika omedlevšeg  a.

Tudi s pridevnimi deležniki se lahko po dva stavka v
enega skrajšata, n. pr.

Usliši glase, ki k tebi vpijo.
Čiči, ki stanujejo blizu
Kranjske, govore slovenski.
Kakor je na oder stopil, pre¬
cej sem ga spoznal.

Strica, ki je pred nekimi leti
umeri, moja sestra ni po¬
znala.

Usliši glase k tebi vpijoče,
Čiči, stanujoči  blizu
Kranjske, govore slovenski.
Stopivšega  na oder sem
precej spoznal.

Strica, pred neki® i leti u m e r-
šega,  moja sestra ni po¬
znala.

Opomba.  Nekteri pridevni deležniki zdanjega časa so po¬
stali popolnoma pridevniki in stojč tudi lahko kakor povedek.
n. pr.: vroč, umerjoč, boječ, bodeč, žareč itd.

95

§. 127. Razen deležnika na — vši imajo vsi
tako doveršni kakor nedoveršni glagoli še drug pri-
devni deležnik preteklega časa tudi tvorne oblike.

Le-ta dragi deležnik preteklega časa tvorne
oblike, rabi se edino za opisovanje pogojnega na¬
klona (§§. 123, 3.) in pa preteklega in prihodnjega
časa (§§. 130—132) ter se končuje vsegdar na 1,
la, lo).

Pritikamo pa to pripono nedoločnemu naklonu,
snemši končnico ti; n. pr.

nes-ti, nesel, nesla, neslo,
pi-ti, pil, pila, pilo 5
mahni-ti, mahnil, mahnila, mahnilo;
žive-ti, živel, živela, živelo;
molča-ti, molčal, molčala, molčalo;
suši-ti, sušil, sušila, sušilo;
plava-ti, plaval, plavala, plavalo;
darova-ti, daroval, darovala, darovalo.

Opomba  1 . Glagoli I. verste, kterim se osnovni zlog
sklepa s soglasnikom, privzemajo za moški spol gibljivi e, n. pr-
nesti, nesel, nesla, neslo; dolbsti, dolbel, dolbla, dolblo itd.

Opomba  2. Nekteri glagoli I. verste na eti, ki imajo
v osnovi r, prestavljajo e v vseh deležnikih preteklega časa
tvorne in terpne oblike, n. ,pr.

prostreti, prosterši, prosterl, prostert,
umreti, umerši, umeri,
odpreti, odperši, odperl, odpert,
odreti, oderši, oderl, odert,
ocvreti, ocverši, ocverl, ocvert.

Zadnjič imajo prehajavni  glagoli tako do¬
veršni kakor nedoveršni (Glej §. 111) še terpni
deležnik preteklega časa.

96

Izpeljuje se pa terpni deležnik iz nedoločnega naklona,
ki se mu sname končnica ti, in sicer tako:

a) Pri glagolih I. verste, kterim se osnovni zlog končuje
na soglasnik, dodaje se en, ena, eno; n. pr.
tep-sti, tepen, tepena, tepeno:

krasti (krad-ti), kraden, kradena, kradeno ;

molsti, molzen, molzena, molzeno ;

striči (strižem), strižen, strižena, striženo.

Drugi glagoli I. verste, kterim se osnova končuje s sa¬
moglasnikom, delajo terpni deležnik najraje na t, n. pr.
mleti, mlet, mleta, mleto ;
napeti, napet, napeta, napeto;
viti, vit, vita, vito;
obuti, ohut, obuta, obuto ;

zasuti, zasut, zasuta, zasuto itd.

b) Pri prehajavnih glagolih III., V. in VI. verste jemlje
se namesto končnice ti nedoločnega naklona -n, -na, -no.

n. pr.

c) Glagoli II. in IV. verste privzemajo po odbiti konč¬
nici tj tudi en, ena, eno, in pri tem se jim spreminja zadnji
soglasnik in to: d v j, t večkrat v e, st v Sč, s v g, z v ž,
1 in n v lj ter n j, r, če nima še dragega soglasnika pred
sabo, v rj ; za ustniki b, p, ni, v pa se vtika lj, samo j in
pa'šumniki ostajajo nespremenjeni; n. pr.
rodi-ii, rojen, rojena, rojeno;

omlati-ti, omlaeen, omlačena, omlačeno ;

pusti-ti, puščen, puščena, puščeno ;
kosi ti, kožen, košena, košeno ;

pokazi-ti, pokažen, pokažena, pokaženo.

97

Opomba.  Končnica en terpnega deležnika ima vsegdar
polnoglasni e in po tem se nekteri deležniki ločijo od pridevni¬
kov, kteri imajo v pervem padežu moškega spola polglasni ali
gibljivi c, n. pr.

postrežen, postrežna, postrežno (pridevnik);
postrežen, postrežena, postreženo (deležnik):
podložen, podložna, podložno (prid.) ;
podložen, podložena, podloženo (del.);
snažen, snažna, snažno (prid.) ;
snažen, snažena, snaženo (del.);
podučen, podučna, podučno (prid.) ;
poduččn, podučena, podučeno (del.);
gnojen, gnojna, gnojno (prid.);
gnojen, gnojena, gnojeno (del.).

Slovenščina ima torej dvoje  deležnikov sedanjega časa,
dvoje  deležnikov preteklega časa tvorne ali djavne oblike in
zadnjič en deležnik t e r p n e oblike in sicer preteklega časa.

Opomba.  Nekteri deležniki tvorne, kakor tudi terpne oblike
so postali zgolj pridevniki, kakor : vrel, vel, zrel, gnjil, prepe¬
rel, stekel; -— učen, znan.

Slovenska Slovnica za najv. razr, lj, šole.

7

98

§. 128.  Glagolni samostavnik ali gla¬
gol n ik razodeva glagolno djanje v obliki samo-
stavnika: n. pr. Prevzetovanje in bahanje
se samo tepe. Ležanje  ne bogati.

Glagolnik imajo najraje nedoveršni tako prehajavni,
kakor tudi neprehajavni glagoli. Nareja se s končnico je
(-anje, -enje, -itje, -otje) od deležnika terpne oblike, ali če
glagol ni prehajaven, — po enakih pravilih, kakor terpni
deležnik; n. pr.
pi-ti, pit, pitje;
umre-ti (premert), umertje;
nagni-ti, nagnjen, nagnjenje;
sede-ti (obseden), sedenje ;
uži-ti, učen, učenje;
vpraša-ti, vprašan, vprašanje;
žalova-ti, (obžalovan), žalovanje.

Naloga.  Napravite glagolne samostavnike iz  teh le glago¬
lov : brati, žgati, početi, odpreti, vreti, cvreti, dergniti, deržati;
nositi, pisati, stokati, iskati, zdihovati, prerokovati.

Čas.

§. 129. Z glagolom naznanjamo tudi čas, v
kterem se kaj dela ali godi.

Razločujemo pa troji Čas; zdanji, pretekli
(ali minuli) in prihodnji  (ali bodoči) čas.

Zdanji  čas  naznanja, daje  zdaj nekaj, da
se zdaj nekaj godi ali dela; n. pr. Bog je visoko
in vidi  daleč. Smert nima  pratike. Kaj delaš?
Pišem. Kam greš?  Domd grem.  Hodi počasi.
Vsak človek si želi  dolgega življenja. Ge moreš
komu pomagati, pomagaj  mu hitro.

99

Zdanji da,s se izražuje z eno samo besedo , torej je n e-
sestavljen.

§. 130.  Pretekli  čas  kaže, da je nekaj bilo;
da se je nekaj že godilo, storilo ali delalo; n. pr.
V začetku je bila  zemlja pusta in prazna. Bog je
rekel:  Bodi svetloba! In bila  je svetloba. Oblak
je zakril  nebo; od daleč se je zaslišal  grom
in vzdignil  se je  velik vihar. Dež je curkoma
lil z neba. Po nevihti se je zopet zjasnilo.  Slo¬
venci so od najstarših časov drobnico in goveda
pasli,  radi zemljo obdelovali,  in kot kmeto-
vavci se pošteno živili.

Pretekli Sas je sestavljen čas, ker se zlaga iz dveh
besed : perva je pomožni glagol sem, si, je, sva, sve, sta,
ste, smo, ste, so, druga pa je deležnik tvorne oblike na 1.
(Glej §. 127, 1.)

§. 131. Ako hočemo naznaniti djanje, kije
prej preteklo kakor drugo, združimo pretekli čas
glagola biti  (bil sem, si —) s tvornim deležnikom
od doveršnega glagola. To je prej pretekli  čas,
n. pr. Popotnik se je deržal poti, ktero sem mu
bil pokazal.  Kadar so bili odšli,  glej, prikazal
se je angelj. Kakor sem mu bil naročil,  tako
je tudi opravil.

§. 132. S prihodnjim časom  naznanjamo,
da nekaj bode, ali da se bo nekaj zgodilo, storilo
ali delalo; n. pr. Bode  pomlad. Sneg bode
skopnel.  Žito bode ozelenelo in začelo  rasti.
Drevje bode ponganjalo in razcvetlo.se.
Ptiči bodo  veselo prepevali.  Lastovice se

7 *

100

povernejo k nam in bodo delale gnjezda pod
streho. Po pomladi  bode  poletje.

Tudi prihodnji čas je sestavljen, ker se nareja
z dvema besedama, namreč s pomožnim glagolom:
bodem, bodeš, bode, bodeva, bodeta,
bodemo, bodete, bodo  in pa s tvornim delež¬
nikom preteklega časa na 1; n. pr. Pel bodem.
Bodem  ribe lovil.  Tukaj pod lipo bodemo
sedeli.

Nekteri doveršni glagoli, zlasti s prednico po- naznanjajo
prihodnji Sas v obliki zdanjega Sasa, imajo torej nesestavljen
prihodnji Sas; n. pr. pojdem  = šel bom, ponesem  = nesel
bom, popeljem  se — peljal se bom, poletim  = letel bom,
potečem  = tekel bom, p o dirjam  — dirjal bom itd.

Opomba.  Nedoveršni glagoli pa se v obliki zdanjega
Sasa ne morejo nikdar rabiti za prihodnji Sas. Napačno je
torej: Jutri grem  v Ljubljano, namesto: jutri pojdem  v
Ljublj ano.

Naloga.  Eeeite s prihodnjim Sasom, kar se tu izrekuje v
zdanjem Sasu: Poletje se zaSenja z 21. dnem meseca junija.
Takrat vidimo soluce visoko na nebu. Dan je najdaljši in uoS
najkrajša. Toplota raste, da zemlja od vroSine poka. Po noSi
ohlaja rosa rastline. Po travnikih dorašSa trava in se kosi.
Žitni klasi se polnijo in zore. Zenjice žanjejo zrelo žito, vežejo
ga v snope in derajo na kupe. Hlapci ga odvažajo v kozolce.

Pazite'.  Doveršni glagoli imajo v glavnem stavku lahko
sestavljen prihodnji Sas, v stranskih stavkih (Glej §. 149) pa
se raje rabijo v podobi zdanjega Sasa; n. pr. Kadar oče pride,
bode že naredil. Ako denarjev dobim,  bodem plaSal; ne pa:
ako bom denarjev dobil itd.

loi

Oseba in število.

§. 133. Pri glagolu moramo gledati tudi na
osebo in na število  podmeta ali subjekta.

Oseba je trojna v edinem, dvojnem in množnem številu.
Kako oznamljamo na glagolu osebo podmeta, učili smo se v
§§• 19 in 20.

Sprega.

§. 134. Glagole po obliki, naklonu, Sasu, šte¬
vilu in osebi spreminjati, pravi se spregati  jih.

Glagol biti ima svojo lastno sprego.

Drugi glagoli, kakor so razdeljeni na šest verst, imajo
prav za prav tudi šestero sprego; to da po priponah, ki jih
imajo v zdanjem času tvorne oblike, dadd se razverstiti po
trojem vzoru.

Po pervem vzoru  spregajo se glagoli, ki izhajajo v
pervi osebi edinega števila na aill; n. pr. sekam, tergain,
vladam.

Po drugem vzoru  gredo glagoli, ki se končujejo v
pervi osebi na em; n. pr. predem, manem, dergnem, kupujem,
mažem, sejem.

Tretjega vzora  se deržž glagoli, ki imajo v pervi
osebi zdanjega časa pripono im; n. p. letim, sedim, učim.

Opomba.  Vidili smo pred, da se od zdanjega časa izpelju¬
jejo velevni naklon in deležniki zdanjega časa, od nedoločnega
naklona pa deležniki preteklega časa tvorne in terpne oblike in
glagolni samostavnik. Odtod prihaja, da se samo tisti glagoli,
ki nimajo v zdanjem Času in nedoločnem naklonu različnega
samoglasnika, spregajo popolnoma po enem vzoru, — to velja
za glagole I. in IV. verste, in za nektere glagole V. verste. —
Drugi glagoli pa, ki imajo različne samoglasnike, preskakujejo
z ene sprege na drugo.

102

Spregan j e.

§. 135. Glagol biti.

1. Znanivni naklon.

Zdanji čas.
Dvojina. ]

1 .

2 .

3.

1 .

2 .

3.

1 .

2 .

3.

Ednina.

sem,

si,

je,

sem

si jbil, -a, -o,

je

bodem, bom,
bodeš, boš,
bode, bo

sva, sve,
sta, ste,
sta, ste,

Pretekli Čas.

sva j sve
sta j rs ste
sta ' ^ ste

Prihodnji čas.

bodeva, bodeve,
bova, bove,
bodeta, bodete,
bosta, boste,
bodeta, bodete,
bosta, boste.

bil, -a, -o bi,

bila, bili bi,

Unozina.

smo,

ste,

so.

smo j
ste
so '

bili, bile?
bila.

2. Pogojili naklon.

bodemo, bomo
bodete, boste
bodo.

bili, bile, bila
bi.

3. Dopustni naklon.

naj bodeva, -ve,
naj bodeta, -te,

1. naj bodem.

2. naj bode,

Dopustno pogojni: naj bi bil, -a, -o itd.

naj bodemo,
naj bodo.

Ednina. Dvojina-

103

4. Velevni naklon.

1 . —

2. bodi,

3. bodi,

Deležnik
tila, bilo.

bodiva, -ve,
bodita, -te,

(naj bosta),
preteklega časa:

bodimo,

bodite,

(naj bodo).

I. bivši. II. bil,

Deležnik prihodnjega časa: bodoč.
Nedoločni naklon: biti.

Glagolni samostavnik: bitje.
Opombe:

1. Za prihodnji čas se navadno okrajšane oblike rabijo:
bom, boš, bo itd. vendar je bolje pisati: bodem, bodeš, bode itd.

2. Nikavnica ne se v znanivnem načinu zdanjega časa
sprijema s pomožnim glagolom: sem veno besedo: nisem, nisi,
ni, nisva, nismo, niste itd.

3. Sestavljeni glagoli: dobim, zadobim, iznebim  se,
imajo še tudi pervotno sprego: dobodem, zadobodem, izne-
bodcni se.

4. Eazloček v dvojini za ženski spol: sve, ste, bodeve,
boste,  je bolj po knjigi ter se v navadnem govorjenji ne sliši.

Tvorna oblika.

§. 136. Glagoli: I. delati, II. nesti, III. go¬
niti.

I. II. III.

1. Znanivni naklon.

1. delam

2. delaš,

3. dela,

1. delava, -ve,

2. delata, -te,

3. delata, -te,

Zdanji  čas.
nesem,
neseš,
nese,

neseva, -ve
neseta, -te,
neseta, -te,

gonim

goniš,

goni,

goniva, -ve,
gonita, -te,
gonita, -tej

Množina. Ednina. Dvoj. Množina. Ednina. Dvojina,

104

1. delamo,

2. delate,

3. delajo,

1. o \ sem,

3. | je,

nesemo,
nesete,
nesd (nesejo),

Pretekli čas.

gonimo,

gonite,

gonijo.

1. S j

2 . 2  1

D ® I

0. T3 ]

1 .

2. j

"3

3. "3

'O

smo,

ste,

so,

" J -ve,

2. j-1 bodeta,
j "te,

» 3.2 I bodeta,

'o , ’

J  -te,

Prihodnji čas.

bodem,

bodeš,
bode,

bodeva,
-ve,

bodeta,

» " te >

2 bodeta,

-te,

Množina. Ednina. Dvojina. Množina. Ednina

105

bodemo

bodete,

bodo.

3. Pogojni naklon.

Zdanji čas.

Pretekli čas.

bibil,-a-o

106

1.
o -r

I’ ^
?  3.£

bi bila, -l } bi bila, -i  rs \  bi bila, -i

’ »> * ’ rt * ’

o .

soo 1

4 c8 \ \ eS \

' 1 «8 J

O

O 2 1  I O I '

Sl ' / bi bili, -e, -a ' > bi bili, -e, -a bi bili, e, a.

* 3 3 1  *=

o. 0

r O

•a

o
rt ,

3. Dopustni naklon,

^l.naj delam, naj nesem naj gonim,

Oj _ _ _

d

• 3. naj dela, naj nese, naj goni,

ol. naj delava, -ve, naj nevesa,-ve, naj goniva, -ve,

^ __ _____ _

^'.S.naj delata, -te, naj neseta, -te, naj gonita, -te,

gl. naj delamo, naj nesemo, naj gonimo,

rt _

O - -

• N< 3. naj delajo, naj nesd, naj gonijo.

Dopustno- pogojni,
naj bi delal, a, o itd.
naj bi bil delal, a, o itd.

4. Velevni naklon.

g*2. delaj, nesi, goni,

• 3. delaj, nesi (naj nese), goni (naj goni),

(naj dela).

107

t)l. delajva, -ve, nesiva, -ve, goniva, -ve,

o 2- delajta, -te, nesita, -te, gonita, -te,

^'3. (naj delata, (naj neseta,-te, (naj gonita,-te),
-te),

gl. delajmo, nesimo,

g 2. delajte, nesite,

^"3. (naj delajo), (naj neso),

gonimo,

gonite,

(naj gonijo).

5. Deležniki.

zdanjega časa:

I. delaje, nese, (gone),

II. delajoč, a, e, nesoč, a, e, goneč, a, e,

preteklega časa:

I. (pri)delavši, (pri)nesši, (do)gonivši,

II. delal, a, o, n e sel,nesla, neslo, gonil, a, o,

terpne oblike: de- nesen, a, o, gonjen, a, o
lan, a, o,

glagoli V. verste; zastran tistih časov in naklonov pa, kteri se
ravnajo po nedoločnem naklonu, spregajo se po njem vsi glagoli W

108

in VI. verste, in pa tisti III. verste, kterim se nedoločni naklon
končuje na ati.

2. Nekteri glagoli V. verste imajo za zdanji čas dvojo
obliko, namreč po I. in po II. vzoru; mikati—mičem, mikam;
pihati—pišem, piham; sukati — sučem, sukam; klepati—klepljem,
klepam ;

(k vzoru II.)

1. Po vzoru H. se spregajo popolnoma samo glagoli I.
verste; glede na zdanji čas, velevni naklon in deležnike zdanjega
časa pa se derže tega vzora tudi vsi glagoli II. in VI. verste in
nekteri V. verste.

2. Tretja oseba množnega števila v zdanjem času ima pri
nekterih glagolih samo daljšo obliko (-ejo), deležnik zdanjega
časa pa se vselej naredi le iz krajše oblike (če tudi v govor¬
jenju ni navadna) ; n. pr. tresejo—tresoč.

3. Nekteri glagoli VI. verste lahko prestopijo na V. versto
s tem, da končnico nedoločnega naklona o v a t i spremene v
a vati  ter se po tem lahko spregajo po I. vzoru; n. pr. oko-
povati — okopujem, ali pa: okopavati —okopavam; obdelo¬
vati — obdelujem, in obdelavati — obdelavam itd.

4. Glagol moči  (m o g), ima v zdanjem času r namesto
Ž; morem, moreš, more itd. del. mogoč, mogel, mogla,
moglo;  (pre)možen.

S. Primerjaje zdanji čas vseh treh vzorov najdemo te le
povsod enake pripone za razne osebe edinega, dvojnega in množ¬
nega števila, namreč:

n. Edn. Dvoj. Množ.

1. —m, -va, -ve, —mo,

2. —š, -ta, te, —te,

3. — -ta, -te, —jo (6, e).

Te končnice veže z osnovnim zlogom neki samoglasnik,
tako imenovana spona;  n. pr. nes-e-m, šte-je-m , pi-je-m,
hval-i-m itd. ker brez spone bi se glasili: nesm, štem, pim,
hvalm.

109

Vendar pa imamo nekoliko glagolov, ki te končnice res
naravnost (brez spone)  k osnovnemu zlogu pritikajo. Ti so :
dam, jem, vem, grem, in se spregajo v zdanjem času tako:

glagoli tako: dadem, dadeš, jedem, jedeš, vedem, vedeš, gredem,
gredeš. .

Delež zd. časa: jedoč, vede, vedoč, gred®, gredoč.

Skrajšano spregajo se tudi: smeti, smem, znati, znam,
dospeti, dospem, umeti, urnem.

(K vzoru III.)

1. Popolnoma po vzoru III. se spregajo samo glagoli IV,
verste, v zdanjem času in dotičnih deležnikih in v velevnem
naklonu se ga derže tudi glagoli III. verste, v sestavljenih
časih pa in naklonih, kteri se ravnajo po nedoločniku, drzč se
ga vsi glagoli II. verste.

2. Tretja oseba množnega števila v zdanjem času ima
pri nekterih glagolih samo daljšo obliko (-ijo), deležnik pa
se vendar dela le iz krajše, n. pr. nosijo—noseč, hvalijo—
hvaleč itd.

3. Glagoli III. verste na -cti, vjemajo se v tistih časih
in naklonih, ki jih izpeljujemo od nedoločnega naklona, bolj z
vzorom II. samo da imajo v deležnikih preteklega časa polno-
glasni e iz nedoločnega naklona, torej n. pr. prileteti—prile-
tevŽi, priletel, — letelo; želeti—poželevši, želel, želela, želelo.

110

Terpna oblika.

§. 137. Kaj je terpna oblika, slišali smo v
§§. 108 in 111.

Razen deležnika preteklega časa (§§. 127, 2.),
slovenski glagol nima posebne terpne oblike.

Terpno obliko nadomeščujemo najraje z glagoli
tvorne oblike.

Zlasti pa moramo vzeti glagol tvorne oblike takrat,
kadar imenujemo podmet,  ki kaj dela in kterega djanje
prehaja na kak predmet; n. pr. Bog je vstvaril nebo in zemljo.
Sosed je voli prodal in konja kupil. Učitelj podučuje učence,
hvali pridne, svari in opominja nemarne.

V teh stavkih se naznanjajo podmeti: Bog, sosed,
učitelj,  kterih djanje prehaja na predmete; nebo in zemlja,
voli, konj. učenci.

§. 138. Kadar pa hočemo le zgolj naznaniti,
da podmet stavka ne dela sam, marveč da neko
tuje djanje tako rekoč terpi, pa ne imenujemo
osebe ali reči, od ktere to djanje izhaja, tedaj
dobiva glagol terpni pomen.

Daje se pa prehajavnemu glagolu terpni pomen;

1. Če se mu pridene povračavni zaimek se (Gl. §. 112):
n. pr. Kodar so Inče teče, povsod se kruh peče. Kar se rodi,
smerti zori. Terta se sadi, gnoji, okopava, obrezuje.
Hiša se zida.  S pestjo seje  zernjiče sejalo,  snopje se na
ramah z naša.  Kruh se j e, se j e j edel in se b o j edel.

Naloga.  Premenite prejšnje stavke v tvorne s tem, da
imenujete primeren podmet, od kterega djanje izhaja; n. pr.
Ljudje jedo  kruh, so ga jedli in ga bodo jedli. ..

lil

Opomba.  Tako se pa terpni pomen ne more naznaniti,
kadar je glagol že sam na sebi povračaven (§. 112), ali kadar
je podmet stavka stvar živeča, na ktero se lahko nje lastna
djavnost povrača. Smemo reči: n. pr. Danes se pleše, jutri
se bode delalo. Napačno bi pa bilo: danes se veseli,
lutri se bo jezilo (namesto: danes se veselimo , jutri se bomo
pa jezili.) Napačno je: Kako se v cčrkvi vede (namesto: kako
se ljudje v cerkvi vedejo; kako naj se človek v ce'rkvi vede).
Dvoumno je dalje, če bi se djale: ta učenec se hvali,  kakar
hočemo dopovedati, da se ne hvali sam, ampak da ga hvalijo
drugi.

2. Terpni pomen se opisuje tudi s tretjo osebo množnega
števila; n. pr. iščejo ga s pismi, hvalijo te (namreč ljudje).

3. Terpni pomen se izrekuje , Če se terpnemu deležniku
preteklega časa pridoda pomožni glagol biti, bivati,  namreč:

a) za zdanji čas znanivnega naklona, n. pr. klican
sem, vabljeni  ste, tepeni  so.

Opomba.  Pravi zdanji čas more se samo s terpnim delež¬
nikom nedoveršnih  glagolov izreči.

b) za pretekli čas, n. pr. Slaba sekira še nikoli ni bila
s tnala ukradena.  Dopolnjeno je, kar je bilo preroko¬
vano  po prerokih. Vprašan sem bil, kje sem bil ra¬
njen. Klican sem bil, povabljeni ste bili. Tepeni
so bili.

c) za prihodnji čas, n. pr. Ne sodite, da ne bodete
sojeni.  Kar je storjeno, vse bode razodeto. Klican
bodem, povabljeni bodete. Tepeni bodo.

d) za pogojni naklon; n. pr. Ce bi hruška bila cep¬
ljena, bilo  bi  nje sadje bolj čislano.

e) za dopustni naklon, n. pr. Naj bode češčena
vekomaj Božja modrost!

f) za velevni naklon, n. pr. Bodi pohvaljena
večna dobrota! Božje ime bodi češčeno!

112

g) za nedoločni naklon, n. pr. Bolje je biti hvaljen
nego grajan.  Težko je človeku zaničevanemu biti.

Naloga.  Prepišite te le stavke, izrazite pa terpni pomen
s terpnim deležnikom: Trava se je pokosila, posušila in spra¬
vila. Nabralo se je dosti klaje. Z njo se bode preredila živina
čez zimo. Tudi žito se je poželo, nekaj se ga je že omlatilo in
semlelo; drugo se suši v kozolcih in se bode pozneje omlatilo,
zvejalo, obravnalo in v žitnico shranilo. Krompir se bode na
jesen izkopal, prebral in v klet znosil. Zelje se bode posekalo,
otrebilo in na nožeh zrezalo.

Nepopolni in nepravilni glagoli.

§. 139. Glagol grem  (glej opombo 5 na
str. 109) ima samo zdanji čas in deležnike zdanjega
časa (grede, gredoč,  a,  e);  za prihodnji in
pretekli čas se rabi osnova šed: šel, šla,  šlo
sem, si, je, bodem, bodeš, bode itd. Nedoločni naklon
pa je zopet od drugega glagola, namreč: iti.

Ta glagol: iti, idem  (pridem, pojdem, doj-
dem, prejdem, zajdem, snidem se) sprega se v zda-
njem času in velevnem naklonu pravilno po vzoru II.;
za pretekli in prihodnji čas pa prevzema tudi,
kakor: grem, osnovo šed,  torej šel (prišel, pošel,
došel, prešel, zašel, sešel se je, bode).

Nal6ga.  Prepišite te le stavke in prestavite glagole v
pretekli čas : Danes gremo zgodaj v šolo in pridemo za časa.
V šoli se snidemo otroci iz vse vasi, in čas nam hitro prejde.
Po šoli pojdemo zopet domu, ker nam je pot znana, nobeden
od nas ne zajde.

§.140. Nepravilno se spregata hote ti,imeti,  ki
po nedoločnem naklonu spadata v III. versto, namreč:

Edn, Dvoj. Množ.

1. hočem (čem) imam,

2. hočeš (češ) imaš,

3. hoče (če) ima,

113

1. hočeva (čeva), -ve, imava, -ve,

2. hočeta, (četa) -te, imata, -te,

3. hočeta, -te, imata, -te,

1. hočemo (čemo) imamo,

2- hočete (čete) imate,

3. hočejo (čejo, hote). imajo.

Velevni naklon: hoti, imej.

Deležnik zdanjega časa:

hote, hoteč, imaje, imajoč,
r  preteklega časa:
hotel, hotela, hotelo; imel, imela, imelo,
hotel, hotla, hotlo.

Glagolnik: hotenje, imetje.

Z nikavnico ne se v zdanjem času stapljata v: n e č e m,
nečeš, nete, nečeva, nečeta, nečemo, nečete, nečejo
(nete) — nimam, nimaš, nima, nimava, nimata, ni¬
mate, nimajo.

Z okrajšano obliko; čem, češ, itd. ne sme se začeti
stavek, kakor se ne začenja s besedicami: ga, mn, se, bom,
boš, bo (Glej §. 56).

Slovenska Slovnica za najv. razr, lj. Sole.

8

Osmi oddelek.

Prislovi.

§. 141. Kaj so prislovi, glej v §. 21, 7.
Prislovi stoje navadno pri glagolu.

1. Vprašavni prislovi: kdaj? odkod? dokod?
kje? kam? kod? doklej? odklej? kako? koliko?
koljkrat? zakaj? čemu? n. pr. Kdaj  se selijo ptiči
od ras v toplejše kraje? Kam popotuje lastovica?
Odkod  vleče veter? Kam teče Sava? Kje izvira
Soča? Kako se sprega glagol kleti  v zdanjem
času?

2. Prislovi, ki znanijo čas (na vprašanje kd aj ?):
zdaj, koj (takoj), danes, nocoj, totodi, letos, precej,
kdaj, še, potlej, jutri, drevi, k letu, kmalu, časoma,
nekdaj, že, tedaj, včeraj, davi, sinoči, lani, pred¬
lanskim , prej, davno, kadarsi bodi, marsikdaj,
malokdaj, vsegdar, vselej, nikdar, nikoli, zjutri,
zvečer, zgodaj, prezgodaj, pozno, itd. n. pr.
Danes  meni, jutri  tebi- Imej vsegdar  Boga
na misli. Hudoben človek nikdar  ni srečen.
Drevi  utegne marsikaj drugače biti, kakor je

115

davi bilo.  Zdaj  zvoni. Prej delajmo, potlej
bodemo počivali.

3. Prislovi, ki znanijo kraj: tu, tukaj, tod,
sem, tam, ondi, tje, kjerkoli, koderkoli, kamorkoli,
nekje, nikjer, drugej, notri, zunaj, doli, spodej,
gori, spredaj, sredi, zadi, povsod, zraven, blizu,
daleč itd. n. pr. Bodimo kjerkoli, povsod  je
Bog z nami. Zunaj  lep, znotraj  slep. Jabelko
ne pade daleč  od jablane.

4. Prislovi, ki kažejo način, kako  se kaj dela
ali godi: tako, drugače, marsikako, nikakor, izne-
nadi, nenadoma, skrivši, visoko, globoko, lepo, slo¬
venski, popolnoma, nagloma, na robe, narazno,
tikoma, vedoma, lahkoma , polagoma, samotež,
n. pr. Zid stoji navpik.  Orel leta visoko. Lan
se da tenko  presti. Majhen lonček hitro  skipi.
Bolje nekako,  kakor nikakor. Ali samotež
voziček pelješ? Vznak  leži. Dež curkoma  lije.

Naloga . Preberite §§. 125 in 126 te slovnice o prislovnih
deležnikih.

§. 142. Vsak pridevnik s konča jem srednjega
spola lahko rabimo za prislov; n. pr. Sosedov sin
lepo  piše. Solnce svetlo  sije. Ne govori pre¬
tiho; glasno  povej, kar hočeš. Oče je sinu
modro  svetoval in ga je živo  opominjal, ali bilo
je zastonj.  Roža in vijolica prijetno  dišite.
Prbja je debelo  predena.

Nekteri pridevniki na -ski  se rabijo tudi s
končajem moškega spola za prislove; n. pr. Moj

8 *

116

brat govori nemški in angleški (ali pa: po nemško
in angleško, tudi: po nemški in angleški).

§. 143. Prislovi načina, narejeni iz pridevni¬
kov, lahko se stopnjujejo kakor pridevniki, najraje
s končnico -eje; n. pr. čisto, čisteje, najčisteje.
Janez piše lepo, Simen piše lepše,  Štefan pa
najlepše.

Nepravilno se stopnjujejo:

Opomba.  Druge nepregibne besede (§. 21, odst. <5—9) se
drugod v misel jemljo, tako zlasti: predlogi  v tretjem od¬
delku o padežih (§§. 59—67), vezniki  pa v naslednjem deve¬
tem oddelku o stavkih (§§. 149—153).

Deveti oddelek.

0 startih.

§. 144. Stavek je ali prost ali pa složen,
po tem, koliko misli razodeva; n. pr. Kopriva žge.
Jabelko je rudeče. Nož je orodje. Učimo se. —
Pomagaj sosedom in oni bodo tebi pomagali. Kadar
solnce vzide, oblede zvezde. Kakor se posojuje,
tako se povračuje.

Prosti stavki.

§. 145. Prosti (jednoviti) stavek je gol ali pa
razširjen. Gol je stavek, kadar ima samo podmet
in povedek (subjekt in predikat). Kadar je povedek
draga ktera beseda a ne glagol, pripenja se tak
povedek k podmetu z vezjo: sem, si, je itd.
Podmet, povedek in vez so glavni členi  stavka;
n. pr. Drevo raste. Čebela brenči. Voda teče. Volk
tali. Žito zeleni. Ilovica je mehka. Steblo je votlo.
Svinec je težak. Praprot je rastlina. Sipek je germ.
Jastreb je tiča ojeda.

118

Opomba 1.  Brez glagola ne more biti stavi:?.. Včasih se
vendar vez zamolči, n. pr. mladost norost.

Opomba 2.  Podmei stavka je sploh v pervem padežu;
samo pri nikavnem ne-biti stoji v drugem padežu; n. pr.
Gospoda ni tukaj. Velikega mraza ni bilo.

Razširjeni stavki so taki prosti stavki, kteri
imajo poleg glavnik členov še druge besede, ki se
z njimi podmet ali pa povedek bolje določuje. Be¬
sedam, s kterimi se bodi podmet bodi povedek
bolje določuje in pojasnjuje, pravi se stranski
ali pri tiču i členi  stavka; n. pr. Mlado drevo
čversto raste. Pridna čebelica veselo brenči. Gladni
volk tuli. Petelinovo perje je pisano. To drevo je
šibko. Vse rastline serkajo s koreninami vlago iz
zemlje. Umetnost je vsakemu koristna. Snaga je
Bogu draga. Popisan papir ni čist. Suha zemlja je
terda. Vadite se pridnosti že v mladosti. Bog ie
povsod z nami.

Naloga.  Povejte , ktere besede so v prejšnjih stavkih
stranski členi in ktere izmed njih določujejo podmet, ktere
-povedek.

§. 146. Gole stavke razširjamo:

1. če pridenemo k samostavniku pridevnik,
zaimek, številnik ali kak samostavnik v drugem
padežu ali pa samostavnik združen s predlogom.
Besedam, s kterimi samostaviiike v stavku tanje
določujemo, pravimo: prilastki;  n. pr. Staro
drevo se ne da pripogniti. Morska voda je slana
“Tergamo zrelo sadje. Moj nožič je oster. Bolje je
branjeno jajce kot sneden vol. Ta hiša je visoka.
En učenec je izdal Gospoda. Vsako četerto leto je

119

prestopno. Skorja mladik dreves je gladka. Zaupanje
v Boga okrepčuje terpečega. Mana je imela slast
kakor kruh z medom. Zdravje je največe bogastvo.

Naloga.  Dajte k sledečim samostavnikom priležne pri¬
lastke. David je premagal — Goljata. — vertnik (vertnar)
zaliva — cvetice, obrezuje •— veje. Jelka je — drevo. Ovca
je — žival. Iz — lubja delajo čreslo. Iz — semena delajo olje.

— ptiči hitro plavajo. Oče je glava —. Orla imenujejo kralja —.

— obleka je topla. — hiše so terdne.

2. če kak glagol ali pridevnik, da bi se bolje
razumel, s ktero besedo dopolnimo. Vsaka beseda,,
s ktero naznanjamo, na koga se nanaša djavnost
ali pa lastnost podmeta, imenuje se predmet ali
dopolnilo.

Glagoli iu pridevniki, ki potrebujejo dopolnila, imenujejo
se predmetni;  n. pr. Po noči vidimo na nebu zvezde. Slišim
ropot. Hibe imajo merzlo kri. Ne verujte prilizovavcem! Dajajte
miloščino ubogim! Ezav je prodal Jakobu pervorojenstvo. Jlati
je obdarovala otroke s sadjem. Jonatan je bil Davidu zvest.
Natergajte cvetic. Vsak delavec je vreden plačila. Iskra velik
ogenj užge.

Naloga 1.  Poiščite v prejšnjih stavkih predmetne glagole
in pridevnike, in podčertajte predmete, s kterimi se dopolnjujejo.

Naloga 2,  Izpišite iz §. 59 te slovnice glagole ali pri¬
devnike, ki so tam dopolnjeni z drugim padežem.

Naloga 3.  Izpišite iz §. (50 v slovnici stavke, kjer je>
predmet v tretjem padežu.

3. Kadar k povedku pridamo besede, s kterimi
bolj na tanko naznanjamo, kdaj, kje, kako ali za¬
kaj se nekaj dela ali godi. Takim besedam, s kte¬
rimi določujemo čas, kraj, način ali vzrok djavnosti,
pravi se prislov n a d o 1 o Č i 1 a.

120

§. 147. Prislovno določilo izrekuiemo ali z go¬
limi prislovi, tudi prislovnimi deležniki, ali s samo-
stavniki, ki imajo pri sebi predloge, ali jih pa tudi
nimajo, n. pr.

Določilo časa:  Velike skerbi zgodaj lase
ubelijo. Previdnost nikoli ne škoduje. Imejte vsegdar
Boga pred očmi! Pomagajte hitro! Pridite berž!
Poleti je dan najdaljši. O .sv. Mihelu dozori ozimno
sadje. Planinar mora na zimo v nižavo. Jabelko je
zjutraj zlato.

Določilo kraja:  Z resnico najdalje prideš.
Zrak obdaja našo zemljo z vseh strani. Solnce za¬
haja za gore. Roža rase na ternju. Ozka cesta
pelje v nebesa. Glas se razlega po logu. Pojdite
na ravnost. Prevzetija se povsod spotika.

Določilo načina:  Vrana počasi leta. Zrele
jagode prijetno diše. Škerjanec lete poje. Glas
grede rase. Laž hodi ob eni nogi. Govorite na
glas. Suha derva gore s plamenom. Vrata so na
stežaj odperta.

Določilo vzroka in namena:  Ves se
tresem od straha. Od šale glava ne boli. Setev se
je po dežju opomogla. Savel je preganjal Davida iz
zavisti. Pervi stariši so bili za svojo nepokorščino
iz raja izgnani. Človek je stvarjen za delo.

Naloga.  Odgovorite na ta-le vprašanja in podčertajte
prislovne določke: Kdaj je najbolje učiti se? Kdaj je treba
potrebnemu pomagati? Kdaj se seje jaro žito? Kdaj se za¬
čenja pomlad ? Kdaj začenja drevje cvesti ? Kje leži Gra¬
dec, kje Ljubljana, kje Terst ? Kje je bil sv. Mohor škof?

121

Kje rada lastovica gnjezdi ? Odkod vlečejo merzli vetrovi ?
Kam se vzdigujejo soparji ? Kako pojejo ptiči s pomladi ?
Kako koraka pav? Po čem poznamo ptiča? Zakaj biva otrok
strahovan ?

Zloženi stavki.

§. 148. Zložen stavek je sestavljen iz dveh ali
več prostih stavkov, ki so zvezani v eno celoto;
n. pr. Dvakrat meri, enkrat reži. Nebesa pripove¬
dujejo Božjo slavo, in delo Njegovih rok oznanjuje
vesvoijni svet. Tudi najboljši otrok, če pride v slabo
tovaršijo, lahko se izpridi.

§. 149. Deli sestavljenih stavkov so prosti
stavki, ter so ali glavni stavki ali pa stran¬
ski  stavki.

Glavni stavek je vsak stavek, kteri sam ob
sebi dopoveduje celo misel, n. pr. Človek obrača,
Bog oberne. Steblo se posuši, in zerno dozori. Vsa
telesa so teška, za to pada tudi najmanjši prab
k tlom.

Stranski stavek pa je tak stavek, kteri samo
z glavnim stavkom vred izrekuje polno misel; n. pr.
Kdor ne seje,  ta ne veje. Kadar se bliska,
ne hodi pod drevo. Kadar ni mačke doma,
so miši dobre volje. Dokler si živ,  delaj dobro;
ko umerješ,  ne bodeš utegnil. Kar te ne peče,
tega ne pihaj. Nihče ne ve, doklej bode živel..
Kdor čaka,  tudi dočaka.

§. 150. Zloženemu stavku, ki ga sestavljajo
sami glavni stavki, pravi se združ no - zložen

122

stavek; če pa sestoji iz enega glavnega in enega
stranskega stavka, takrat se imenuje poddružno-
zložen stavek.

Združno-zloženi stavki.

§. 151. V združno-zloženik stavkih stoje stavki
ali zgolj eden poleg drugega, ali jih pa vežejo vez¬
niki: in (i), pa, in pa, a, ter, tudi, pak, po
tem; zakaj, kajti, za to, torej, za tega delj;
ali, pa, toda, vendar, le, samo, sicer  itd.

Posamezni stavki se odločujejo eden od drugega z vejico;
če so daljši, deva se med nje podpičje (Glej §. 14); n. pr.
Solnce vzhaja izza gor; po vsi okolici se dani. Delajte dobro,
in ne pride hudo na vas. Naši predniki so za nas drevje sadili,
sadimo tudi mi drevje za naše zanamce. Naša zemlja ima po¬
dobo krogle; tudi druga nebna telesa so okrogla. Varujmo se
, grehov; kajti grehu kazen za petami hodi.

Zdravje je velik dar Božji; za to moramo zelo ceniti ga.
Miši so čebelam škodljivke; za to mora čebelar dobro paziti
nanje. Noč ima svojo moč, dan pa je od Boga dan. Zdaj me
mraz trese, zdaj spet vročina kuha. Žetev je sicer velika, ali
delavcev je malo. Božice lepo cveto, pa vendar enkrat odcveto.
Vse nas zapusti v smerti, le dobra dela gredo z nami.

§. 152. Združni (sporedni) stavki, ki imajo isti
podmet ali isti povedek, ali ki imajo kteri drugi
člen vkupno, imenujejo se skrajšani stavki, n. pr.
Ogenj sveti in greje. Solnce, mesec in zvezde so
nebna telesa. Jaz in ti sva učenca. Pravični in
krepostni ljudje dobe plačilo pri Bogu, Rože in vi¬
jolice sprelepo dišč,

• 123

Skrajšani stavki se stikajo z vezniki: in, i, ne le,
ampak tudi, ne samo, temuč, tudi, kakor —
tako, nekaj — 1  n ek a j, bodi, bodi, ne — ne, ni —
ni, niti — niti, pa, ali, ali pa, za to; n. pr.

Premičnice (planeti) in družice tekajo okoli
stalnic. Severni narodje delajo iz sobove (jelenove)
kože ne samo obleko, temuč tudi šotore. Kakor
konja, tako rabimo tudi vola za vožnjo. Rastline
serkajo potrebno vlago nekaj s koreninami iz

v

zemlje, nekaj s listjem iz ozračja. Cista voda nima
ni barve ni duha. Pav ima lepo perje, pa gerde
noge. Kovine se dobivajo iz zemlje bodi čiste,
bodi (ali pa) v rudah. Živali nimajo uma; za to
ne morejo ločiti dobrega od zlega.

Naloga 1.  Razstavite prejšnje stavke v proste stavke, n. pr.
Premičnice tekajo okoli stalnic. Družice tekajo okoli stalnic.

Naloga 2.  Skerčite te le stavke tako, da bode iz ve c
stavkov po en sam stavek: Drevo rase, drevo cvete. Hrast je
gozdno drevo, bukva je gozdno drevo. Zidarji stavijo hiše,
tesarji stavijo hiše. Pri potopu' sveta so poginili ljudje; pri
potopu sveta so poginile živali. Korenino razločujemo na vsaki
rastlini; deblo ali steblo razločujemo na vsaki rastlini. Žirafa
ima dolg vrat; žirafa ima truplo kratko. Iz solitarja dela se
smodnik (strelni prah), iz žepla dela se smodnik, iz oglja dela
se smodnik. Jeleni žive v gozdih, jeleni se rede v zverinjakih-
Ne bodimo skopi, ne bodimo zapravljivi. Iz zlata se kujejo
denarji, iz zlata se delajo dragotine.

Kadar je v skrajšanem stavku več podmetov različnih,,
kar se tiče osebe, ravna se povedek po prednjejši osebi; n. pr.
Jaz in ti pojdeva  skup. Ti in tvoj brat lepo pišeta.

Ce so podmeti različnega spola, ima v povedku moški
spol prednost pred ženskim, ženski prednost pred srednjim
spolom; n. pr. Sin in hči sta odšla. Ljudje in živali so poginili.

424

Poddružno-zložem starki.

§. 153. V poddružno-zloženih stavkih nadome¬
ščuje se s stranskim stavkom bodi podmet, bodi po¬
vedek, prilastek, predmet ali pa prislovni določek
glavnega stavka; n. pr.

Stranski stavek nadomeščuje podmet:

Kdor laže,  tudi krade. Kdor se terna
boji,  ne bo natergal rož. Kar škoduje,  to uči.
Otrokom se spodobi, da so vljudni. Kogar je
kača pičila,  ta se zvite vervi boji. Da s o In c e
stoji,  to je gotovo.

Stranski stravek nadomeščuje povedek:

Bog je tisti, kteri je vse stvaril.  Lažnik
je, kdor drugače govori in drugače misli.
On bi bil rad to, kar je bil njegov oče.

Stranski stavek nadomešča prilastek:

človek, kteri greši,  vreden je kazni. Deček,
ki sem hodi,  je moj prijatelj. Vodi, kteri iz
zemlje  izvira, pravimo studenec. Bog je dal Moj¬
zesu zapoved, naj odpelje Izraelce iz
Egipta.  Dela, ktero danes lahko storiš,  ne
odlagaj na jutri. Ni ga človeka, da bi vse vedel.

Stranski stavek je namestnik predmeta:

Ne voli za prijatelja, kogar ne poznaš.
Izpolni zvesto, kar si obljubil.  Ne verjemi tem,
kteri se ti prilizujejo.  Gospod Jezus je prčd
napovedoval, da od mertvih vstane.  Vsak
človek si želi, da bi bil zdrav. Kogar Bog
ljubi,  tega kaznuje.

125

Stranski stavek stoji namesto prislovuega do¬
ločila :

Kadar nevikta prejde,  oglase se zopet
ptiči v logu. Tergaj hruške, kadar so zrele.
Ptič ne leta, dokler mu peruti ne zrasejo.
Terta se joka, predno rodi.  Hudobneža pomi¬
luj, ko se mu najbolje godi. — Kjer je
odperto,  tam stopi notri; kjer je zaperto,
tam poterkaj. Ne kopaj se, kjer je globoko.
Koder jagnjiče skače,  da Bog tudi paše.
Kjer laž kosi,  tam ne večerja. Vsaka tiča rada
tje leti, kjer se je izvalila.  Truplo se verne
tje, odkoder je bilo vzeto.  — Govori tako,
pa te razumem. Kakoršno je bilo živ¬
ljenje,  takšna bode tudi smert. Kakor nase-
ješ, tako bodeš žel. čim više kdo stoji,  tern
niže more pasti. Več ko je lažni  k o v, laglje
se izve resnica.

Stranski stavek lahko stoji pred glavnim stavkom ali za
njim, ter se loči od njega z vejico. Ce pa stoji sredi glavnega
stavka, imeva vejico pred seboj in za seboj; n. pr. Kdor ne
dela,  naj tudi ne je. Naj ne je, kdor ne dela. Ta, kdor
ne dela,  naj tudi ne je.

Naloga 1.  Poskušajte iz zgornjih zloženih stavkov nare¬
diti proste stavke s tem, da stranski stavek zamenite s pri¬
mernim samostavnikom, pridevnikom itd. n. pr. Lažnik tudi
krade. Bog je stvarnik vsega itd.

Naloga 2.  Odgovorite na ta le vprašanja z zloženimi
stavki: Kdo ima kmalu dosti? Kdo bode povišan in kdo po¬
nižan ? Kaj se spodobi kristijanu ? Kaj se samo hvali ?
Kteri učenci bivajo v šoli pohvaljeni ? Koga nihče ne hvali ?

126

Česa je učitelju mar? Komu ne smemo zaupati? Česa bi
se nekdaj kesali? — Kdaj se mora železo kovati? Kdaj je
prišel Jezus s svojimi starši v Jeruzalem ? Kdaj vidimo mavrico
na nebu ? Kje se žito ne ponaša dobro ? Kje ni prepira ? Kako
se imamo vsegdar vesti? Kako govori odkritoserčni človek?
Kako teče naše življenje? Zakaj je treba slišati dva zvona?

§. 154. Kak pregovor, kak stavek iz ktere
knjige, ali kar je kdo rekel, lahko na ravnost, od
besede do besede  ppvemo. ,

Po navadi stoji pred takim dobesednim govorom ali
izrekom v v o d n i stavek,  za kterim se dene dvopičje (:).
Ako pa vvodni stavek stoji v sredi govora, kterega od besede
do besede ponavljamo, ali če prihaja za njim, loči se od njega
z vejico. Verh tega se tak govor ali izrek rad še od spredaj in
zadaj oznamlja z ušesci. N. pr. Oče je zbudil svoje otroke,
rekoč: „Vstanite, napravite so!“ — „Vidite,“ djal je oče, „solnce,
luno in zvezde je naredil Bog in odkazal jim pot po nebeški
terdnini. 11  — „Kaj pa šumlj:i za tem gennovjem? 11  vpraša deček.

Naloga.  Pridenite tem le izrekom vvodne stavke: Sveta
pri modrem išči! (Tobija sinu.) Kdor maže, temu kaže
(Pregovor). Kakoršno delo, tako plačilo (Pregovor). Kje je tvoj
brat? (Bog Kajnu.) Bog se napuhnjenim ustavlja, ponižnim pa
daje milost. (Sv. Peter.) Dajte cesarju, kar je cesarjevo, in
Bogu, kar je Božjega (Jezus Izraelcem).

§. 155. Včasih pa tega, kar je kdo govoril, ne ponav¬
ljamo na ravnost, od besede do besede, marveč samo pripovedu¬
jemo o tem. Tedaj se tak govor odločuje od vvodnega stavka
z vejico, in pristavi se mu veznik da, pri velevnih stavnih pa
naj;  n. pr. Salomon pravi, da ni n'ič novega pod solncem,
in da nihče ne more reči: Glej! to je novo.  Pregovor
pravi, da je boljši dober glas kakor zlati  pas. Oče je
zbudil otroke in rekel, naj vstanejo in se nepravijo.

Nauk,

kako se pisma ali listi in opravilni
sestavki pišejo.

Vvod.

(Učitelje m.)

Listi in opravilni ali poslovni
sestavki, s kterimi razodevamo svoje misli dru¬
gim, zlasti nepričujočim; so v vsakdanjem življenji
tako navadni, tako koristni in včasi neogibno potrebni,
da je današnjega dne res milovanja vreden, kdor
ne zna takih pismenih naznanil sestavljati. Zelo
mora torej mar biti vsakemu, da se nauči, kako
se listi ali pisma spisujejo.

Pervi nauk o tem daje šola, zlasti pa ljudska

šola.

Vpraša se samo, kako naj šola pri tem nauku
ravna, in doklej naj gre v njem.

če preudarimo, kaj so listi in opravilni se¬
stavki sami na sebi, vidimo, da so niz ali versta

128

stavkov, t. j. z besedami naznanjenih misli, ktere
so za neki namen ubrane ali zverstene. Kdor pa
hoče v neki namen stavke stikati, ta mora prej že
znati misliti in svoje misli pravilno vezati.

Potrebno je pa tudi, da djanje in nehanje
vsakdanjega življenja že nekoliko pozna.

Iz tega se vidi, da je posebnemu nauku za
pisanje listov in opravilnih sestavkov še le čas, ko
podučevanje v ljudski šoli k koncu gre, ko so vse
slovniške vaje v maternem jeziku dognane in je
tudi učenec že zmožen, da potrebe in opravila
družbenega življenja razume. —

Za opravilne sestavke  velja to brez iz¬
jeme; pa tudi za sestavljanje pisem učenci sploh
niso zmožni, kakor še le tedaj, ko so bili za to pri¬
pravljeni z vajami v branju, v dopovedovanju tega,
kar so brali, v učenju na spomin, v popisovanju
reči, ktere jih obdajejo, v zapisovanju svojih misli
in čustev, ki so jih v raznih okoliščinah imeli.

Vendar pa bode dobro in koristno, da se z ma¬
limi, umevnimi pisemci že prej začne. Kdaj pa naj
se začne s tem ukom, to se mora prepustiti uči¬
telju samemu, da on presodi po zmožnosti svojih
učencev.

Narekuje naj jim in prepisati daje kratke,
lahke umljive liste. Vsak list naj jim dobro razloži
in razbere stavek za stavkom in naj jim po tem da
primerno nalogico, nebi li mogli napisati sami po¬
dobno pisemce, to se ve da o takih rečeh, ki so
jim popolnoma znane.

129

Zlasti se poda dobra prilika k vadbi v se¬
stavljanju listov, kadar učitelj pri slovniškik vajah
pride do zaimkov, ki se v pismih pogostoma rabijo.
Kar se pisave same ali zloga tiče, naj se polagoma
napreduje od manj teškega k težjemu; namesto sa¬
mih prostih pripovedovavnih stavkov naj se malo
po malo vpeljujejo vprašavni in želevni stavki, in
med glavne naj se vplete po kteri postranski stavek.
Važen pripomoček k temu, da učenec zadobi roč¬
nost in umetalnost, ktere je treba k sestavljanju
listov, bodo mu popisi,  kakoršnih najde za
posnemo v Berilih. Tudi v tem naj učitelj mladino
uri in vadi. Popisujoč to ali uno reč, navadi se
učenec misli po nekem razumnem redu sestavljati
in zastran reči, ki jih je kje vidil, določno pripo¬
vedovati, kaj je na njih spomina vrednega.

Tudi z opravilnimi listi lahko se po malem že
prej začne, zlasti z zapiski domačega gospodarstva,
z računi, naznanili, popotnicami, prejemnimi listi,
dolžnimi pismi itd.

Tu bode učitelj učencem najpred pripovedavaje
razlagal opravila, ki se primerjajo v vsakdanjem
življenju, in na ktere okoliščine je pri njih treba
paziti.

Iz tega bodo učenci malo po malo zapopadli,
čemu je ta ali oni sestavek potreben in zakaj mora
biti takšen in ne drugačen. Učitelj naj jim daje
primere, ter naj jim razloži, kaj je pri vsakem po¬
glavitno, da bodo razumeli. N. pr. da se v pre-
jemnem listu mora povedati, kdo je prejel, kaj je

Slovenska Slovnica za cajv, razr, Ij. šole. 9

130

prejel, od koga in kdaj  je prejel? ali pa v pobot¬
nici: koliko denarjev  je kdo prejel, od koga,
zakaj in kdaj?  ali v računu: ktero delo  je
storjeno ali ktero  blago je oddano, po kteri
ceni, koliko znese  vse skup v denarjih, kdo
izdaja račun in komu?

V zadnjem razredu po tem naj se učencem da
v roke le-ta Nauk, ki bo vodilo tako za učenca
kakor za učitelja.

Deli se na dvoje:  pervi del govori o pismu
ali listu,  drugi pa o opravilnih sestavkih.

Opravilni  listi na konci pervega dela so
tako rekoč most, ki pelje k pravim opravilnim se¬
stavkom.

Kdor pregleda, kaj ima ta nauk v sebi, spoznal
bode tudi red, ki koristnemu podučevanju najbolj
služi; najpred gredd primeri  ali zgledni sestavki,
za njimi poduk,  in na zadnje so naloge.

Pri pismih različnega zapopadka  niso
povedane naloge, ker se v vsakem primeru posebej
ravnajo preveč po okoliščinah, kakor da bi se dale
z besedami omejiti. Tudi jih bo lahko najti učitelju,
ako pisma, ki so tu v bukvah, z učenci prebira in
dobro pretresuje. Berž pri pervem pismu n. pr. po¬
nudi se naloga, ki se lahko učencem dd, namreč,
da napišejo odgovor na to pismo. Koliko da more
učenec pri tem pokazati samostojne djavnosti, to
bodemo razumeli, če reč bolj na tanko premislimo.
Sploh se more reči, da bode odgovor na Janezovo
pismo v sebi imel zahtevana sporočila in pa zahvalo

131

za skerb in sočutje. Vendar, glede na zapopadek
Janezovega pisma, lahko si mislimo nekoliko mo¬
gočih prigodkov, n. pr.

a) Simena in brata njegovega je huda ura za¬
jela, in nista našla nikjer zavetja.

b) Nevihta ju je vjela, ali ona sta našla streho,
kamor sta se skrila.

c) Vidila sta, da se strašna nevihta bliža, pa
sta še vendar srečno dospela domu, predno se je
ulilo.

Drugačne naloge so speljane v tretj  em  pismu.
Kar se je namreč pred samo v poglavitnih rečeh
povedalo, dopoveduje se tukaj obširno in tudi z
manjšimi okolnostmi.

Sploh za učitelja ne bode teško, najti pripravnih
primerov. Samo da učencem ne bode dajal takih
pisem, kjer bi imeli govoriti o rečeh, ktere so jim
čisto neznane ali za ktere jim manjka naravne be¬
sede. Za to se tudi izmed danih primerov ne more
vsako  pismo vzeti, da bi se na-nj odgovor na¬
pisal, niti da bi se obširneje izdelalo. Z mnogim,
se ne da drugo storiti, kakor da se z mladino prebere
in da se razjasni, kaj pismo v sebi ima, in pove,
ktere so mu poglavitne misli. To poslednje je ko¬
ristna vaja pri vsakem listu.

Pri opravilnih listih in Sestavkih so pridjane
nektere naloge, to da učitelj ni primoran samo njih
deržati se.

Kar se zlasti tiče opravilnih  sestavkov, bilo
je pred zastavljeno vprašanje, koliko je v tem ljudski

9 *

132

šoli storiti. Ne sme se tu pozabiti, da namen
ljudske šole ni, izobraževati mladež za
kak poseben stan. Tudi je treba pomisliti, da
po zdanjih razmerjih tergovstva bivajo nektere verste
opravilnih sestavkov tiskane ali litografirane, in da
treba samo dostavljati, kakor kje okoliščina nanese ;
n. pr. nakladni, vozni listi, računi, pobotnice zastran
obresti, menice; druge neke verste nasproti pada
se zavoljo svoje važnosti ne sestavljajo brez pomoči
kakega pravnika, n. pr. dolžna pisma, pogodbe,
oporoke; in zadnjič da je za največ opravilnih se¬
stavkov potreba vedeti in poznati razne okoliščine,
v kakoršne človek priti utegne, ki so pa učencem
ljudske šole še premalo znane. Takih torej še
lahko zapopasti ne morejo.

Ali z druge strani je ravno naloga razumnega
začetne ga podučevanja, in lepa njegova zasluga, da
se po njem, kar je visoko, detinjemu umu in spo¬
znanju malo po malo približa in da, kar je teško
razumljivo in nenavadno, mladini malo po malo
postane bolj jasno in znano. To velja sploh za vse
predmete, ki se v ljudski šoli učč, in torej tudi
za opravilne sestavke. Gori se je že govorilo, kako
je učitelju najpred ravnati. Ta le nauk pa kaže
metodični razvoj dotičnih vaj. V njem je več verst
opravilnih sestavkov, kakor to naj bližja potreba
učencev zahteva; to da ni da bi učenci morali se¬
stavljati  vse, kakor jih ima ta nauk. To bi bilo
teško mogoče, in tudi bi zelo ne koristilo. Ali raz-
umč  naj jih učenec vse; po njih naj se duševno

133

vpelje v opravilstvo družbenega življenja, naj se
pripravi za okolnosti, ki se lahko vsak dan
primerijo, in ki jih je treba časih naglonia, vselej
pa zrelo preudariti; in sploh naj se do dobrega
prepriča, kako nam je pri opravilih neogibno po¬
trebna previdnost, natančnost, rednost in pravilnost
v mišljenju in izreki tega, kar mislimo, če nečemo
priti v občutljivo škodo. To je najimenitnejša stran
vsega poduka o opravilnih sestavkih.

Kdor pravilne sestavke tako zapopade in raz¬
ume, temu tudi ne bode težavno sestavljati  jih.

S tem, kar se je dotod reklo, dosti je nazna¬
njena učna snov, ki jo obsega ta Nauk; drugo,
pove knjiga sama,.

I. Pisma ali listi.

a) Pisma različnega zapopadka.

Primeri.

1 .

(Vprašanje.)

Ljubi Simen!

Močno me skerbi, da se ni morebiti tebi in
tvojemu bratu včeraj pripetilo kaj neugodnega.
Zakaj komaj pol ure potem, ko sta od nas bila
odšla, pripodila se je strašna nevihta; blisk in
grom, hud vihar in ploha kakor da bi iz škafa
lil. Ko je pri nas že curkoma lilo, utegnila sta
Vidva na pol poti biti. Moji materi je bilo žal, da
je Vaju pustila. Pa ker si Ti rekel, da Vama je
oče določil uro, kdaj imata domu priti, ni Vaju
hotela ustavljati. Ko je pa začel vihar razsajati,
smo Vaju vsi milovali: „Ali sta že doma?“ — „Saj
je ob poti dosti hiš, kjer lahko najdeta zavetje."
— „Da bi jima le serce ne upadlo od hude ure!"
„1! Simen se ne preplaši tako hitro, bode že bra¬
teča spravil naprej!"

135

Tako smo se pogavarjali in eden drugega tola¬
žili. Vsi pa so mi terdo naročevali, da naj Ti
pišem in vprašam Te, sta li srečno domu prišla in
kako se Vama je po poti godilo? Nam vsem, sosebno
pa moji dobri materi bodeš jako ustregel, če nam ob¬
širno popišeš, kako sta včeraj hodila. Stčri to še
danes in ne izpusti tudi najmanjšega prigodka, ki
se je Vama morebiti pripetil.

Med tem moram Ti odkrito povedati, da bi
jaz včeraj bil stokrat raji z Vama ob hudi uri in
plohi, kakor doma pod streho; no to se ve da kaj
takega bi pred materjo ne smel ziniti. Bodi zdrav!

Tvoj

Janez.

V Svetem Vidu, dne 30. rožnika 1874.

2 .

(Naznanilo.)

Draga sestra!

Veseli se z nami! Jakop je prišel domu. Včeraj,
ko smo ravno pri večerji sedeli, stopi nenadoma v
izbo. Lahko si misliš, kako smo se razveselili.
Ljuba naša mati malo da se ni jokala od veselja!
Jakopa sem komaj spoznal, tako zelo se je preme-
nil; večji in krepkejši je in ogorelih lic. Vidi mu
se, da je živel v južnih krajih.

Berž po pervem sprejetju in pozdravljenju je
poprašal po Tebi, po svaku in Vajnih otrokib, kaka
se Vama godi, ali sta dobila njegova pisma itd.

136

Vprašanja in odgovarjanja ni bilo konca ne kraja.
Polnoč je že odbilo, ko smo se še vedno menili,
dokler nas ni mati opomnila, da je Jakop truden
in potreben počitka. Jakop mi je naročil, naj Ti
poročim, da se je vernil, in naj Ti naznanim, da
ga je misel, berž kakor v Ljubljani najsiiniše reči
opravi, na nekaj dni k Vam podati se. Pozdrav¬
ljamo in poljubljamo Vas -vse.

Tvoj

odkritoserčni brat

V Ljubljani, 20. vinotoka 1874. Jože.

3.

(Prosilni list.)

Preljubi Blažek!

Bukve s podobami, ki mi si jih v nedeljo kazal,
dopadle so mi tako, da hočem očeta zaprositi, da
bi mi tudi take bukve kupil. Prosim, bodi tako pri¬
jazen, in posodi mi jih za en dan, da jih morem
očetu pokazati. Verne Ti jih zopet nepokažene

Tvoj

France.

V Postojini, 12. grudna 1874.

4.

(Isti list obširneje.)

Ljubi Blažek!

Ko sem v nedeljo pri Vas bil, kazal si mi
bukve, v kterih so podobe vsakoverstnih rastlin,
kakoršnih ima naš kraj. Vsaki podobi je pridano

137

ime rastline, ktero pred oči postavlja, in pa kratek
popis od nje. Spoznal sem marsiktero zelišče, ki
sem ga kdaj v gozdu ali na travniku vidil, ter sem
iz Tvoje knjige zvedel, kako se mu pravi in kaj
ima spomina vrednega na sebi. Bukve so mi tako
dopadle, da si jih ne morem iz glave izbiti. Sklenil
sem bil, da bodem vsak belič, ki ga kje dobim, dotle
hranil, da mi bode moči kupiti si jih.

Menda se spominjaš pregovora, kterega nam je
gospod učitelj nedavno razkladal: „človek obrača,
Bog oberne.“ Danes sem se prepričal, daje resničen.
Cuj, kaj se je zgodilo! Ob petih pride oče s sprehoda
ter mi pove veselega obličja, da je srečal našega
gosp. učitelja. Malo po tem me pokliče v svojo izbo,
pa mi reče: „France! tvoj učitelj je s tabo zado¬
voljen; to me veseli. Tudi jaz bi tebi rad kako ve¬
selje napravil. Premisli, kaj bi ti sosebno ljubo a
ob enem tudi koristno bilo, pa mi jutri povej.“

Ne morem Ti, Blažek, dopovedati, kako mi je
dobro delo, ko sem slišal očeta tako govoriti. Vesel
mu poljubim roko ter sem se koj odločil.

Lahko si misliš, da ga hočem prositi za take
bukve s podobami.

Od samega veselja pa nad lepimi podobami
sem v nedeljo pozabil pogledati na tanko, kakšen
naslov ima knjiga, ter ne vem, kako se prav ime¬
nuje, kdo jo“ je spisal in kje je na svetlo prišla.

Prosim Te torej, ljubi Blaž, pošlji mi te bukve
še danes, in dovoli, da jih smem do jutri popoldne
obderžati. Skerbno bodem pazil, da se ne zamažejo

138

niti drugače pokvarijo, in v določeni čas jih dobiš
zopet v roke. Zanašam se na Tvojo prijaznost. Pri¬
poroči me Svojim ljubim starišem in daj mi kmali
priliko, da Ti enako postrežem.

Tvoj

France.

V Postojini, dne 12. g-rudna 1874.

5. •

(Zahvalni list.)

Spoštovani gospod stric!

Včeraj mi je moj dragi oče izročil Vaše ljubo
pismo in lepo knjigo, ktero ste mi blagovolili po¬
slati za godovno vezilo. Preserčna hvala, dragi
gospod stric. Ne morem popisati veselja, ktero
sem imel, ko sem jo začel pogledavati in ko sem
toliko sprelepih podobščin v nji našel. Pridno bodem
prebiral v nji popise rastlin in primerjal podobice
z živimi rastlinami.

Vaš

hvaležni stričnik
Bogumil.

V . . . dne ....

6 .

(Naznanilo in prošnja.)

Draga prijatlica!

Včeraj na večer nam je ljubi oče nazaj prišel,
prej kot smo se ga nadjali in kot je sam namenjen
bil. Razveselili smo sme, ali naše veselje se je koj

139

skalilo, ko smo zvedili, da gaje  bolehnost prisilila,
tako hitro verniti se. Lotila se ga je namreč mer-
zlica, ktere se že štirnajst dni ne more znebiti. To
ga je jelo zelo skerbeti, ter raje ni čakal, da bi
doveršil opravila, zaradi kterih je bil izdoma, mar¬
več je podvizal k svojim nazaj. Blaga mati upa
sicer, da drug zrak in domača postrežba očetu
kmali zdravje poverne, vendar je v veliki skerbi
za-nj in ga nagovarja, da bi se s kterim zdravnikom
posvetoval.

Znano Ti je pa, ljuba prijatlica, da ima naš
oče od nekdaj veliko zaupanje do Vašega hišnega
zdravnika, gospoda I. I. Zato Te po materinem na¬
ročilu sprelepo prosim, nagovčri ga, da bi berž ko
more k nam v I. prišel, ter očeta pogledal in njega
kakor tudi nas umiril.

Nekoliko nas pa tolaži že to, da se oče do
zdaj še dobro počuti, če prav se je bal, da se danes
merzlica poverne. Bog daj, da bi tako ostalo! Mo¬
rebiti je to nasledek premenjenega zraka, ker pra¬
vijo, da ta prememba najraje pomaga pri merzlici.
Upajmo, vendar preveč se na to ne zanašajmo.
Vsikakor nas bi zdravnik najbolj potolažil.

Prosi ga torej, naj kmali pride, in prejmi na¬
prej mojo serčno zahvalo za to prijaznost, ktero
nam izkažeš.

Tvoja

odkritoserčna prijatlica
I. I.

V I. due 8. vinotoka 1874.

140

7.

(Poročilo in prošnja.)

Prespoštovani gospod doktor!

Želeli ste, da bi Vam, blagorodni gospod, pre*
cej naznanili, ako bi se stan bolnega brata utegnil
na buje oberniti. Žali Bog, da se je tako zgodilo.
Zadnjo noč je prav nemirno spal, tožil je, da ga
glava hudo boli in včasih se mu je vzdigovalo. Kakor
ste ukazali, dal sem mu zapisanega zdravila oh
določeni uri, in prosim zdaj, da bi ukazali, kako
mi je dalje ravnati. Zelo zelo bi Vam bili hvaležni,
ako bi blagovolili bolnika še danes obiskati, če bi
Vam pa opravila tega ne dopuščala, lepo prosim,
da bi mi po človeku, ki Vam to pismo odda, vedeti
dali, kaj naj storim do takrat, ko Vam bode mogoče
priti. Vaš

ponižni služabnik

V I. 29. grudna 1874. I. I.

8 .

(Popraševanje.)

Preljubi brat!

Kmali bo leto preteklo, da nismo besedice sli¬
šali od tebe. Zdaj smo iznenada zvedeli po popot¬
nem človeku, da si v Celju v kovačnici gospodarja
I. I. Lahko si misliš, kako smo mi vsi zavoljo
tebe v skerbeh bili, ter se nismo mogli načuditi,
kako nam moreš kaj takega storiti, ko vendar veš,
da te vsi serčno ljubimo.

141

Naznani nam torej berž, kako se ti godi, kako
ti je do zdaj bilo in zakaj si tako dolgo molčal?

Za terdno se nadjamo, da tega našega popra-
ševanja ne pustiš v nemar, sicer bi morali misliti,
kakor pravi oče, da si pozabil na četerto Božjo
zapoved.

Mi doma smo, hvala Bogu, vsi zdravi in veseli.
Serčno te pazdravljajo oče in mati, drugi bratje,
sosebno pa tvoj

zvesti brat
Tomaž.

V Novem Mestu, 16. kimovca 1874.

9.

(Tožilo ali čestitanje.)

Preljubi oče!

Vaš god spominja me mnogih in velikih dobrot,
za ktere sem Vaši ljubezni hvalo dolžen, čutim, da
nisem v stanu Vam te ljubezni poverniti, in vem tudi,
da naj počnem, kar koli, ne bi mi bilo mogoče
poplačati Vam vseh tistih skerbi, ktere sem Vaiu
prizadjal, odkcr som žir, ali popolnoma nadomestiti
dobrot, ktere sem iz Vaših rok prejel.

Na misli so mi tudi blagi opomini, s kterimi
ste tolikrat spodbadali me k marljivosti, svarili me
zaradi mojih slabosti in napak, in sploh kazali mi
pravo pot. Vem dobro, da ste blagi in prizanesljivi
do svojega otroka in da zahtevate samo to, kar
s svojimi močmi storiti more. Pa kar morem,  to
hočem z Božjo pomočjo tudi storiti; hočem biti

142

poslušen in priden in v vsem Vaše ljubezni vreden,
Vsak dan hočem prositi svojega nebeškega Očeta
za milost, da me poterdi v tem mojem sklepu.

Ia ako Vašim željam zadostim ter mi se posreči,
da Vam zares veselje storim, tedaj bode, predragi
oče, izpolnjena mojanajserčnejša želja. Daj vsemo¬
gočni Bog, v čegar roki je vse [naše življenje, da
bi dnevi Vašega življenja srečno in veselo tekli; naj
Vas tisočkrat blagoslovi za vse, za kar Vam moram
hvalo vedeti, meni pa naj ohrani Vašo očetovsko
ljubezen.

Poljubljaje Vam, dragi oče, roke sem in
ostanem Vaš

pokorni sin
Štefan.

V Podragi, 16. sušca 1874.

10 .

(Vožilo za novo Isto.)

Predragi starši!

rroserčno me veseli, da Vam spet morem vošilo
za novo leto pisati. Ker ste tako dobri. Vas bode
ljubi Bog še prav dolgo zdrave in vesele ohranil;
in Vam še veliko veselja dal doživeti. Jaz bom
storil vse, s čimer bi Vas razveselil, bodem pridno
učil se in Vas lepo ubogal. To vam danes obljubuje,
in bode tudi izpolnjeval

Vaš

hvaležni sin
Janez.

V . . . dne . . .

143

11 .

(Prošnja za odpuščanje.)

Predragi stariŠi!

V poslednjem pismu mi očitate moje dozdanje
obnašanje. Zaslužil sem to; kajti lahkomiselno sem
ravnal, in ne tako, kakor se spodobi za sina, Glo¬
boko čutim, da sem to svarilo zaslužil in da nisem
vreden Vaše ljubezni.

Preudaril sem vse, kar mi v svojem listu na
serce pokladate, ter sem sklenil pred Bogom, da
mi volja Vaša od zdaj bode sveta postava, da se
bodem pridno učil in v šoli spodobno obnašal. Moj
součenee Juri, ki me je k marsikteremu nepremiš¬
ljenemu djanju zavedel, ne sme več k nam zaha¬
jati; na mojo prošnjo mu je to gospodar prepove¬
dal. Gospod učitelj mi je dovolilf, da zamujene
naloge ob pervih praznikih dodelam in dotegnem.
Cetertek in nedeljo se ne ganem iz hiše ter bodem
neprehehoma delal, dokler [ne doženem, kar sem
prejšnje dni zamudil. Za terdno Vam obljubujem,
da se hočem poboljšati im da Vam vse žive dni
več ne napravim žalosti, kakoršno ste zdaj zavolj
mene imeli. Osrečujte me zopet s Svojo ljubeznijo!

Odpustite mi napake, ki jih [iz celega serca
obžalujem in kterih slabe nasledke spoznam; z vso
močjo si bodem prizadeval, da se nič več ne pregrešim.

Ko to dopišem, ljubi stariši, dognano bode delo
današnjega dne, in predno ležem, hočem samo
prositi Očeta nebeškega, da bi mi podelil moč

144

k izpolnjenju mojega sklepa in tako drage moje
stariše oveselil s tolažbo, da imajo še v meni
ubogljivega in hvaležnega sina. Naj nocoj zaspim
v terdnem zaupanju, da se na me ne jezite, da ni
zopet verjamete, in da še priserčno ljubite

Svojega
skesanega sira
Janeza.

V Kranju dne 15. rožnika 1874.

12 .

(Izgovor.)

Ljubi prijatelj!

Bukve te-le si imel že pred osmimi dnevi
dobiti, kakor sem Ti bil ustno obljubil. Priznavam,
da sem kriv, in prosim Te, da mi ta pot odpustiš.
Mogel bi se sicer z nečim izgovoriti, pa se bojim,
da Ti ne bode zadosti. Knjiga namreč je bila pred
osmimi dnevi zares pripravljena, da se nazaj pošlje.
Tu pride k meni najin prijate! Milan, zapazi knjigo,
popraša me, kaj ima v sebi, in ko to zve, hoče
jo po vsi sili imeti ter si jo za nekaj dni kar vzame.

Ali Ti je on to sam naznanil, kakor mi je
obetal, tega ne vem, ali to vem, da samo zaradi
njega nisem bil mož beseda. Odpusti, dragi prijatelj,
in preženi nevoljo s to mislijo, daje  Tvoja knjiga
dvema prijateljema pripravila nekoliko prijetnih ur.
Milan mi vsaj piše, da mu je neizrečeno v serce
segla; pa tudi jaz Ti moram reči, da mi je od
kraja do konca kaj zanimljiva bila. Kadar se

145

snideva, hočeva se — ko se Tvoje celo zopet
razvedri, —obširneje pomeniti o ti prelepi knjižici.

Ne vem, ali bi smel po tem takem k današ¬
njemu pismu pristaviti prošnjo, da mi spet kake
bukvice posodiš? Pripravljen sem na ostre pogoje,
če mi hočeš ustreči; bodi pa prepričan, da rad
tudi najostrejše izpolnim, samo da svoj pregrešek
popravim.

Serčno Te pozdravlja Tvoj

Bogoslav.

V L, dne 18. velikega serpana 1874.

13.

(Prijateljsko očitanje.)

Dragi prijatelj!

Štiri mesece je že, da mi nič ne pišete ; ter
še danes odgovora nimam na svoje zadnje pismo.
To molčanje mi malo predolgo terpi, in začenja se
mi čudno zdeti. Mislim in premišljujem, kaj bi bilo
temu vzrok; pa ga ne morem nikakor najti.

Ste li morebiti bolni ? To menda niste. Ali
ste se podali na pot ? To v tem letnem času ne
more  lahko biti. Ali morda me več nimate
radi? Na to še pomisliti nečem. — Tako si zdaj
zmislim en vzrok Vašega molčanja, zdaj ga spet
zaveržem; in nazadnje mi pri vsem tem ne ostane
drugo, nego misliti si, da nekaj vendar le mora
temu vzrok biti.

Res je, da dolgo molčanje ni da bi moglo (mo¬
ralo) biti znamenje razdertega prijateljstva, kakor

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. Sole. 10

140

tudi pridno dopisovanje še ni dokaz stanovitnega
prijatelstva. Ali ker ste prej tako pridno in pično
odgovarjali na moja pisma, djal bi, da sem se nekako
razvadil, verh tega so se Vaša prijazna poročila
mojemu sercu tako priljubila, da mi, odkar molčite,
zmeraj nekaj manjka; tudi sem v skerbeh za Vas.
Prosim Vas torej, dragi prijatelj, rešite me tek misli,
ki mi nepokoj delajo, povejte mi če tudi le z ne¬
koliko verstioami, da ste živi in zdravi, in da ste
s svojo ljubeznijo vdani

Svojemu

Janezu.

V Gorici, dne 6. prosinca 1874.

14.

(Povabilo.)

Dragi Peter!

Izpolnjena je moja vroča želja. Ravno danes
sem prejel od svojega dobrega očeta list, v kterem
mi, -— dobivši ugodna sporočila o meni, — do¬
pušča, da na šolske praznike s seboj pripeljem
prijatelja součenča, ki se je izverstno učil.

Kdo je ta tovariš, tega Ti ne potrebujem še
le dopovedovati. Poskčrbi samo za to, da bodeš,
kakor bo preskušnja storjena in spričevalo v Tvojih
rokah, berž pripravljen na odhod in da z menoj
vred nemudoma mestu pleča oberneš. Bodi si pa
v svesti, da ne prideš med tuje ljudi. Moji stariši
Te že poznajo iz mojih pisem, in Tvoja odlična
spričevala bodo dobro misel, ki jo imajo o Tebi,

147

še zvišala. Kakor meščanu pa Ti bo dobro djalo,
da bodeš nekaj tednov čisto gorsko sapo dihal;
in jaz si bodem prizadeval, Tebi svoj dom, kolikor
bo mogoče, prijeten storiti.

Kadar svojim dobrim starišem naznaniš, kar
Ti tu pišem, ne pozabi, priporočiti me in reči jim,
da prihodnjo nedeljo sam pridem, prosit jih v oče¬
tovem imenu, da Ti dovolijo iti z menoj.

Priserčno Te pozdravlja

Tvoj

zvesto vdani
France Podgornik.

V I., dne 24. malega serpana 1874.

15.

(Priporočilo.)

Ljubi ■prijatelj!

Mladi Jugovič, ki Ti izroči ta listek, hodil je
tukaj pri nas v šolo, in zdaj so ga njegovi rodi¬
telji poslali v Ljubljano, da se tam uči tergovino.
Kako bi mu ljubo bilo, v tako velikem mestu, kjer
nima ne ene znane duše, da najde saj enega pri¬
jatelja, kteremu bi se mogel pridružiti in ki bi mu
včasi z besedo in djanjem na roko šel; tega ti,
dragi Šimen, ne potrebujem razkladati.

Za to bi mu iz serca rad polajšal toliko te¬
žavni stan; to da v tem oziru nimam razen Tebe
nikogar, komur bi svojega ljubljenca Jugoviča pri¬
poročiti mogel.

10  *

148

Sprejmi torej prijazno tega mladeniča; berž se
Ti bode prikupil. Pa je tudi vreden Tvojega pri¬
jateljstva in zaupanja, kajti poznam ga že več let
in Ti morem povedati, da je pameten in pošten
mladenič, prijeten tovariš, in pa zanesljiv, zvest in
veren prijatelj.

Z eno besedo, sprejmi ga tako, kakor si mene
sprejemal, ko sem z Ljubljano prihajal vedrit se
v Tvoji prijatelski tovaršiji, ter bodi prepričan, da
napraviš veliko radost

svojemu

. odkritoserčnemu prijatelju.

Andreju.

Na Reki, 3. vinotoka 1874.

Poduk.

Pismo ali list je sploh pismeno poročilo,,
namenjeno neki osebi (včasi tudi več osebam).
Pismo je namesto ustnega pogovora. Tudi pismene
vloge na visoke osebe, da se spomnijo kake ustno
izrečene prošnje (Promemoria, spomenica)
in pa prošnje podane gosposki, so pisma  glede
na zapopadek, samo da po vnanji podobi uradno
lice dobivajo. Pismo ali list zapopada v sebi to,
kar bi pisec temu, kteri ga prejme, z besedo
povedal, ko bi gal imel pred seboj. Ako na pismo
pride odpis ali odgovor,  ali če si dve ali več
oseb ena drugi pišejo, tu postane med njimi
dopisovanje  (korespondenčna).

List je pismen sestavek in kakor tak mora
imeti na sebi vse lastnosti, ki se od dobre pisave
sploh zahtevajo. Kdor se je torej naučil to, kar
misli, na tanko, določno in jasno zapisati, ta bode
tudi znal pismeno poročilo na koga sestaviti tako,
da svoj namen dosegne. Toda ni še dovolj v listu
paziti samo na to, kar se hoče komu poročiti.

Vsak drug sestavek je pisan brez ozira na
bravca, bodi si ta ali drug; med bravcem in pisavcem

150

ni nobene posebne zveze, ali vsaj ni, da bi mogla
biti., List nasproti je namenjen vselej neki določni
osebi; iz njega se mora torej viditi, v kteri osebni
zvezi so eden do drugega tisti, kteri si dopisujejo.

Na to je treba paziti temu, kdor pismo piše,
in deržati se mora posebnih pravil, ki zadevajo
nekaj pisavo, t. j. način, kako, in red, po kterem
se dopovedujejo misli, ki se hočejo komu naznaniti
(listovni slog), nekaj pa vnanjo podobo ali
obliko,  ki jo ima list ali pismo. Nektera teh pravil
imajo svoj začetek le v sprejeti navadi, pa bi gre¬
šil zoper lepo šego in vljudnost, kdor bi jih pustil
v nemar.

a) O pisavi ali zlogu v listih.

1. Kadar se zgovarjamo z drugimi, moramo
deržati se nekih postav, kterih ne sme zanemarjati
kdor hoče čislan biti kakor človek omikan in
čednega obnašanja. Karkoli se v spodobni
družbi sme govoriti, dopuščeno j e t u d i
v pismu povedati.

2. Ker pri pisanju pisma imamo več časa in
miru,  da reč premislimo, kakor pa pri ustnem
pogovoru, za to lahko besede skerbneje izbiramo
in misli bolje zverstujemo, kakor pri pogovoru, ko
se beseda za besedo naglo izgovori, in izgovorjena
naglo prej de, ter se marsikaka nepravilnost ne
opazi ali vsaj ne zameri. Pismo pa po navadi paz¬
ljivo beremo, beremo časi po večkrat in bero ga
morda tudi drugi, kterim ni bilo pisano.

151

Po tem, kako je pisano, sodi se o pisavčevem
umu, o njegovi omiki in njegovem značaju. Kdor
tedaj piše pismo, naj dobro preudari, kako ga na¬
piše, da bode po slovniških pravilih uravnano.

3. Kdor pismo prejme, more se ravnati samo
in edino po tem kar je pisano, ter mu ni moči,
kakor se to godi pri besednem pogovoru, oberniti
se na pisavca, — ki ni pričujoč, — naj bi mu to
ali uno bolje pojasnil ali terdneje dokazal. Za to
je treba, da pismo določno in očitno naznani, kar
se hoče poročiti, in misli morajo biti tako v red
djane in ubrane, da je lahko razumeti, kaj prav
za prav hočemo s pismom.

4. Če se že pri ustnem pogovoru mora človek
ozirati na to, s kom se pogovarja, kaj še le pri
pismeni menitvi. Drugače govorimo in pišemo, če
je ta, s komer govorimo ali komur pišemo, nam v
rodu, naš dobrotnik, naš prijatelj, naš višji ali
podložnik, če je zdrav ali bolan, če je mož sivih
las ali nežen deček, če je vesel ali žalosten,
malobeseden ali zgovoren. Naj zastran tega le
nekaj v misel vzamemo. Višji stan zahteva globoko
spoštovanje  in včasih tudi veliko poniže¬
vanje,  nižji stan pa vsaj tisto čislanje in
ljubezen,  ktero moramo sploh vsakemu človeku
izkazovati. Z občutljivim in bolehnim človekom
moramo nežno in rahlo,  s prijateljem in
znancem z zaupljivo odkritoserčnostjo
ravnati; vsem pa mora iz celega poročila biti
očitno, daje  mišljenje in čutenje, kakoršno se

152

razodeva iz pisma, v resnici pisavčevG
mišljenje in čustvo.

5. Dostikrat je že prav ponevedoma ktera ne¬
premišljena ali napačno zabernjena beseda, kaka
dvoumnost bila kriva, da pisavec s pismom ni do¬
segel, kar je hotel, marveč da je še škodo i za¬
mero imel. V izbiranju besed previdnim  biti
veleva nam tudi ozir  na zvezo, ki je med nami
in tistim, komur pišemo. Najbolje nam pomaga
pri tem, če smo ponižni ali skromni.

Kdor nima navade , sam sebe hvaliti in po¬
vzdigovati , ta se ne pregreši tako lahko zoper
spodobnost in vljudnost.

b) O vnanji obliki listov ali pisem.

Vse, kar se ne tiče na ravnost reda, po kterem,
in načina, kako so izrečene misli, ki jih pismo za-
popada, vse to se šteje k vnanji obliki. Sem gre:

1. Ogovor,

2. vvod,

3 .  sklep ali doversek s podpisom.

1. V ogovoru  imenujemo osebo, kteri je
list namenjen, z oznamenilnimi besedami, dajemo ji
naslov.  Za prijatle in znance najdejo se lahko
take besede; tu govori prirojeni čut in ta nam da
tudi spoznati razloček, ki je po vsebini pisma treba
pri odgovoru na-nj paziti. Ta čut nam poreče, ali
bodemo, kadar pišemo prijatelju, ogovorili ga:
„dr agi ali dobri, ljubi prijatelj, preljubi,
predragi, spoštovani, mnogooenjeni,

153

preljubljeni prijatelj !' 1  Ravno tako bode omi¬
kanemu človeku lahko presoditi, ali kaže prijatla
ogovoriti po okoliščinah, ki so v pismu obširneje
omenjene, ima li namreč pisati: „Moj srečni ali
nesrečni, moj žalostni, ubogi, skerbni,
prizanesljivi prijatelj!"  itd.

Drugače pa je, kadar se piše tujim in nezna¬
nim, starejšim in više postavljenim, in sploh takim,
s kterimi nismo v prijateljski zvezi in razmeri.
Dobra olika in šega zahteva tukaj, da jih ogovo¬
rimo z navadnimi imeni ali naslovi*).

V listih na dobre znance sme se ogovor vplesti
tudi v pervi stavek ali pa se postavi listu na čelo;
n. pr. „Ne bi mi, dragi prijatelj, bil mogel boli
ustreči itd.“, ali pa:

Dragi prijatelj !

Ne bi mi bil mogel bolj ustreči itd.“

V drugih pismih pa stoji ogovor zmerom nad
pervo verstico, in tem više nad njo, čim višja je
oseba, kteri se piše.

Tudi sredi lista, kjer v pismih na prijatle in
znance stoji zaimek „ti“ ali „vi“, rabijo se včasi
ogovori prejemnikovemu naslovu primerni, n. pr*
„Vaše Blagorodje, Vaša Milost“ itd. **).

*) V pridavku so popisani najnavadniši naslovi za
ogovor, za pismo samo, za podpis in nadpis na
pismih.

**) Pišejo se najraje taki naslovi z velikimi zažetnimi čer-
kami.

154

2. V v o d pisma pripravlja na njegov zapo-
padek. Po navadi se v njem omenja prilika ali
vzrok, zakaj pišemo. Pri prijatelskih pismih to ne
dela take težave kakor pri drugih. Kolikor laglje
in prosteje vvod na zapopadek pelje, toliko bolji
je. Da se pa v tem vselej prava struna zadene, za
to je treba dolge vaje v pisanju pisem.

V zgled in na izbiranje naj stoji tu nekoliko
takih vvodov :

Imam čast,  naznaniti Vam itd.

Veseli m d, da Vam morem dati ugoden odgovor na Vaš
list itd.

Nadjaje se, da Vašemu Blagorodju ustreženi, dajem Vam
vedeti, da —

Ne, zamerite, da Vaše naročilo tako kesno ieveršim,

Vsemu svetu znana plemenitost, prijaznost in dobrotlji¬
vost Vašega Blagorodja dajejo mi serce, da se v stiski k Vam
zatečem. Jaz sem namreč itd.

Dovolite, prečastiti gospod, da se na Vas obernem v neki
reči, ktero morem samo Vaši prijazni dobroti razodeti —

Močno mi je žal, da Vam ne morem izpolniti želje, izre¬
čene v cenjenem listu —

Upam, da si za terdno prepričan o mojem odkritoserčnem
sočutju do Tebe, ter dane bodeš štel za golo vsakdanjo navado,
če Ti tudi pri zdanjem radostnem prigodku izrečem svoje
serčno veselje itd.

Zanašaje se na Vašo pravičnost, derznem se Vam, pre-
blagorodni Gfospod, vestno in odkrito razložiti dogodek, ki me
je pripravil v nevarnost, zdeti se nevreden Vašega zaupanja,
ter mirno prepuščam Vam, da Sami razsodite , sem li v teh
okolnostib mogel drugače ravnati.

3. Sklep.  Kakor mora pismo imeti priličen
vvod, tako mu se hoče tudi dobrega sklepa ali
konca-

155

Sklep se podaje najlaglje iz tega, kar pismo
obsega, ter je najbolje, da stoji s tem y neki no¬
tranji zvezi. Če se pa tako ne more, odločiti je
poseben odstavek sklepu pisma, ki se v drugem
tudi, kakor ogovor, ravna po višjem ali nižjem
stanu tistega, komur pišemo.

Pisma znancem in prijatlom doveršujejo se
navadno tako nekako :

Bodi zdrav! Z Bogom !

Želeč vsega dobrega- Tebi in Tvojim, sem in ostanem
Tvoj —

Ostani z Bogom in ljubi svojega zvesto ndanega —

Priserčno Tebe in Tvoje pozdravljaje, sem in bom vedno
Tvoj —

Bodi prepričan, da ne neham nikdar biti Tvoj zvesti in
odkritoserčni prijatelj.

Z Bogom , daj ter kmalu razveseli z odgovorom svo¬
jega —

V duhu s Teboj žaluje Tvoj zvesti prijatelj —

Tvoje dozdanje prijateljstvo mi je porok, da tudi zdaj
ne ostane neuslišan Tvoj —

Bog Vas obvaruj in daj Vam učakati veselja nad Vašim —

S celega serca sem Tvoj —

Pozdravi svoje in spominjaj se svojega —

Ne pozabi ni na tujem svojega nekdanjega in zdanjega
odkritoserčnega prijatelja —

V pismih namenjenih manj znanim ali pa višjim
treba je skerbno izbirati besede, s kterimi jih skle¬
nemo. Taka pisma se sklepajo po navadi z zagotovilom
spoštovanja in vdanosti ali pa s prošnjo za daljo
prijaznost in dobrotnost, blezo tako le:

Z globokim spoštovanjem podpisuje se —

S popolnim (neomejenim) spoštovanjem štejem si v čast
imenovati se —

156

Z največjim spoštovanjem podpisujem se (imenujem se)
Vaše Blagorodnosti —

Z resničnim (posebnim, odkritoserčnim, stanovitnim) po¬
stavanjem. Vaše Milosti —

Sprejmite, Preblagorodni Gospod! zagotovilo globokega
spoštovanja, s kterim se podpisuje —

Pripuročaje se ponižno Vaši blagi prijaznosti (dobroti)
sem —

Moja hvaležnost za ta dokaz Vaše dobrote bila bi tako
velika, kakor je vsegdar bilo spoštovanje, s kterim ostajam —

Sebe in svoje v milost in okrilje Vaše Preblagarodnosti
izročujoč, imam za čast, da se podpisati morem —

V pismih na najvišje osebe, n. pr. knežev-
skega rodu,  povečavajo se ta zagotovila vdanosti
na koncu še bolj :

Z najglobokejšo spoštljivostjo sem (ostajam) —

Poln veselega upanja pričakujem, da bo milostivo (do¬
brotljivo) uslišana moja ponižna (preponižna) prošnja, ter osta¬
jam z najglobokejšim spoštovanjem —

V pismih na višjo in odlično gospodo dodaja
ge na koncu še tudi navadni naslov, ki se vjema
z naslovom v ogovoru iu v listu rabljenim, ter se
postavlja na koncu vsredi verste, n. pr.

Imam za čast z iskrenim pošto Vanjem podpisati se
Vaše Blagorodnosti

vdani služabnik

I. I.

ali:

Ponižno nadjaje se milostivega uslišanja ostajam z naj¬
globokejšo spoštljivostjo,

Vaše Škofje Milosti

prepokorni služabnik

L I.

157

ali:

Ponižno podpisani si bode vseskozi prizadeval, da bi se
prejete dobrote vrednega skazal, ter ostaja z najglobokejšo
vdanostjo

Vaše cesarske Visosti

najpokornejši služabnik

I. I.

V pismih (vlogah, pOdneskih) na gosposke,
zbore, društva  itd. izpuščajo se sklepne be¬
sede ter se na konci postavlja samo podpis,  kraj
in dan.

Podpis  tega, ki pismo piše, ima po navadi
razen kerstnega imena in priimka še izraz spošto¬
vanja in vdanosti do tistega, komur se piše; n. pr.
tvoj iskreni brat I. I. Vaš pokorni sin. — Tvoj
odkritoserčni prijatelj. — Vaš vdani, verno vdani
(voljni, pokorni, najhvaležniši) služabnik I. I. itd.

V podpisu, zlasti kadar se tujemu piše, mora
ime biti razločno pisano.  Globoko spoštovanje
mislimo, da kaže, če se med sklepom pisma in
podpisom pusti več prostora praznega ter se ime
postavi doli na desno prav na kraj pisma. V pismih
na osebe, s kterimi prej nismo bili v nikaki zvezi,
dodaja se podpisu imena in priimka tudi stan pi-
savčev in po okolnostih še stanovališče.

Potrebna reč, ki se ne sme izpustiti, v pismu
je, da se naznani kraj,  kjer, in leto, mesec in
dan,  kdaj je pismo pisano. Pisavcu je nabolj pri¬
ročno, če vse to na koncu postavi, ter se tudi
(zlasti v pismih na višje) navadno zapisuje n a
levo  pod zadnjo versto samega pisma. Za onega

158

pa, ki pismo prejemlje, zopet je zložneje, da kraj,
leto in dan najde berž na začetku; za to se rado
(v opravilnih sestavkih vselej) postavlja na desno
nad ogovorom. Pa naj se že dene od kraja ali na
koncu, samo da se ne izpusti.

Pismo brez naznanjenega kraja in časa ne,
samo da očitno kaže pisavčevo nemarnost, temuč
mnogokrat izgubi tudi svojo vrednost za prejemnika
ker se to ali dno poročilo sodi tudi po času, kdaj
je pisano, ter je marsikaj, o čemer govori pismo,
še le mogoče prav razumeti, če se primerja čas.

4. K vnanji obliki lista se šteje tudi pisanje,
kakšno namreč je, potem papir, zavitek,
nad  p is  (adresa) in pečat.

a) P is. Včasih ne more biti drugače, kakor
da se list z naglo roko napiše. V listih na znance
in prijatelje ni v tem velike zamere, samo če so
misli v dobrem redu postavljene, razločno izrečene
in tako zapisane, da se dado brati.

To da vselej je to le izimek in izimki so
redkoma dopuščeni. Že vljudnost in spoštovanje
do prejemnika hoče, da smo pri pisanju paznejši
in marljivejši, a nemarnost v tem nam utegne
časih tudi škodovati.

Pred vsem drugim pismo bodi razločno  pi¬
sano, da se brez spotike prebrati da, in da ne bode
nikake pomote. In ker vsak želeti mora, da bi se
že z vnanjo podobo pisma prikupil temu, komur je
namenjeno, to naj si prizadene, da bode pisanje
tudi za oko kar je moči lepo. Nespodobno je in

159

nepristojno, če se v listu kaj izbriše, prekriža, iz-
sterže, med verste zapiše ali popravi; komaj da se
kaj takega v prijateljskih pismih spregleda. Tudi
se ne spodobi list s peskom tako posut odpraviti,
da ga prejemnik mora otepati, presno ga bere.
Da vzamemo dobro, černo tinto,  to zahteva
že razločnost.

h) Papir.  Za pismo je treba vzeti čist,
obrezan  papir. Barvni  papir se sme sploh
rabiti pri listih na znance; sicer pa se jemlje bel,
likan papir, kakoršen se prodaje pod imenom
listovnega ali pisemskega papirja.

Za pisma na kneževske osebe  in za vloge
na gosposke  jemlje se cela pola, podolgoma
v sredi pregnjena; za pisma na višje  in za
opravilne liste pa se jemlje pol pole pregnjene na
četertine (četverka, Quartformat ) in za prijatle in
znance največ četertina pole, pregnjena na osmine
(osmerka, Octavformat)  V vsakem pismu pušča se
zgoraj in zdolaj kakor tudi na levi strani čist ali
prazen prostor in sicer po velikosti papirja.

c) Zavitek.  V redu bi bilo, da se nobeno
pismo ne pošlje brez zavitka (couvert),  ker je le
tako mogoče ubraniti, da se ne umaže, ko vendar
vsak želi, da pride čisto v prejemnikove roke. Samo
manjša pisemska naznanila (biljeti), po tem prija¬
teljski in opravilni listi smejo se poslati tudi brez
zavitka.  Odperte se pošiljajo tudi dopisnice
(Correspondenzkarten). Pri skladanju pisma je treba
gledati na to, da je oblika všečna in spodobna,

160

da zapopadek ostane skrit zvedičnim očem, in da,
ko se pismo odpre, ni treba začetka iskati. Podoba
zavitka ravna se po podobi papirja, na kterem
je pismo pisano. Papir cele pole in pa četverke
se namreč dvakrat pregne, najpred podolgoma, po
tem po širjavi, pri osmerki pa se pregne na tri
enake dele po širjavi. Tako zložen list je prijetne
podobe, tudi se zavitek lahko naredi. Pismu iz
cele pole je za zavitek dosti pol pole  papirja
ravno tiste velikosti, pismu iz osmerke ali osminke
pa je dosti četert  pole.

d) Pečat. Pisma se zapirajo 'ali pečatijo s
pečatnim voskom ali z oblati.

Važnejša pisma in na odlične (višje) osebe se
pečatijo največ z nudečim  pečatnim voskom;
kader se naznanja smert ali če žalujoči piše, vzame
se černi vosk, pri pismih na znance pa tudi vosk
ktere druge barve.

Pečat se najpriličneje pritiska prav sredi pisma,
ali vsaj enako daleč od levega in desnega kraja,
če tudi bliže gornjemu ali dolnjemu kraju. •

161

e) Na dpi s (adreea). Nadpis je za to, da pismo
pride v roke tistemu, komur je namenjeno. Ta mora
pred vsem drugim povedati prejemnikovo ime
(kerstno in rodovinsko ali priimek) in pa stano-
vališče. To mu je najpoglavitniši namen. Vse
drugo, kar se temu dodaja, kakor: stan ali do¬
stojnost, poklic, delo, s komer se peča itd. s
primernim pridevnikom, — hoče sicer lepa navada,
pa ni bistveno potrebno k odpravi pisma, če ravno
prejemnika bolj na tanko naznanja * *)• Samo po
sebi se razume, da je treba nadpis prav pazljivo
in razločno pisati, da se lahko bere, ker sicer se
lahko zgodi kaka pomota in neprilika.

Za zgled stoji tu nekoliko nadpisov; pazi in
zapomni naj se, kako so verste razdeljene, ker tako
hoče navada:

1 .

Gospodu

Janezu Istiniču

Godoviču.

*) Zastran nadpisa glej: Pridavek.
Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. šole.

11

162

2 .

Nadpis pod. št. 1. bil bi zadosti samo, če bi se pismo
poslalo po kom, ki dobro pozna kraj in prejemnika.

Če bi se poslalo po pošti, to bi, ker v Godoviču ni
pošte, po št. 2. treba bilo pristaviti zadnjo pošto; še bolj na
tanko se naznani kraj, kadar se, kakor pod št. 3., doda še
dežela, v kteri je tisti kraj, in pa najbližja pošta.

Ni pa vselej dosti, da se dene samo ime in priimek prejem¬
nikov, ker je večkrat, posebno v velikih mestili, lahko veš
oseb enega in istega imena, temuč se mora pristaviti še njegov
obert, stan ali poklic in hiša, kjer stanuje; n. pr.

163

4 .

Gospod

Anton Podkrajšek

meščanski stroj ar
v

Gradcu  (Graz),

štev. 10 v Murskem predmestju.

5 .

Gospodu

Tomažu Grom-u,

pravniku na vseučilišču

v

Pragi,

ua Novem mestu, v Širokih
ulicah st. 84 — II. v 3. nad¬
stropju, štev. duri 7.

6 .

Gospodu

Tomažu Grom-u,

pravniku na vseučilišču (stanujočemu pri gospodu
kolarju Mazancu)

v

Pragi,

V Širokih ulicah, štev. 87— li¬

li

164

Pod št. 4 je dodano kraju še predmestje in hišna številka,
pod št. 5 pristavljeno je razen mestne četerti in hišne številke
še ime ulic, nadstropje in število stanišča; za prejemnika pod
št. 4 misli se da ga pismonosee lahko po obertu najde, v tem
ko prejemnik pod št. 5 po svojem stanu navadno pri kom
drugem prebiva.

Ce se pa pristavi bolj znano ime tega, pri komer prejem¬
nik stanuje, kakor pod št. 6, sme se staniščna številka izpustiti.

Priimek prejemnikov se defa ali v 3. padež, kakor gori-
pod št. 1—3, 5 in 6, ali pa ostaja v 4. padežu, nespremenjen
kakor pod 4, kar je v slovenščini primerneje in razločneje.

Ako pošiljamo pismo v tak kraj, kjer se govori drug in
ne slovanski jezik, dobro je napisati ves nadpis po nemško ali
francosko, da ga poštar razume.

Tudi pri pismih v slovanske dežele gredočih priporoča
se, da se imenu kraja in pošte pristavi nemško ime, če je raz¬
lično od slovanskega, n. pr. Postojina (Adelsberg), Ipava (Wip-
pach), Karlovec (Karlstadt), Granica (Weisskirchen), Verhnika
(Oberlaibaoh), Pri Fari (Unter-Idria) itd.

S posebno previdnostjo je treba delati, kadar se pečatijo
in nadpisujejo pisma, v kterih se pošiljajo denarji ali
važni kakšni spisi.

Tu se je treba na tanko in terdo deržati zaukazov, ka-
koršni so zastran tega c. kr. poštam vsak čas dani.

Ako v pismu pošiljamo denarje  (ki se pa
vozijo po vozni  pošti in ne po pisemski  pošti),
moramo jih na nadpisu na tanko razkazati in pismo s
petimi pečati zapečatiti tako, kakor se na sledeči strani
vidi. Na strani, kjer so pečati, mora se tudi pri¬
staviti ime in stanovališče tega,  kteri pismo pošilja.

165

Opomba 1.  Na navadno pismo, ki ne gre prek meje
avstrijskega cesarstva, prileplja se, že ni že zavitek štempljan,
marka (znamka) za 5 krajcarjev, s žimer je poštnina opravljena,
Ako hožemo biti varnejši, da pismo pride na svoje mesto, lahko
ga priporočimo (rekomandiramo) t. j. plačamo še 10 kr. priporoč-
nine in dobimo od poštnega uradnika primko ali recepis.

Tudi priporočena pisma morajo na pečatni strani imeti
zapisano ime tistega, ki jih pošilja, kakor se gori vidi na de¬
narnem pismu. — Papirnati denarji ali bankovci čez d 00 gld,
smejo se do 15 lotov teže na pošto oddajati tudi v nezapeča-
tenem pismu. Če se tako stori, prešteje jih poštni uradnik,
zapečati pismo enkrat (na sredi) s poštnim in štirikrat s po-
šiljavčevim pečatnikom, odloči poštnino po vagi in po vred¬
nosti, izda primko in tako je pošta odgovorna za prevzeti

160

znesek denarjev. Ce se pa denar prinese v pismu tako zapeča¬
tenem, kakor se tu gori vidi, določi poštni uradnik poštnino
ter .izda primko za povedani znesek.

V takem primeru pošta ni porok za to, da je v pismu
res toliko denarjev, kolikor kaže nadpis, temuč samo za to, da
se pismo, kakor je, z nepokvarjenimi pečati izroči, komur gre.
Za to je treba najpred na pečate pogledati in tudi pismo tako
odpreti, da se noben pečat ne pokvari.

f) Dodatek. V prijateljskih pismih se primeri
časih, da bi prejemniku radi še nekaj naznanili, ko
smo pismo že doveršili in podpisali. Temu se pravi
dodatek ali pripisek. Tak dodatek je dopuščen in
včasih celo potreben, če pisavec z njim utegne kaj
nerazločnega razjasniti, kaj neresničnega popraviti,
kaj nepristojnega izgovoriti ali prejemniku poročiti
kaj imenitnega, kar je še le pozneje zvedel ali do¬
mislil si. To poslednje izgovarja dodatek celo v po¬
slovnih ali opravilnih listih. Nespodobni pa so
dodatki v pismih, ki jih pišemo zgolj iz vljudnosti,
zahvale ali poštovanja, takisto, kakor bi bilo nespo¬
dobno z kakim odličnim (visokim) gospodom na
novo začenjati govor, ko smo mu se že priporočili

b) Opravilni listi.

Ifarooilni listi ali naroobenioe.

A. Primeri.

1 .

Gospodu L. C. Hardmuth na Dunaju.

V Idriji, 21. kimovca 1874.
Lepo Vas prosim, da bi mi po zanesljivi poti in
kmalu dobrega blaga in po nizki*ceni poslali, namreč:
60 tucetov svinčnikov zadnje verste,

20 tucetov boljših št. 5 v černem lesu,

25 tucetov boljših št. 5 v rudečem lesu,

25 tucetov boljših št. 4 v černem lesu,

25 tucetov boljših št. 4 v rudečem lesu.

Denarje dobite na ravnost po pošti, berž kakor
mi blago nepokvarjeno pride.

S spoštovanjem Vaš

vdani

I. I. kupec
v Idriji št. 87.

168

2 .

V Kranju, 15. grudna 1874.

Gospodu Janezu Stepančiču v Ipavi.

Zvedel sem po gospodu Peternelu, da imate
na prodaj 100 kvinčev (150 veder) vina svojega
pridelka, in da bi ga vsega skup po 20 gl. kvinč
dali.

Ker bi se rad prepričal o dobroti tega vina,
prosim Vas, da bi mi po pervi priložnosti poslali
sodec (kvinč ali poldrugi kvinč) in kar znese cena
za to, prejmite na pobotnico od gosp. kupca I. I.
v Ipavi, ki sem mu zastran tega že pisal.

če mi bode vino po misli, volja me je ga vsega
kupiti od Vas, samo bi jaz, če se to zgodi, želel,
da prepeljevanje vina Vi poskerbite pod svojim
odgovorom, in da za vino naredite pravšni kup.
Naproti pa si bodem tudi jaz v čast štel, z Vami
dalje kupčijo imeti.

S posebnim poštovanjem

Vam

vdani

Pavel Poklukar,
gostilničar.

B. Poduk.  Naročilni listi (Bestellungsbriefe).
kakor sploh vsi opravilni listi, zahtevajo prosto,
natančno in rozločno besedo, sosebno pa je treba

169

največje natančnosti glede na številke ali cifre in
na imena, da ne bode pozneje kake pomote. Ogovori
se navadno izpuščajo, in namesto ogovora stavi se
v listu gori prejemnikov nadpis. Kraj, mesec, dan
in leto se postavlja tudi zgoraj na desno. Opravilni
list se piše na pol poli v četverki, ter največ zloži
in zapečati brez zavitka, v tem ko se druga pisma
devajo v zavitek, razen če prav kratka in nagla
poročila v sebi imajo.

C. Naloge.

1. Prepišite zgornja lista na listovni papir in
pripravite ju, kakor če bi se imela res poslati.

2. Napišite naroČilni list, podoben pervemu,
vzemite pa namesto svinčnikov kako drugo robo.

3. Neki čevljar naročuje pri kožarju I. I. v I.
več verst usnja, ter določuje poprek ceno in pa
čas, do kdaj naj se mu usnje pošlje. Napišite to
naročbenico!

Ponudni listi ali ponudnice.

A. Primeri.

1 .

Visokorodna Gospa!

Milostiva Grofinja!

Ravno kar sem zvedel, da je Vaša Milost
sklenila dati v novo sezidani cerkvi v I. napraviti
stranski altar gotiške oblike. Ker 3em jaz ze v vec
krajih imel taka dela, in so, kakor smem reči,
povsod z menoj bili zadovoljni; derznem se prepo-

170

nižno Vaši Milosti svojo službo zastran omenjene
naprave ponuditi.

Da izkažem svojo zvedenost v tem predelu,
bodi mi dovoljeno, tu v blagovoljni pogled priložiti
narisa dveh altarjev, ktera sem po naročbi visoko-
castitega gospoda K. škofa za cerkvi v K. in B.
iz lesa izdelal, ter ob enem zagotoviti Vašo Milost,
ako bi me s Svojo naročbo počastili, da si bodem
prizadeval, to delo vestno in kolikor je mogoče
po ceni zveršiti.

Blagovolite, Milostiva Gospa, sprejeti zagoto¬
vitev globokega spoštovanja, s kterim se podpisuje
Vašega Visokorodja

ves vdani služabnik
I. I.

Kraj in dan.

2 .

kipar (nadpis).

Poštovani Gospod!

Pek Janez Germ je dal slovo svojemu opra¬
vilu in jaz sem njegov obert prevzel. Prosim torej,
Blagorodni gospod, da bi z zaupanjem, ktero ste
njemu toliko let izkazovali, tudi mene počastiti bla¬
govolili.

Ce bi se primerilo, da bi berž iz začetka ne
ustregel vsem željam častitih jemavcev, prosim,
blagovoljno pripisujte to težavi, s ktero se mora
vsak novinec boriti.

, JSarskerbneje pa si bodem prizadeval, da po
svojih močeh odpravim vsako napako, berž kakor

171

zvem za njo, in da s pazljivo in dobro postrežbo
opravičim izkazano mi zaupanje.

Vašega Blagorodja

vdani služabnik
I. I.

Rraj in dan. pek  ( Nadpis ).

B. Poduk.

V takšnih listih imamo se zlasti varovati in
ogibati dveh napak: da ne obetamo več kot bi iz¬
polniti mogli, in da si ne dovoljujemo besed, s kte-
rimi bi svoje delo na škodo drugih obertnikov
preveč hvalili. Kdor hoče svoje delo priporočiti,
stori najbolje, če se opira na spričevala vere
vrednih ljudi, ali če taka spričevala priloži.

C. Naloge.

Neki mizar se ponuja občini I., da ji napravi
potrebno pohišje za njeno novo šolo. Sklicuje se
na to, da je že več šol s potrebno mizarsko robo
preskerbel, ter obeta, da zgotovi delo za tri
mesece  od dne, ko se mu delo naroči; ako ne
bi v tem času dodelal, dovoljuje, da se mu kolikor-
koli odbije od dogovorjenega njegova zaslužka.

2. Neki zidar se ponuja c. kr. okrajnemu gla¬
varstvu, da v I. prevzame zidanje nove šole po
uradno poterjenem čertežu za 8400 gld. in da jo
dodela v 9 mesecih, če mu se zagotovi, da mtt
občina k zidanju potrebno robo, kakor je ustanov¬
ljeno, peljaj za 70 kr. na zidališče navozi. Voljan
je pak položiti 2000 gld. zavarsčine (kavcije).

172

Izgovorni listi ali izgovornice,

A. Primeri.

1 .

Blagorodni Gospod!

S tem listom prejmete naročeno obleko, namreč:
suknjo, blače in telovnik. 'Da Vam vsega tega nisem
poslal 1. dan t. m., kakor sem bil obljubil, nisem
sam kriv, ampak kriva je bolezen, ki je zadela
mojega pomagača (družnika). Za tako lično delo
pa v hitrosti drugega dobiti ni bilo moči. Prosim
torej, Blagorodni gospod, da mi za zdaj dobrotljivo
odpustite in dovoljeno mi bodi zagotoviti Vas, da
bodem, kar mi za naprej naročiti blagovolite, hitro
in po obljubi doverševal. S polnim spoštovanjem
Vašega Blagorodja

ponižni služabnik

Kraj in dan. I. I.

krojač.

2 .

Mnogo spoštovani gospod!

Zelo me je zabolelo, ko sem slišal, da z obla¬
čili, ktera sem Vam te dni poslal, niste popolnoma
zadovoljni, kajti vsegdar je moja želja, da cenjene
svoje naročnike v vsakem oziru zadovoljim. Ako
je pa suknja, kakor Vaše Blagorodje omenja, v
plečih pretesna, tedaj je pogrešek v meri, in tu bi
bil jaz sam kriv. Za to sem pripravljen, suknjo

173

nazaj vzeti in drugo narediti; in celo prosim, da
mi to vsikakor dovolite. Izgubo, ki jo bodem s tem
imel, dovoljno mi poverne zaupanje, ktero mi bode
Vase Blagorodje kakor doslej tako tudi za naprej
izkazovalo.

Priporocaje se Vaši prijazni dobroti sem in
ostanem s posebnim spoštovanjem

Vašega Blagorodja

vdani služabnik
Matija Premeri,

Kraj in dan. krojač.

B. Poduk.

Mož beseda biti dolžan je ne samo obertnik,
temuč tudi vsak človek; in brez velike sile ne
sme se prelomiti obljuba. Kdor vselej izpolni, kar
obljubi, temu zaupajo ljudje, ki imajo kaj opraviti
z njim; kdor pa svojo besedo lehkomiselno prelomi,
ali svojo obljubo zanemari, izgubi zaupanje in spo¬
štovanje pri drugih ljudeh. Obertnik pa ima posebej
še to škodo, da se z lebkomiselnim obetanjem dosti¬
krat ob gotov dobiček pripravi. Kajti kdor je sam
mož beseda, ne bode dolgo pečal se z nezanesljivim
obertnikom ali rokodelcem. Ako nas torej kaj po¬
sebnega zaderžuje, da obljube celo ne moremo
izpolniti ali ne v določeni dobi, to zahteva pre¬
vidnost in vljudnost, da se zavolj tega izgo¬
vorimo,  t. j. da povemo vzroke, za kaj nismo
mogli dostati, kar smo bili rekli. Za to so izgovor-
nice ali izgovorni listi (Entsehuldigungsbriefe).

174

Izgovor bode takrat najbolji, kadar povedani vzroki
prepričajo  tega, komur se izgovarjamo.

To se pa ne da naprej določiti, ker so ljudje
različnih misli; kar se enemu zdi silno in neodložno,
lahko se drugemu vidi manj imenitno in prav odlož-
ljivo. Vsikakor pa je potreba, da so razlogi, s kterimi
se izgovarjamo, resnični; kajti resnica na zadnje
vendar le koristi temu, kdor jo izreče, če bi se s
tem tudi kakega pregreška ali kake nemarnosti
sam obtožil.

C. Naloge.

1. Ako primerjamo oba zgleda, vidimo, da je
drugi list pisan po odgovoru na pervi list. Napišite,
kakšen je utegnil ta odgovor biti.

2. Gostilničar I. v Ljubljani naročuje z listom
pri kmetovavcu I. v Ravniku nekoliko mernikov
krompirja s tem pristavkom, da mu se blago v
hišo pripravi in voznina v računu posebej postavi.
Tudi se ustanovljuje čas, do kdaj se mora krompir
pripeljati.

3. Krompir je pripeljan za 14 dni pozneje,
kakor je bil naročen. Prodajavec se izgovarja z
mrazom, ki je bil med tem nastopil, in ki bi bil
krompirju gotovo škodoval, ako bi ga bil ob določe¬
nem času poslal.

i

175

Opominjavni listi ali spomenice.

A. Primeri.

Kraj in dan.

1 .

Blagorodni,

Prespostovani gospod!

Konec prosinca t. 1. sem Vam poslal račun za
dela, ki sem jih še lani kakor bukvovez za Vas
opravil.

Ker je od tiste dobe že skoraj štiri mesece
preteklo, pa mi še niste mojega računa poterditi
blagovolili, derznem se ponižno Vas na to opomniti
in prositi, da bi teh verstic ne vzeli za zlo.

S spoštovanjem

Vašega Blagorodja

vdani

Nikolaj Terpin,
knjigovez.

2 .

Velecenjeni gospod!

Pred dvema mesecema sem se bil prederznil
jer sem pismeno poprosil, da poravnamo naš račun,
ki še od lani za storjena knjigoveška dela stoji.

Vi mi, Blagorodni gospod, od te dobe niste ni
prošnje izpolnili, ni vedeti dali, do kdaj smem
za terdno plačila pričakovati.

176

S tem sem pa prišel tudi sam v zadrego ter nisem
nekega plačila ob izgovorjenem času opraviti mogel,
kar mi je zelo neljubo, ker red in natančnost ljubim.

Ker sem si v svesti, da sem Vaše Blagorodje
vselej v pravem času postregel in da cene nisem
presilil, menim, da bi tudi od Vaše strani bil
pravičnega ozira vreden, ter za to silno prosim, da
mi dolžni znesek najpozneje do konca prihodnjega
meseca poslati blagovolite.

Z vsem spoštovanjem

Vašega Blagorodja
vdani

Nikolaj Terpin,

Kraj in dan. knjigovez.

3 .

Spoštovani gospod!

Dvakrat sem Vas že pismeno prosil, da mi
plačate za delo, ktero sem Vam preskerbel; pa
nisem prejel ni plačila ni odgovora, ki bi vsaj na¬
znanil vzrok, zakaj se tako dolgo s plačanjem obo¬
tavljate. Čakal sem čez pol leta, da bi ne bilo za¬
mere, vkljub veliki zadregi, v ktero je Vaše odlašanje
mene samega pripravilo.

Zdaj pa sem prisiljen, Vašemu Blagorodju
resno napovedati, da me je volja, če me od danes
v osmih dneh ne plačate, pri sodišču pomoči iskati.

Ne zamerite mi, poštovani gospod, teh mojih
odkritih besedi. Za res jaz tega nisem rad storil
niti bi bil storil, ako bi me Vi s svojim obnašanjem

M

177

na ravnost ne silili, ter bodite prepričani, da od
serca želim, da bi mi ne bilo potreba v resnici
zgoraj omenjene poti nastopiti.

Z vsem spoštovanjem

Vašega Blagorodja
p. vdani služabnik

Nikolaj Terpin,

Kraj in dan. knjigovez.

B. Poduk.

Z opominjavnim ali terjavnim listom (Mahnbrief)
terjamo nekoga, da stori, kar je dolžan, ali kar je
obljubil. Kolikor ponižneje, spodobneje in vljudneje
je takšen list napisan, toliko prej se smemo na-
djati, da bo opominjani storil, kar je dolžan. Druga
in tretja opomnica sme biti že nekoliko resnejša in
ostrejša, nikdar pa ne bodi nespodobna, če bi se
dolžnik tudi do upnika še tako nedostojno obnašal.
Tuja nevljudnost nas ne opravičuje, da bi tudi mi
bili nevljudni.

C. Naloge.

1. Prepišite liste za primer dane.

2. Napišite opomnico. Plačilo terja knjigar,
dolžnik pa je ravnatelj kake učilnice. Ker opominja-
vec za ter dno ne ve, ali je dolžnik račun res dobil,
za to mora biti močno pazljiv pri izbiranju besed
in pri vzrokih, s kterimi opravičuje svoj opomin.

3. Odgovor na to opomnico. Ravnatelj še ni
dobil računa.

Slovenska Slovnica za najv. razr. lj. Sole.

12

178

4. Drugačen odgovor: Ravnatelj je sicer prejel
račun, ali ga je nekam djal, da mu ni pred oči
prišel, ter je bil pri mnogih opravkih na-nj pozabil.

Prosilni listi (prosbenice),

A. Primeri.

1 .

(Odzunaj.)

Preslavnemu c. kr. deželnemu poglavarstvu
v Ljubljani.

Luka Podgornik, učenec 1. razreda na c. kr.
višji realki v Ljubljani,

prosi za oprost od učnine.

(Z 2 prilogama.)

(Odznotraj.)

Preslavno c. kr. deželno poglavarstvo!

(Na pol strani.)

Ponižno podpisani je od začetka tekočega
šolskega leta dijak pervega razreda c. kr. višje
realke v Ljubljani.

A. Spričevalo pod A priloženo, ktero je dobil
konec pervega pol leta, kaže v napredku pervi
razred z izverščino,  iz posameznih pred¬
metov pa kakor tudi zastran obnašanja in
marljivosti vseskozi pohvalno sodbo. Glede
premoženja je v veliki stiski; kajti njegovi

B. stariši, kakor se vidi iz spričevala pod B pri¬
loženega, komaj uterpe preskerbeti ga z najpo-
trebnišim za življenje in on sam si pri najbolji
volji ne more še nič zaslužiti.

Najponižneje podpisani misli torej, da po¬
stavno dopuščene oprostitve od učnine ni
nevreden, ter se derzne prepokorno zaprositi,
da bi mu

Preslavno c. kr. deželno poglavarstvo bla¬
govolilo dodeliti to dobroto, ktere vreden ostati
si bode z zvestim izpolnjevanjem svojih dolž¬
nosti neprenehoma prizadeval.

V Ljubljani, 24. svečana 1874.

Luka Podgornik,  s. r.
učenec 1. razreda na
c. kr. višji realni šoli v
Ljubljani.

2 .

Preslavno  c- kr. deželno poglavarstvo!

(Odznotraj na pol strani.)

Najponižneje podpisani prosi, da bi se njego¬
vemu sinu Francu podelila ustanovnina (štipendija)
I., in opira svojo prošnjo na te-le razloge ali
vzroke:

A. 1. Njegov sin Franc je po prilogah A

B. in B četerti razred glavne šole z najboljim
uspehom doveršil, ter se nahaja zdaj v pervem
razredu Kranjskega gimnazija.

2. Najponižneje podpisani je v resnici

C. ubožen, ker po prilogi C lastnega premoženja
nima, ter, dobivaje samo 600 gld. letne plače,
mora petero nedoraslih otrok živiti in zrejati.

3. Deržavi služi kakor uradnik že 10 let;
ves ta čas je svoje uradne dolžnosti marljivo

12 *

180

izpolnjeval ter njegovi višji niso nikdar imeli

zakaj biti z njim nezadovoljni.

V Loki, dne 15. listopada 1874.

Anton Logar,
kancelist pri c. kr. okraj¬
nem sodišču.

(Odzunaj.)

Preslavnemu c. kr. kranjskemu deželnemu poglavar¬
stvu.

Anton Logar, kancelist pri c. kr. okrajnem so¬
dišču v Loki, prosi, da bi se ustanovnina I. pode¬
lila njegovemu sinu Francu, učencu pervega raz
reda na Krajnskem gimnaziju.

(S 3 prilogami.)

B. Poduk.

1. Prosilni listi (Gesuch)  imajo v sebi prošnjo
z razlogi podperto na javne gosposke ali posamne
osebe, pri kterih stoji, uslišati jo.

2. Rozlogi ali vzroki, s kterimi se prošnja
podpira, morajo biti poterjeni s spričevali, ki se
prosilnemu listu prilože.

3. Neke prošnje, n. pr. za nstanovnine (štipen¬
dije,) za denarno podporo, za izpraznjene službe itd.,
morajo se v nekem določenem roku (času) predložiti
dotični oblasti. Ta rok in pa pogoji (uveti), ktere je
treba v prosilnem listu izkazati, oglašujejo se po
navadi v službenih časnikih.

4. Prosilni listi na gosposke morajo biti štemp-
Ijani.

181

C. Naloga.

a) Kdo sme prositi za oprostitev od učnine ali
šolnine? S kakimi razlogi se taka prošnja podpira?

Kako dolgo (doklej) terpi dobljeno oprostilo
sploh ? posebej ?

b) V uradnem oglasniku Ljubljanskega časnika
bere se to le oznanilo: *)

Kje je treba oddati prošnjo za podelitev take
ustanovnine ? V čem obstoji užitek te ustanovnine ?
Kdo ima sploh pravico, oglasiti se za-njo?

Kake priloge je treba prosilnemu listu pridati?
Do ktere dobe se mora prosilni list podati?

*) Učitelj naj tukaj učencem prebere primeren razpis.

II. Opravilni sestavki

Računi *).

A. Primeri.

1 .

V Celju dne 28. maja 1874.

Račun

blagorodnemu gospodu Stefanu Debelaku v Celju
od Petra Goloba, čevljarja.

Do dobrega prejel 26 gld. 10 kr. avst. velj.
dne 3. rožnika 1874. Peter Golob,

čevljar.

*) Račun ali raj ten ga.

183

2 .

Iz hišnega računa.

184

B. Poduk.

1. Pod računom kakor opravilnim sestavkom
razumemo popis oddanega blaga ali storjenega
dela z naznanilom cene za blago in plačila za delo.

Takšen račun se pogostoma imenuje z laško
besedo konto  (v množnem številu konti).

Drugačen pa je hišni račun,  v kterem
se pišejo dohodki in potroški v hiši.

185

2. V računu mora po njegovem bistvu to le
naznanjeno biti, namreč:

a) storjeno delo, oddano blago s ceno vred
v deželskem denarju;

b) čas (dan in mesec), kdaj je delo storjeno,
blago oddano, po versti na tanko eno za drugim;

c) ime in stan  tega, od kogar je račun, in
onega, za kogar je;

d) skupni znesek denaijev;

e) kraj, dan, mesec in leto,  kje in kdaj
je račun pisan;

f) podpis  tistega, od kogar je račun;

g) postavni štempelj;

h) poterjenje prejetega zneska.  Po
prejetem plačilu se znesek pobota po navadi na
računu samem zdolaj,  pri čemer se v važnejših
primerih skupni znesek s čer kam i zapiše. Izpod
poterdbe mora stati lastnoročni podpis tega, kteri
je denarje prejel.

C. Naloga.

1. Povejte ustno, kteri so bistveni členi v
prejšnjih primerih.

Naredite račun a) za mizarsko delo, namenjeno
neki šoli, b) za knjigoveška dela, in c) o tem, kako
ste porabili denar, vam na male potroške dan *).

*) V nekih okoliščinah dal bi se sestaviti račun o stroških, ki
jih učenec svojim starišem napravi na mesec ali na leto.
Taka naloga bi bila zlasti koristna, ako bi učitelj gledal,
da bi posamna števila ne bila zmišljena, temuč iz življenja

18(5

Pobotnice * *).

A.  Primeri.

Navadne pobotnice.

1 .

Pobotnica

za 58 gld.  30  kr.  Gsem in pedeset  goldinarjev,
trideset  krajcarjev avstr, veljave, ktere sem jaz
podpisani od gospoda učitelja Jakopa Sternada
kakor najemščino za pol leta od sv. Jurja do sv.
Mihela resnično prejel.

V Ljublani, 24. malega travna 1874.

Peter Grižar,
lastnik hiše, št. . . v
Frančiškanskih ulicah.

2 .

Pobotnica.

Poterjujem s tem listom, da mi ie gospa Eli¬
zabeta Tominka iz Černič dve sto goldinarjev
avstr, veljave, ktere sem ji bil 1. malega serpana
t. 1. posodil (v zajem dal), z obrestmi 5 ”, namreč

vzeta in resnična. Za tega delj bilo bi se oberniti na rodi¬
telje same, da povedo , koliko posamne potrebe, n. pr.
hrana, obleka, podučevanje itd. v denarjih zneso. To bi bilo
koristno in podučno tako otrokom, kakor tudi roditeljem,
in bi potrebno varčnost učilo.

*)  Pobotni list ali pobotnica, tudi plačilni list, plačani list =
kvitenga, kvitanca.

187

petimi  goldinarji, danas popolnem izplačala, ko
sem ji dolžno pismo nazaj dal.

V Ajdovščini, 31. grudna 1874.

50 gld,, petdeset goldinarjev avstr, veljave, kakor
letno plačo od 1. prosinca 1873 do 1. prosinca 1874,
prejela sem popolnoma današnjega dne od gospo¬
darja Jožefa Komana, tukajšnjega gostilničarja, kar
s tem zahvalno poteijujem.

V Teržičn, dne 1. prosinca 1874.

Neža Kobe,
dekla.

Za petindvajset  goldinarjev konv. denarja,
ktere sem jaz podpisani kakor polnletne obresti,
dotekle od 14. maja 1873 do 14. novembra 1874
od 2000 gld. kapitala dne 14. maja 1873 na obresti
po 2| § naloženega danes popolno prejel iz c. kr.
občne blagajnice deržavnib dolgov.

Na Dunaju, dne 10. decembra 1874.

3.

Pobotnica.

4.

Pobotnica.

Št. 460.

Jernej Gregorič.

188

5.

Pobotuica.

Da sem 185 gld. in 60 kr. sto osemdeset pet
goldinarjev in 60 krajcarjev av. velj. za svoja
mizarska dela, po pogodbi od 30. prosinca 1874
storjena za mestno glavno šolo, iz blagajnice mesta
Kranjskega danes resnično prejel, poterjujem tu
s svojim lastnoročnim podpisom.

V Kranju, 25. listopada 1874.

Jovan Kotnik,
mizar.

6 .

Pobotuica na delna plačila.

Na sto sedemdeset  in  pet  goldinarjev
avstr, veljave, ki mi jih je dolžan gosp. Anton
Lesjak, krojač v Ljubljani, za oddana sukna, prejel
sem od njega danes osemdeset  goldinarjev avstr,
velj. kakor delno odplačilo.

V Ljubljani, 25. rožnika 1874.

Alojzij Kosmač,

tergovec.

189

7.

Pobotnica.

Gospod Andrej Župančič, tukajšni čevljar, plačal
mi je danes obresti po 5 § od 600 gld. avstr. v.
kapitala, dotekle od 1. sušca 1873 do 1. sušca 1874,
namreč trideset  goldinarjev, in po tem mi je
vernil še tri sto goldinarjev od kapitala samega
gori omenjenega.

V Novem mestu, dne 1. sušca 1874.

Martin Robida,
tergovec. j

Vzajemna pobotnica.

Podpisana sva danes svoje medsebne račune
preiskala, poravnala in vzajemno pobotala tako, da
do današnjega dneva nimava ničesar eden od dru-
zega iskati. Za to sva vničila račune in vse spise
o medsebnib iskovinab, kar sva jih v rokah imela,
ter izrekujeva za neveljavna vsa pisma, ki bi se o
tem utegnila še kje najti. Za najino večjo varnost
sva dvojno tako vzajemno pobotnico naredila, pod¬
pisala in si vsak po eno vzela.

V Loki, 15. kimovca 1874. Juri Gnezda,

tergovec.

Tomaž Dolinar ,
tergovec.

190

B. Poduk.

Iz zgornjih izgledkov da se posneti:

1. Pobotnica (Quittung)  je pismeno poterjenje,
da je neki znesek denarjev ali dolg ves do dobrega
ali pa deloma (nekaj) izplačan; ali pa, da ste se
dve osebi, ki ste med sabo račune imeli, popol¬
noma ali deloma pobotali. Kazen navadnih po¬
botnic  (št. 1 do 5) so tedaj še pobotnice od¬
bitne ali na delna plačila  (6 in 7) in zadnjič
vzajemne pobotnice  (8).

2. Da bode pobotnica veljala, mora na sebi
imeti postavni štempelj ter odgovarjati na ta-le
vprašanja:

a) Kdo plača?  (Včasih je dosti ime in prii¬
mek plačujočega, navadno pa se doda še stan in
stanovanje, da ne bi bilo pomote v osebi.)

b) Koliko se plača?  (Da se goljnfna pre-
nareja ali popačba ubrani, naznanja se denarni
znesek [sosebno goldinarjev] sčerkami in tudi s števil¬
kami (ciframi) ali gori od kraja ali pa zdolaj na levo.)

c) Za kaj se plača?  (Pri odbitnih pobotni¬
cah mora se s čerkami zapisati tudi ves dolžni
znesek, pri pobotnicah od obresti pa čas, za kteri
so obresti plačane. Pri pobotnicah zastran obresti
kakega javnega dolžnega pisma [Glej pob. št. 4]
napiše se zgoraj na levo število dolžnega pisma
[obligacije]; še se mora izrekoma pristaviti, kdaj
obresti dotekajo za izplačilo, dan in leto, kdaj
je bil kapital naložen, po kterih odstotkih in kje
je bil naložen. Na to se zapiše ime lastnika na
obligaciji stoječega. Ce je ona drugemu odstop-

191

ljena,  t. j. če je lastninska pravica na drugega
prenesena, kar se zapisuje na zadnjo stran obliga¬
cije, to se mora pod obrestno pobotnico postaviti
ime odstopovnika [cesionarjaj, t. j. tistega, na kogar
je prešla lastninska pravica do obligacije.)

d) Komu se plača?  (Ta, kteri prejemlje
naznanjeni znesek, izdajnik je tudi pobotnice. Po¬
treben je lastnoročni podpis njegovega imena in
priimka, včasih je dobro povedati še, kterega stanu,
oberta je itd. Tudi se mora pred dan in mesec po¬
staviti kraj, kjer se izdaja pobotnica.)

e) Kdaj se plača?  (Pobotnica se navadno
izdaja od tistega dne, kadar je plačano, in to se
razen dne, kterega je izdana pobotnica, še določuje
z besedami „danes“, ^današnjega dne.“ Pobotnica
pa ne izgubi nič od svoje veljave, če je v nji za¬
pisano, daje  aotični znesek kteri dan prej izplačan,
pobotnica pa pozneje izdana.)

G. Naloge.

1. Oče nekega učenca ima od kerčmarja Petra
Pivca v Celju dobiti 95 gld. 30 kr. avstr. velj. za
vino, in naroči svojemu sinu, da ta znesek prejme
in s pobotnico poterdi. Napišite pobotnico, ki bi se
prilegla temu šlucaju!

2. Župan mesta I. izroči gospodu fajmoštru
50 gld. v ta namen, da se po enako razdele med
desetero otrok najvišjega šolskega razreda (5 dečkov
in 5 deklic), ki so se v šolskem letu najbolj
odlikovali s pridno hoio v šolo, s pobožnostjo, lepo

192

obnašo in marljivim učenjem. Učenci in učenke
dado pobotnice za prejeti znesek.

3. Gospod fajmošter I. I. daruje 21. rožnika
1874 farni cerkvi v I. kapital 1000 gld. s to do¬
ločbo, da se vsako leto ena polovica dotičnib obresti
po pet od sto oberne na olepšavo Božje veže, druga
polovica pa podeli tistemu učencu farne šole, ktori
se pri očitni skušnji najde da je najizverstnejši. —
Kako bi se glasila pobotnica, ki bi jo obdarovanec
od sebe dajal za prejeti denar? (Pomni naj se še,
da obresti izplačuje cerkvena blagajnica.)

Prejemni listi ali primke (reoepisi).

A. Primeri.

Prejemni list.

a) Za osemdeset  goldinarjev avstr, velj.,
ktere mi je Miha Volk  današnjega dne oddal,
da jih izročim prečastnemu Logaškemu fajmoštru
gosp. Antonu Smrekarju.

Na Ravniku, 7. vinotoka 1874.

Matej Lisjak.

b) Poterjujem s tem listom, da mi je gosp.
Nikolaj Peternel zlato žepno uro, za mene od gosp.
Petra Potočnika prejeto, danes popolnoma neoško-
dovano izročil.

V Podragi, 1. kimovca 1874.

Juri Hobat.

B. Poduk.

S prejemnim listom se pismeno poterjuje, da
smo ali za se ali za koga drugega resnično prejeli

193

denarje ali kako drugo reč. Tak list ima sploh
ravno tiste člene, kakor pobotnica; najvažnejše je

1. da se na tanko naznani reč, po tem

2. dan, kdaj se je kaj prejelo;

3. da se pristavi prejemnikov podpis, in

4. če prejemnik ni prejel reči za se, da se pove
oseba, kteri je namenjena.

C. Naloge.

1. Premenite prejemni list a), da se bode
začenjal tako:

a) Miha Volk mi je itd.

b) Poterjujem, da sem od itd.

c) Da mi je Miha Volk itd.

2. Z ozirom na prejemni list b; napišite, kako
bi se glasil prejemni list Nikolaja Peternela o zlati
uri, namenjeni Jurju Hobatu.

3. Spišite ta-le prejemna lista:

a) Nekdo je od voznika Jakopa Hrasta  iz
Terziča prejel skrinjo, zaznamovano z A. S. št. 9,
ki po vpovedi v sebi ima podobščine, ter obeta, da
jo v treh dneh odpravi gosp. učitelju Kvasu v
Kranj.

b) Gospodar Baštijan Kopun  iz Žavca je
prejel sod vina zaznamljen z B. O. 5 in zapečaten,
da ga pošlje poštarju v Vransko.

Hranilni listi ali hrambenice fdepozitke).

A. Primer.

Tukajšnji knjigar gosp. Štefan Gostiša
mi je danes dve sto petdeset c. kr. cekinov

Slovenska Slovnica za naj v. razr. lj. Sole. 13

194

pred mojimi očmi naštel in v hrambo izročil. Po-
terjaje le-to, obetam ob enem, da hočem ta denar na
njegovo zahtevo njemu samemu ali njegovemu po¬
oblaščencu, kadar mi izroči ta hranilni list, zopet
nazaj dati.

V Novem mestu, 4. maja 1874.

Pavel Dimeč.

B. Poduk.

V hranilnem listu ( Verwahrungsschein)  je bi¬
stveno :

a) da se pove na tanko, kaj seje  dalo hraniti;

b) da so določeni pogoji, pod kterimi se ima
hranjeno nazaj dati;

c) da se zapiše ime tistega, kteri reč hraniti
daje,  in čnega, ki jo prevzema  in hraniim list,
izdaje, in zadnjič tudi dan,  kdaj je reč prejeta.

C. Naloge.

1. Prepišite zgornji prejemni list, pa da se
bode začenjal tako:

a) Jaz podpisani poterjujem s tem listom itd.,
ali pa:

b) Današnjega dne mi je izročil itd. ali:

c) Da sem od gospoda itd.

2. Nekdo poterjuje:

a) da mu je dekla hraniti dala skrinjo z belim
perilom in obleko, ter pristavlja, da neče biti porok,
ako bi se te reči brez njegovega zadolženja kako
poškodovale.

b) Da mu je gospa I. I. zapečateno škatlico,
ki po nje povedbi važna pisma v sebi ima, v

I

195

hrambo dala s tem pristavkom, naj jo nazaj da
temu, kdor mu ta list zopet izroči.

Odpovedni listi ali odrečnice (reversi).

A. Primeri.

1 .

Moj sosed, hišni lastnik gosp. Ambrož Lesar,
bil je tako dober, ter je zaprošen dovolil mi, da
smem za svojo potrebo jemati vode iz zdenca
(vodnjaka) na njegovem dvorišču.

Obetam s tem listom, da te dovolitve ne bom
nikdar štel za kako pravico, ki bi jo jaz imel, temuč
da jo hočem kakor dobroto meni dodeljeno dotle
uživati, dokler bode gosp. Ambroža Lesarja volja,
meni to uživanje dopustiti.

V Postojini, 3 sušca 1874.

Jožef Oparnik.

2 .

Gospod I. I., zemljiščni posestnik v I., prepustil
mi je iz dobrote kos svojega hišnega verta, štiri
sežnje dolg in tri in pol širok, da na njem po¬
stavim ulnjak. Jaz se zavezujem, da ta kos zem¬
ljišča, ako bi on ali njegovi dediči zahtevali, brez
vgovora zopet odstopim v tistem stanu, v kterem
sem ga prejel. Za poterjenje tega stoji tu podpis
moj in dveh naprošenih prič.

V . . . . dne 14. aprila 1874. I. I.

učitelj.

I. I.

kot naprošena priča.

I. I.

kot naprošena priča’

13*

196

B. Poduk.

Z odpovednim listom ali odrečnico (Vzericht-
schein, Bevers)  se izrekuje, da dovoljenja, ktero
nam je kdo dal, ne bodemo nikdar šteli in imeli za
kako pravico.

V takem listu se mora povedati:

a) kdo dovoljuje,

b) komu se dovoljuje, '

c) kaj se dovoljuje, in pa pristaviti,

d) da se dovolitev ne bode nikdar imela in
terdila za pravico.

Večkrat se z odrečnico poterjuje, da se nekdo
pravice, ktero je imel, pod nekimi pogoji na
daljšo ali krajšo dobo odpoveduje. Tedaj se mora
v nji na znanje dati: 1. kdo se odrekuje pravice;
2. česa  se odrekuj e; 3. komu  na korist se odre-
kuje, in 4. pod k t eri mi pogoji. Da so priče
podpisane, važno je pri teb kakor pri vseh privatnih
pismih glede na dokaz, če jih tisti, ki z njimi kajp
povedati hoče, ne piše sam.

G. Naloge.

a) Kmetovavec 1.1. dopusti je nekomu, da si
prek njegove njive, ktero je treba tanje zaznamo¬
vati, sme narediti kolovoz določne širokosti. Le-ta
mu da odpovedni list na to.

b) Jernej je dovolil Tomažu, da sme vsak čas
po noči in po dnevi hoditi skoz njegov vert, in da
za tega delj ima tudi ključ tako od prednjih kakor
od zadnjih vrat. Tomaž mu na to napiše odpove¬
dni list.

197

Dolžna pisma ali zadolžnice.

A. Primeri.

1 .

Jaz niže podpisani priznavam s tem listom, da
ami je gosp. Martin Sodar,  posestnik v Loki, na
mojo prošnjo tisoč  in dve  sto  goldinarjev
avstr, veljave posodil *) in danes ta znesek v ban¬
kovcih resnično v gotovem izplačal. Zavezujem se,
da bodem ta kapital za dve leti od današnjega dne,
ne čakaje odpovedi, gospodu Martinu Sodarju
ali njegovim dedičem v bankovcih zopet vernil in
da bodem letne obresti po pet od sto pol leta na¬
prej  gospodu upniku plačeval.

To svojo zavezo spričujem in poterjujem s
svojim in dveh zaprošenih prič podpisom.

V Loki, dne 1. sušca 1874.

Jovan Kolednik  s. r.

Himen Zuža  kakor priča.

Matej Sever  kot priča.

2 .

Jaz niže podpisani priznavam s tem listom, da
mi je gosp. Juri Globočnik,  kupec v Idriji,
dva tisoč  goldinarjev avstr, vel j. posodil in danes
v gotovem izplačal. Zavezujem se, da bodem to
istino z obrestmi po pet od sto pol leta po tem,
ko se mi odpove, v enaki veljavi vernil gospodu
Jurju Globočniku  ali njegovim dedičem.

*) V zajem dal = vzajmil.

198

V zavarovanje istine in obresti dovoljujem, da
gosp. upnik sme ta dolg vpisati dati v zemljišne
bukve na mojo nezadolženo hišo št. 18 v Zireh.

V dokaz tega lastnoročni podpis moj in na-
prošenih prič.

V Žireh, dne 8. kimovca 1874.

Martin Erjavec  s. r.

Stefan Kobelj  s. r.

kot priča.

Gašpar Medved  s. r.
kot priča.

3.

Jaz niže podpisani priznavam s tem pismom,
da mi je moj sosed, gospod France Kosmač, mi¬
zarski mojster, današnjega dne šestdeset goldinarjev
avstr. velj. v zajem (na posodo) dal in ta znesek
v bankovcih odštel. Obljubnjem, da mu na zajem
vzeti znesek od danes za pol leta resnično in z iz¬
govorjenimi obrestmi po 6§ vred poplačam.

V...  dne ...  meseca ...

Luka Sternad,
dolžnik.

B. Poduk.

Dolžno pismo (obligacija, Schuldechein)  je pismo,
s kterim poterjujemo, da smo od nekoga neki
znesek denarjev na posodo (v zajem) vzeli. V
njem se mora:

a) razločno imenovati upnik  ali verovnik,
t. j. tisti, kteri je denarje posodil;

199

b) prispoznati, do smo znesek prejeli;

c) razločno povedati, v kterili denarjih ali v
kteri veljavi se je ta znesek izplačal; mora se

d) povedati, kakšni odstotki se bodo plačevali,
— ako so obresti obljubljene —;

e) obljubiti, da se posojeno verne, in kdaj;
mora se pristaviti

f) kraj, dan in leto (s postavnim štempljem), iD

g) lastnoročni podpis dolžnikov, in če dolžnik
ni z lastno roko napisal dolžnega pisma, še podpis
dveh prič (svedokov).

C. Naloge.

1. Čemu je v primeru 2. postavljen pogoj,
da se bo denar nazaj dal v tisti veljavi, v kteri
je bil prejet?

2. Napišite dolžno pismo za 300 gld., ktere
mora dolžnik verniti tri mesece po prejeti odpovedi,
in da bode dotle plačevati obresti po 4| od sto.

3. Napišite ravno to zadolžnico, pa s tem raz¬
ločkom, da morata dolžnik in upnik tri mesece prej
odpovedati.

Poroštveni listi ali porokovnice.

A. Primer.

Jaz podpisani se zavezujem s tem listom, da
hočem 200 gld., pravim dve sto goldinarjev avstr,
veljave, ktere je gosp. Anton Budin,  kupec v
Ipavi, dne 18. kimovca 1874 posodil gostilničarju v
islem tergu Tomažu Makovcu, jaz plačati, ako bi

200

gostilničar Tomaž Makovec  ne mogel teh de¬
narjev z izgovorjenimi obrestmi vred v določenem
času verniti.

V Ipavi, 20. kimovca 1874.

I. I.

B. Poduk.

S poroštvenim listom (Burgschaftsschein)  ob-
ljubuje nekdo, da hoče plačati, dolg za nekoga, ako
bi dolžnik svoje dolžnosti ne izpolnil. Porokovnica
se izdaja samo takrat, 'kadar upnik za svojo poso¬
jilo (svoj zajem) išče varnosti, ktera se mu z za¬
stavo ne more ali neče dati.

Stempelj se ravna po znesku (vsoti). Kdor je
obljubil, da bo za koga plačal, ako bi ta ne mogel,
ta je porok.

C. Naloge.

1. Povejte iz gornjega primera bistvene člene
poroštvenega lista.

2. Dopolnite ta le poroštveni list:

S tem — izrekujem, da — za —, ktere je

— v zajem vzel od —. Zavezujem se, da bodem ta

— z — vred brez vgorova — za —, ako bi on

— itd.

Odstopni listi (cesije).

A. Primeri.

1.

Jaz niže podpisani priznavam s temle listom,
da sem knjigaiju gospodu Jurju Valetiču v Celju

201

dolžno pismo, slovoče na 150 gld., avstr, velj.,
ktero je kerčmar dne 2. sušca 1873 gosp. Šim e n
Muha  v Celju izdal, odstopil tako, da more z
njim popolnoma po svoji volji ravnati.

V Žaveu, 1. maja 1874.

Jožef Komar  s. r.
posestnik.

2 .

Ker je dolžno pismo za 2000 gld. avstr, velj.,
ktero je posestnik v Bohinju, gosp. Miha Arko
dne 8. kimovca 1873 izdal, doteklo za izplačilo,
odstopam gosp. Jerneju Cestniku, tukajšnjemu po¬
sestniku, s tem le odstopnim listom potirjevanje te
istine za 2000 gld. in na dolg ostavših obresti, ter
mu ob enem izročam dolžno pismo, da na svoje
ime istino in obresti iztirja.

V Bohinju, 1. grudna 1874.

Janez Rupnik,
stroj ar.

B. Poduk.

Z odstopnim listom (Abtretungsschein)  se
spričuje, da se drugemu odstopuje kak denarni •
znesek, ali pa sploh kaka pravica.

Takov list je podveržen štemplju, ter mora v
njem biti povedano :

a) k d o je nekaj odstopil (prepustil),

b) k a j je odstopil,

c) k o m u je odstopil,

d) kdaj  je odstopil, in

202

e) pod kterimi pogoji. (To poslednje je od
potrebe samo v nekterih posebnih primerljajib.)

C. Naloge.

1. Predrugačite nekoliko gori dane primere!

2. Juri  odstopuje Petru  za 50 gld. pravico,
da se sme vsako leto od 15. listopada do 15. sušca
voziti čez njegov travnik, kterega je treba določ¬
neje naznaniti.

Nakaznice.

A. Primeri.

1 .

Gospod Anton J elovšek  naj bode tako dober
in naj na to mojo nakaznico prinescu (tu se pri-
nesec imenuje po imenu in včasi še bliže določuje).
50 gld., pravim petsedet  goldinarjev avstr. velj.
izplača (ali pa: naj blagovoli— izplačati, naj rač 1
— izplačati), in ta znesek na moj račun zapiše.

V Kamniku, dne 11. kimovca 1874.

Jernej Debelak  s. r.

2 .

Gosp. logarju Poženelu v I.

Na to nakaznico bodi gospoda logarja volja,
mojemu sinu Filipu  dva sežnja bukovih 36 pal¬
cev dolgih derv izročiti in ceno na moj račun za¬
pisati.

V Ljubljani, 16. listopada 1874.

I. I.

203

3.

Gosp. Francu Lebanu v Celovcu.

Blagovolite prinescu tega lista na moj račun
izročiti 35 lakti pepelastega sukna od kosa s Ser¬
kami E. G. zaznamovanega.

V Terziču, 14. grudna 1874.

Matija Konjšek.

B. Poduk.

Z nakaznico (doznačnico, napotnico, asignaoijo)
prosi nekdo nekoga, s kterim ima opra¬
vila in račun,  da drugemu komu izroči neki
znesek denarjev ali neko blago.

V nakaznici mora se povedati:

a) kdo ima izplačati ali izdati kaj;

b) komu, in

c) koliko  denarjev ali ktero blago naj da;

d) na čegav  račun naj se znesek zapiše; še
mora list imeti

e) podpis tistega, ki ga je pisal, in povedati
kraj, kje, in dan, kterega je pisan.

C. Naloge.

1. Napišite gornje primere z drugimi besedami.

2. Nakaz, po kterem ima kupčevavec z vinom
Žigon vozniku Aliču izročiti vedro navadnega vina
po 40 kr. bokal, in ceno zapisati na naročite-
čljevo ime.

204

Javna ali očitna oznanila.

A. Primeri  1.

Naznanilo
o izgubljeni

reci.

Izgubljeno.

Dne 8. t. m. dopoldne, je nekdo izgubil na
Gradišču rujavo usnjeno listnico, v kteri so bila
različna pisma in dva bankovca po 10 goldinarjev.
Kdor bi jo bil našel, prošenje, dajo  odda pristojni
gosposki, kjer dobi plačilo, ktero mu gre.

2 .

Oglas.

Konji na prodaj.

Štirje čisto enaki uprežni konji, brez napake,
po pet let stari, 16 pesti visoki, so prav po ceni
na prodaj. Kdor bi bil voljan kupiti jih, naj se po¬
trudi v konjarnico gosp. — kjer mu se povedč
tanji pogoji.

B. Poduk.

O marsikteri priložnosti se primeri, da moramo
kaj s pisanim ali tiskanim, kje na očitnem mestu
pribitim oglasom ali oznanilom ljudem na znanje
dati. Pri tem velja naslednje:

1. Oglas se ravna po reči ali dogodbi, ktere
se tiče; zlasti je treba reč določno popisati in za¬
znamovati, čemu je, koliko je vredna, ktero število

205

ima, koliko meri, vaga itd.; treba je, — kjer je
to primerno, —

2. naznaniti uvete ali pogoje, pod kterimi čaka
tega ali onega kak dobiček ali kaka korist, in
pristaviti mesto, kje se reč labko bolj na tanko
poizve, in zadnjič

3. mora se vse to prav ob kratkem,  pa
vendar razločno  povedati.

C. Naloge.

1. Napišite naznanilo: 1. o hiši, kije  na prodaj
(kakšna je? kje je? kje je treba oglasiti se?)
2. o stanovanja, ki se daje v najem, 3. o psetu,
ki se je izgubilo? (Kakšno? Kaj dobi, kdor ga
nazaj pripelje?)

Spričevala ali svedočbe.

1. Spričevala o rečeh, hi so se prigodile.

A. Primeri.

Dne 24. maja pod večer med 7. in 8. uro
srečam na Travniku gospoda Antona L, ter po-
stojiva in se malo pogovoriva.

Med tem pristopi k nama gosp. Aleš I. ter jame
gosp. Antona I. sramotiti s tem le ogovorom:

„Zakaj mi ne plačate ure, ki ste jo od mene
vzeli? Mar hočete tudi mene tako prevariti, kakor
ste že več poštenih ljudi osleparili ?“

Na to odgovori gospod Anton I.: „Prosim,

gospod, ne razžalujte me; pošteni ljudje se ne
napadajo tako gerdo na očitnih ulicah. Ako bi

206

bili, kakor ste rekli, k meni prišli, jaz bi Vam bil
Vaše denarje dal brez obotavljanja. Povem pa tudi,
da se bodeva zavoljo te osramotitve videla na dru¬
gem mestu/

Aleš I. se je btel še dalje prepirati, toda mi¬
dva se oberneva in odideva, in on je ostal goder-
njaje.

Na prošnjo gospoda Antona I. spričujem, kar
sem na svoja ušesa slišal, ter sem pripravljen, ako
bi treba bilo, tudi s prisego poterditi, da je resnica.

V Gorici, dne 25. maja 1874.

I. I.

2. Spričevala poslom dajana.

(Spričevalo hlapcu.)

Spričevalo.

Janez Kalan, iz Hotederšice (pod Planinski
okraj), 30 let star, bil je pri meni podpisanem tri
leta t. j. od 30. prosinca 1871 do 28. prosinca 1874,
v službi za hlapca ter se je ves ta čas zvestega,
pridnega in poštenega posla izkazal tako, da sem
bil ž njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa sam
drugo službo izvolil in si želi več poskusiti, za to
ga s tem listom rad vsakemu priporočam.

Temu na dokaz poterjujem ta list s svojim
lastnim podpisom in pečatom.

V Logatcu, dne 30. prosinca 1874.

(Pečat.) Simon Strel  s. r.

posestnik.

B. Poduk.

207

1. Spričevala ali svedočbe o dogodkih (činih)
dajč se na prošnjo tega, kdor jih pred gosposko po¬
trebuje, ali pa na zahtevo gosposke same. V drugem
teh primerljajev pokliče se očevidec pred gosposko,
ter se tu, kar ve povedati, zapiše, in bn zapisano
s svojim podpisom poterdi. (To se po uradnem
govorjenju pravi: „s kom zapisnik narediti, nekoga
na zapisnik zaslišati, njegovo izreko na zapisnik
vzeti.")

Kadar pripovedujemo prigodek, o kterem kakor
očevidci pričamo, treba je da na tanko in vestno
povemo vse okolnosti, ker na tem stoji večkrat
sreča ali nesreča našega bližnjega.

2. Pri spričevalih, ki se dajejo služabnikom in
poslom o službi, so te le reči poglavitne, namreč
da se povedo:

a) ime, priimek, leta starosti in rojstni kraj
tistega, komur se spričevalo piše; da se

b) naznani, koliko let ali koliko časa je kdo
služil, kako je opravljal dolžnosti svoje službe, in
kako se je sploh obnašal; da se pristavi

c) kraj in daD, po tem podpis in pečat tistega,
ki spričevalo piše.

0. Naloge.

1. Ktere osebe so v gornjem primeru imeno¬
vane in kaj je izrečeno o vsaki?

208

2. Kakšen dogodek se pripoveduje in s kte-
rimi okolnostmi?

v

3. Cernu je zahteval Anton I. to spričevalo?

4. Nekega učenca je njegov tovariš na očitnem
mestu zmerjal in zadnjič s kamenom udaril. Tretji
učenec je to vidil ter ima na prošnjo razžaljenega
izdati spričevalo o tem dogodku. Kako se bode to
spričevalo glasilo ?

5. Napišite spričevalo dekli.

Pridavek.

Nekoliko naj n ava dniši k imen in naslovov,
kakor se rabijo v pismih ali listih za
ogovor, v listu samem, pri podpisu in na
zavitku za nadpis.

Njegovemu Veličanstvu Cesarju.

Ogovor:  Vaše cesarsko in kraljevsko apostol¬
sko Veličanstvo ! Premilostivi cesar in gospod ! ali
Presvetli cesar! Premilostivi gospod!

V listu:  Vaše cesarsko Veličanstvo.

Podpis:  Prepokorni, preponižni, najvdanejši

podložnik; med besedami v listu pa: z najglobokejšim
spoštovanjem podpisani.

Nadpis:  Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu
Veličanstvu cesarju Avstrijskemu, kralju češkemu
itd., in apostolskemu kralju ogerskemu.

Od zunaj pa se na prosbenice Njegovemu Veličanstvu
namenjene piše kratkoma: Njegovemu cesarskemu in
kraljevskemu apostolskemu Veličanstvu.

Njenemn Veličanstvu Cesarioi.

Ogovor:  Vaše cesarsko in kraljevsko Veli¬
čanstvo! Presvetla gospa!

V listu:  Vaše Veličanstvo.

Podpis:  Prepokorni, preponižni, (v listu : z naj¬
globokejšim spoštovanjem podpisani).

Slovenska Slovnica za naj v. razr. lj. šole. 14

210

Nadpis:  Njenemu cesarskemu in kraljevskemu
Veličanstvu presvetli gospe (ime), Cesarici avstrijski.

Nadvojvodom in nadvojvodinjam avstrijskim.

Ogovor:  Vaša cesarska Visost! Presvetli gospod
nadvojvoda! Presvetla gospa nadvojvodinja!

(Gospem iz vladajočih rodovin daje se naslov gospa,
če tudi niso omožene.)

V listu:  Vaša cesarska Visost.

Podpis:  Preponižni — preponižno podpisani.

Nadjns:  Njegovi cesarski Visosti, presvetlemu
gospodu, nadvojvodu (ime), kraljevskemu princu
ogerskemu in češkemu itd. (Njeni cesarski Visosti,
presvetli gospe nadvojvodinji (ime), kraljevski prin-
cezi itd.

Kardinalu, ki je ob enem knez nadškof.

Ogovor:  Vaša Eminencijas (Vaša Vzoritost.)
Visoko častiti gospod knez nadškof!

V listu:  Vaša Eminencija.

Podpis:  Z najglobokejšim spoštovanjem pod¬
pisani.

Nadpis:  Njegovi Eminenciji, Visoko častitemu
gospodu Kardinalu I. I. (tu slede drugi njegovi
naslovi), knezu nadškofu — skemu.

Knezu nadškofu.

Ogovor:  Vaša kneževska Milost *)■ — Visoko
častiti gospod knez nadškof!

*) Če je nadškof ali škof kneževskega rodu, daje mu se na¬
slov kakor sploh knezom.

211

F listu : Vaša kneževska Milost.

Podpis:  S preglobokim spoštovanjem podpisani.

Nadpis:  Njegovi kneževski Milosti, visoko ča¬
stitemu gospodu I. I. (tu se postavijo drugi naslovi),
knezu nadškofu — skemu.

Knezu škofu in sploh škofu.

Ogovor:  Vaša knczoškofovska (škofovska) Mi¬
lost! — Visoko častiti gospod knez in škof (škof)!

V listu:  Vaša knezoškofovska (škofovska) Milost.

Podpis:  Najpokornejši sin; Najponižniji.

Nadpis:  Njegovi knezoškofovski (škofovski)

Milosti, visokočastnemu gospodu I. I. (tu slede
drugi naslovi), knezu škofu (škofu) — skemu.

Knezom in kneginjam.

Ogovor:  a) Vaša Svetlost! — Milostivi knez in
gospod! b) Vaša Svetlost! —Milostiva gospa kneginja!

V listu:  Vaša Svetlost!

Podpis:  Najponižnejši služabnik (preponižno
podpisani).

Nadpis:  Njegovi (Njeni) Svetlosti, gospodu
(gospe) I. knezu  (kneginji*) (tu slede drugi
naslovi, ali pa: itd., itd.)

Grofom in grofinjam.

Ogovor:  Visokorodni gospod grof! (Milostivi
gospod!) Visokorodna gospa grofinja! (Milostiva
gospa!)

") Samooblastno vladajočim knezom se dodaja beseda vla¬
dajoč, torej: vladajočemu knezu  itd.

14 *

212

V listu:  Vaše Visokorodje.

Podpis:  Preponižni služabnik. (Tu in v nasled¬
njih listih ne govori pisavec več v tretji osebi
[„ podpisani"], temuč v pervi osebi: jaz itd.)

Nadpis:  Visokorodnemu gospodu grofu (viso-
korodni gospe grofinji) J. I.

Baronom in baronioam.

Ogovor:  Freblagorodni gospod baron! (Pre-
blagorcdna gospa baronica!)

V listu:  Vaše Preblagorodje, Vaša Milost.
Podpis:  Najponižniši služabnik.

Nadpis:  Preblagorodnemu gospodu baronu

(preblagorodni gospe baronki) itd.

Vitezom in plemičem.

Ogovor:  Preblagorodni gospod!

V listu :  Vi, preblagorodni gospod.

Podpis:  Najvdaniši.

Nadpis : Preblagorodnemu gospodu vitezu (ple¬
miču) itd.

Za Ijndi neplemenitega rodu, kteri se štejejo k omi¬
kanemu svetu pa niso duhovni, piše se navadno:

Ogovor:  Blagorodni gospod! (Vaše Blagorodje!
Mnogospoštovani, velecenjeni gospod! častiti, pre¬
častiti gospod!)

V listu:  Vi, blagorodni gospod in t.

Podpis:  vdani (ponižni), služabnik.

Nadpis:  Blagorodnemu gospodu I. I. (navadno

se pridaja nrad, stan, delo, s kterim se kdo peča) —

Duhovnim gospodom naj se sploh reče: pre-
častni  gospod, višjim: visokočastiti, visoko-
častni, dostojni  gospod; torej:

Ogovor:  Prečastni gospod kanonik (korar),
dekan, fajmošter!

Nadpis:  Prečastnemu gospodu I. I. fajmoštru
— skemu. —

V vlogah na javne oblasti in urade razločujejo
se tile naslovi:

Visoko  c. kr. ministerstvo!

Visoka  zbornica poslanska (gosposka) deržav-
nega zbora!

Visokočastni (škofovski) ordinariat, konsistorij!

Preslavno  (tudi: visoko) c. kr. deželno pogla¬
varstvo (mestoderštvo, deželna vlada)!

Preslavni  deželni zbor!

Slavno  c. kr. okrajno glavarstvo !

Slavno  c. kr. deželno (okrajno) sodišče!

Slavno  mestno svetovavstvo!

Slavno  županstvo!*)?

*) Če se pridevnik slavni sploh rabi za urade, gosposke in
družbe, ne sme se vendar dati tudi uradniku pri isti slu-
žeiSemu, torej: Slavno ravnateljstvo! nasproti pa: Spošto¬
vani gospod ravnatelj!

Kazalo

I. Slovnica.

Stran

Vvod  (§. i—21) . . . 3

Glasovi (§.4).4

Samoglasniki (§. 5) . . . —

Soglasniki (§• 6) . . . . 6

Spreminjanje soglasnikov(§.7)—
Zlogi in besede (§. 8—10). 8
Sestavljenebesede(§.l lin 12) 10
Baba velikih začetnih čerk'
(§•13).11

Stran

Ločila in druga pisna zna¬
menja (§. 14) ....  12
Stavek (§§. 15-17) . . 13

Oseba, ktera je v podmetu
'(§§• 18 in 19) . . . .15
Način, kako se kaj dopo¬
veduje (§. 20) ....  16
Besedna plemena (§. 21) . 18

Pervi oddelek.

Samostavniki
(§§. 22-28) ... .21
Spol samostavnikov (§§.

, 29—34). 25

Število samostavnikov (§§.

35—38)..27

Padeži samostavnikov (§§.
39-45). 29

Sklanjanje samostavnikov

(§.46).31,

Sklanjanje samostavnikov
moškega spola (. 47) • —

Sklanjanje samostavnikov
srednjega spola (§. 48) . 35
Sklanjanje ženskih samo¬
stavnikov (§. 49) ... 37

Drugi oddelek.

Osebni zaimki

(§§. 50-53) .... 40

Kako se sklanjajo osebni
zaimki (§§. 54—56) . . 41
Nedoločni zaimki (§. 57) . 43

Tretji oddelek.

Kako se padeži v
stavkih rabij  o
(§§. 58-67) ....  44

Pervi padež (§. 58) . . —

Drugi padež (§. 59) . . —

Tretji padež (§. 60) . . 48

četerti padež (§. 61) . .50

Peti padež (§§. 62 in 63) 51

Predlogi z drema padežema
(§§. 64-66) . . _. . -

Predlog s tremi padeži
(§. 67).55

Četerti oddelek.

Pridevniki  (§§.68-76) 56 Kako se pridevniki stop-
Kako se pridevniki skla- njujejo (§§. 78-83) . . 63

njajo (§. 77) .... 61

Peti oddelek.

Stran

Svojivn i zaimki

(§§. 84-87) ....  67

Kazavni zaimki (§§. 88—93) 69

Stran

Oziravni zaimki (§§. 94

iu 95).71

Vprašavni zaimki (§. 96) . 73

Šesti oddelek.

Številni  ki  (§§.97—i03) 74 | Nedoložni številniki (§. 104) 74

Sedmi oddelek.

Cas (§§. 129-132)

98

Glagol  (§§.105-108)
Kako se glagoli razdeljujejo
po pomenu (§§.109—113) 80
Verste glagolov(§§.114—120)82
Kako se dele glagoli z
ozirom na terpež djanja
(§§. 121 in 122) . ■ 87

Naklon (§§. 123 -128) . 89

Oseba in Število (§, 133) 101
Sprega (§§. 134-136) . -
Terpna oblika (§§. 137 in

138).110

Nepopolni in nepravilni gla¬
goli (§§. 139 in 140) . 112

114

Osmi oddelek.

Prislovi  (§§. 141 — 143) . . . .

Deveti oddelek.

O stavkih  (§. 144) . 117
Prosti stavki(§§.145—147) —
Zloženi stavki (§§. 148—

150).121

Združno - zloženi stavki
(§§. 151 in 152) .

Poddrnžno-žlozeni stavki
(§§. 153—155) . .

. 122
. 124

II. Nauk

kako se pisma in opravilni sestavki pišejo.

Vvod.127

I. Pisma ali listi.

a) Piama različnega zapo-
padka.

5. Naznanilo in prošnja . —

7. Poročilo in prošnja . 140

8. Povpraševanje ... —

9. VoŠilo ali čestitanje . 141

10. Vošilo ..142

11. Prošnja za odpuščanje 143

12. Izgovor.144

10. Prijateljsko očitanje . 145

14. Povabilo.146

15. Priporočilo .... 147

210

Stran

Poduk.149

a. O pisavi v listih . 150

b. O vnanji obliki listov 152

Stran

lzgovorni listi.

Primeri.172

Poduk.173

Tiskal Karel Gorišek na Dunaju.