IZ ZGODOVINE TURJAŠKEGA GRADU
B020 OTOREPEC
Trditev starejših zgodovinarjev, predvsem
Schönlebna in Valvasorja, da je okoli leta
1060, oziroma 1067 Konrad Turjaški postavil
nov grad. Zgornji Turjak, ker je bil prejšnji
grad zanj in za brata Adolfa in Pilgrima
pretesen, ni osnovana na zgodovinskih virih,
temveč le na rodbinski tradiciji, katere zve-
sta slika je genealogija iz leta 1584, polna
izmišljenih imen in dejstev. Tudi zapisek na
kamniti plošči z grbom na t. i. »volovskem
stolpu« iz leta 1520 povzema vest o gradnji
Turjaka po Konradu leta 1067 po kaki sta-
rejši genealogiji.
Tudi Radicseva trditev, da so Auerspergi-
Turjačani med 9. in 11. stoletjem prišli iz
Svabske na Kranjsko, je brez zgodovinske
podlage.*
Stare oblike nemškega imena tega gradu se
v ohranjenih virih navajajo takole: Vrsberch,
Ursberg, Vrisperc, Owersperch, Awersperg,
Aursperc, Aurisperch, Awrsperg, Auer-
sperch in končno Auersberg.^ Ime kaže očit-
no na žival tura, vrsto divjega vola, nemško
Auerochs, ki so ga imeli Turjačani v svojem
grbu. Petauer meni, da so se morda nekoč
res v okolici Turjaka zadrževali turi, ki so
bili še v srednjem veku razširjeni tudi pri
nas, o čemer pričajo tudi druga krajevna
imena v zvezi z njimi po Sloveniji.^
Ali je slovenski Turjak (pri Valvasorju
Terjak, Tryackh) prevod nemškega, ali pa je
bilo narobe, je težko danes presoditi, vseka-
kor se nemško ime v virih pojavlja prej v
nemški obliki. Slovensko ime je kot »castel
dieto Turiach« prvič znano šele iz leta 1455.
Na noben način pa ne more veljati Schönle-
ben-Valvasor-Klunova trditev, da je sloven-
ski Terjak oz. Tryackh v zvezi s trikotnim
tlorisom starega in novega Turjaka, namreč
kot Terjak do nemškega Drei-eck.''
Razvaline Starega Turjaka pod današnjim gradom v Valvasorjevi dobi (Valvasor, Topographia ducatus Camiolae
modernae, 1679, št. 16.).
147
Grad Turjak z glavnim portalom konec IT. stoletja. (Valvasor, Topographia . . ., št. 14).
Enako izvira Valvasorjeva trditev in pred
njim že Laziusa in Schönlebna, da je na me-
stu turjaškega gradu iskati japodski Auru-
pium oziroma Arupium še iz časov, ko so
iskali Japode na ozemlju današnje Dolenj-
ske.5
V ohranjenih zgodovinskih virih se prvi
Turjačan — Engelberus de Vrsberch — ome-
nja šele leta 1162 kot priča v neki listini,
izdani v Št. Vidu na Koroškem.* Sam grad
Turjak je bil del obsežne španhajmske po-
sesti v okolici Ljubljane. Izrecno se grad
omenja šele leta 1220, ko je Engelbert Tur-
jaški izdal neko listino »in castro nostro
apud Owersperch« oziroma »in castro meo
Owersperch«.''
Posest starih Turjačanov je bila dokaj ob-
sežna in je segala od Grosupeljske kotline pa
do Velikih Lašč.
Sredi 13. stoletja je stari rod Turjačanov
izumrl. Fevdalci, ki se od tega časa dalje
imenujejo Turjaški, izhajajo iz rodu nesvo-
bodnih ministerialov.^ Herbart Turjaški se
1260 omenja kot oglejski vazal," 1262 pa kot
navaden vitez (miles).*"
Ko je bila 1261 v Čedadu sklenjena pogod-
ba med oglejskim patriarhom Gregorjem in
koroškim vojvodom Ulrikom Spanhajmskim
glede oglejske posesti na Kranjskem in nje-
ne vrnitve Ogleju, se med gradovi, ki so
spadali v ljubljansko gospostvo poleg Gori-
čan, Jeterbenka, Falkenberga in Iga omenja
tudi Turjak." Vse to pa je Ulrik dobil od
patriarha znova v fevd in zato se Herbart
Turjaški med 1263 in 1267 večkrat omenja
kot španhajmski  ministerial.*^ Po Ulrikovi
smrti (1269) nastopajo Turjačani kot mini-
steriali češkega kralja Otokarja II.,'' ki je
bil med 1270 in 1276 deželni gospod Kranj-
ske. Po njegovi smrti je Kranjska prišla pod
Habsburžane oz. je bila še nekaj časa zastav-
ljena grofom Goriško-Tirolskim, vojvodom
Koroške. V seznamu njihove posesti na
Kranjskem iz leta 1311 je najti tudi Turjak.**
Leta 1317 sta brata Oton in Herbart Tur-
jaški vrnila vojvodi Henriku Koroškemu,
grofu Goriško-Tirolskemu, takratnemu de-
želnemu gospodu na Kranjskem, svoja dva
dela na gradu Turjaku in drugo posest v vasi
Turjak in okoliških vaseh s prošnjo, da de-
želni knez podeli to Herbertu Turjaškemu
in njegovim bratom Ortolfu, Frideriku in
Henriku, kar je Henrik Koroški tudi storil.*^
Iz te listine moremo sklepati, da je bil Tur-
jak po takratni navadi glede lastništva raz-
deljen na več deležev, ki so si jih Turjačani
delili med sabo, jih podedovali in prodajali.
Morda je naraščajoče število rodbinskih čla-
nov povzročilo, da je v tej dobi nastopila
potreba zgraditi nov grad. Kajti 21. febru-
arja 1318 je kralj Friderik podelil bratoma
Volkerju in Herbartu Zgornji in Spodnji Tur-
jak in kar sta tam zgradila ali še bosta zgra-
dila (»ober hus ze Ursperg und daz nider und
swaz si da hant gebuwen oder noch buwen
wellent«).*' To jima je nekaj kasneje dal tudi
vojvoda Henrik Koroški, toda iz teksta te
listine je videti, da je šlo za ponovno zgra-
ditev obeh gradov (»Owersperch daz ober
und daz nieder. Und erlauben in dieselben
zwo veste widerauf ze pauen und ze machen
als si wenen daz ez in nucze sei«).'' Vsekakor
148
se v tej listini prvič omenjata dva gradova
na Turjaku tj. Spodnji in Zgornji Turjak.
Morda sta bila oba gradova poškodovana ali*
celo porušena v vojni, ki se je v začetku 14.
stoletja bila med vojvodo Henrikom Goriško-
Tirolskim in Habsburžani povečini na sloven-
skih tleh*^ in je možno, da so oba turjaška
gradova porušili zavezniki Habsburžanov
(Turjačani so bili na strani Henrika), najver-
jetneje Ortenburžani kot najbližji sosedje in
nasprotniki Turjačanov.
Štiri leta kasneje — 1322 — so bratje Her-
rand, Ortolf in Friderik Turjaški prodali
Spodnji Turjak bratrancema, že omenjenima
Volkerju in Herbartu Turjaškemu.*' Spodnji
Turjak se omenja tudi 1326 (das nider haus
ze Oursperch)^'' in 1335 (ze Aversperch un-
der der nidem vest).^*
Del turjaškega gradu je imel v prvi polo-
vica 14. stoletja tudi neki Alber Melcz, ver-
jetno kak izvenzakonski Turjačan. Kaže, da
sta že omenjena Volker in Herbart hotela
tega Melcza spraviti ob njegov del gradu,
kajti v poravnavi med Ortenburžani in Tur-
jačani iz leta 1343 je za Melcza rečeno, da
ga Turjačana ne smeta omejevati v njegovi
posesti dela gradu, ki ga ima po svojih pri-
vilegijih.^ Vendar pa je omenjeni Melcz raje
že 1358 iprodal omenjenima bratoma svoj
delež na gradu in vse pravice ter zahtevke
nanj, razen turjaškega grba in posesti v oko-
lici.^' Potomec tega Melcza, Gašpar, je bil
v letih 1456 do 1465 deželni upravitelj na
Kranjskem in je imel v grbu dobro razloč-
nega tura.2^
Da se je posest gradu delila po takratnem
pravu tudi še dalje, priča listina iz 1383, ko
je Viljem Turjaški nakazal ženi za jutrnjo
med drugim tudi polovico Spodnjega Turja-
ka (»auf die niedern vest ze Awrsperkch«),
druga polovica je bila last njegovega bra-
tranca Volkerja.25
Oba gradova sta stala še vsaj v prvi polo-
vici oz. začetku 15. stoletja. Jurij Turjaški,
ki je ok. 1420 s svojimi pomočniki napadal
deželnoknežjo posest na Kranjskem z ropi,
požigi in umori, se je moral 1423 s svojimi
najemniki vdati ter izročiti dež. knezu tudi
gradova Turjak (»mit den vesten Av/rsperg«).
Ker pa je bil pomiloščen, mu je nadvojvoda
Ernest omenjena gradova vrnil (»die obge-
nanten vesten Awrsperg«).2' Leta 1436 je
Herbart Turjaški podedoval Jurjevo polovico
Turjaka, drugo sta dobila Volkart in Engel-
bert Turjaška.2'
V 40. letih 15. stoletja kaže, da je bil Spod-
nji Turjak opuščen in začenja se njegov pro-
pad. Leta 1444 je namreč dobil Herbart Tur-
jaški v fevd zase in za bratranca Volkarta
in Engelharta grad Turjak in stari grad zra-
ven z gradiščem, ljudmi, posestmi etc. (»das
hawss Awrsperg vnd das alt hauss dabey mit
dem purkchperg, leuten, gutem etc.«).^^ Iz
tega pa bi mogli tudi sklepati, da je bil
Spodnji Turjak tisti starejši grad.
Ko sta 1467 delila posest brata Pankrac in
Lovrenc Turjaška, se omenja samo »grad
Turjak s pristavo in hribom« (das geslos
Awersperg mit dem mayrhof vnd puchel).^*
Stari grad je omenjen še leta 1496, ko je
kralj Maksimiljan I. podelil Volkartu Tur-
jaškemu in sinovom Pankraca »grad Turjak
in stari grad poleg z grajskim hribom, z
ljudmi in posestmi« (das haus Aursperg und.
Turjak z zadnje strani z vzidano ploščo iz 1520 na stolpu (Valvasor, Topographia . . ., št. 15)
149
das alt haus darbei mit dem purgperg mit
leuten und guetern),'" kar je očitno dobe-
sedno posneto po tekstu že omenjene listine
iz 1444. Da so po takratni navadi predlagali
vladarju za potrditev stare listine, ki je v
novo prevzel tekst iz prejšnje, kaže tudi li-
stina celo iz leta 1601, ko je Herbart Turja-
ški dobil od nadvojvode Ferdinanda »Gornji
in Spodnji Turjak« (das Ober- und Nieder-
haus Auersperg).''
Da je bil grad Turjak res trdno zidan in
njegovo obzidje varen ščit za prebivalce, kaže
dejstvo, da mu Turki kljub vsaj trem napa-
dom v 15. in dvema v 16. stoletju, ko so
mimo Ribnice napadali proti Igu in Ljublja-
ni, niso mogli do živega in so oplenili le
bližnjo okolico, tako zlasti 1491 in 1528.
Hud potres, ki je 1511 porušil in poško-
doval veliko gradov na Kranjskem, je močno
prizadejal tudi Turjak. Čeprav ni bil popol-
noma porušen, pa so morali biti nekateri
deli precej poškodovani. Trojan Turjaški je
dal zato te dele do tal podreti in na novo
zgraditi, kar se je zgodilo leta 1520, o čemer
priča že omenjena vzidana kamnita plošča na
»volovskem stolpu« s turjaškim grbom in
napisom:
ANNO DOMINI 1067 I AR IST
AVRSPERG DVRCH HERN CONRAT
VON AVRSPERG ANGEFANGEN ZV
FAVN NACHMALS DVRCH DEN ERT
PVDEM IM 1511 lAR ZERSCHVT
ABER DVRCH MICH TROIAN VON
AVRSPERG OBRISTN ERB CAMRER
IN CRAIN VND DER WINDISCHEN
MARK IN GRVND ABGEPROCHEN
VND VON NEVEN ANGEFANGEN ZV
PA VEN IM 1520 141^3___
Da je moral biti Turjak obnovljen res v
tej dobi, priča tudi letnica 1537 nad glavni-
mi vhodnimi vratmi, na katerih so tudi grbi
nekaterih Turjačanov.'*
Da grad leta 1511 ni bil popolnoma poru-
šen, pričajo tudi ohranjeni zapisi v knjigi
izdatkov turjaškega oskrbnika Hansa Mor-
daxa iz leta 1514, torej tri leta po potresu,
iz katerih ni nikjer videti, da bi bil grad
razrušen. Omenjeni so izdatki za dva tesar-
ja, 'ki sta napravila odprtine v obrambnem
stolpu (»haben trackhel in den zwinger ge-
macht«). Matevž Stöblaj je napravil vrata
skozi zidovje in več strelnih lin (»er hat ein
thuer durch die mawr geprochen vnd etlich
schiess luckhen gemacht«). Ze julija 1514 —
torej leto pred velikim slovenskim kmečkim
uporom — so kmetje hoteli priti pred Tur-
jak, zato je Mordax 19. julija poslal takoj
sla v Ljubljano, verjetno da bi o tem obve-
stil svojega gospodarja in bila poslana even-
tualna pomoč. Zato je tudi razumeti napravo
Plošča s turom dn napisom iz 1520 danes (foto dr. Mar-
jan Zadnikar, 1954).
novih strelnih lin v obzidju. Naveden je še
izdatek za tesarja Rudolfa, ki je napravil
dvoje vratc v obrambnem stolpu (»das er hat
zwa thuerl in den zwinger gemacht«).Tur-
jak so torej skušali kar najbolj zavarovati
pred mogočim kmečkim napadom in res je
bil ta drugo leto med redkimi gradovi, ki
ga kmetje ob uporu niso mogli zavzeti.''
Več slik in prvi znani obširnejši popis
Turjaka prinaša šele Valvasor v svoji »Slavi
Vojvodine Kranjske« (1689). Stari Turjak
opisuje kot razvaline velike trdnosti, ki so
v njegovi dobi služile kot kamnolom. Pri
Novem Turjaku hvali močno zidovje, obda-
no s tremi okroglimi stolpi, delano iz kam-
nitih kvadrov. Za vodnjak — cisterno na
grajskem dvorišču pravi, da je največji na
Kranjskem. Navaja Marijino kapelo, v kate-
ri so bile dnevne maše in staro Lutrovo ali
evangeličansko kapelo s poslikanimi oboki in
nadgrobniki protestantskih Turjačanov. Hva-
li lepo orožarno, polno raznega orožja, tur-
škega plena (ščiti, sablje, zastave, šotori) in
vojaških instrumentov. Omenja seveda skri-
njico z glavama Herbarta VIII. Turjaškega
in Friderika Višnjegorskega, ki sta padla v
bitki pri Budačkem 22. sept. 1575. Dalje opi-
suje grajske ječe, od katerih je bila v enem
stolpu strašna »turška ječa« za ujete Turke.
V gradu je bilo veliko soban, kamr in kleti,
zlasti hvali galerijo portretov starih Turja-
čanov. — V okolici gradu omenja 1686 zgra-
jeni novi konjski hlev, dalje živalski vrt z
150
razno divjadjo, ptičnico na grajskem dvo-
rišču, jahalnico zunaj gradu nad starim gra-
dom ter veliko lipo pred gradom, ki daje
poleti hladno senco. Za trg Turjak pravi, da
ima le malo in še to slabih hiš. Lastnik gra-
du ob njegovem času je bil deželni maršal
grof Wolf Engelbreht Turjaški.^^
V začetku 17. stoletja Turjačani niso mno-
go pomenili na Kranjskem, ker so pač bili
obremenjeni z luteransko preteklostjo. Toda
počasi so si zopet pridobili važne službe, nji-
hova velika zemljiška posest, ki je ostala v
glavnem neokrnjena, je bila važna ekonom-
ska podlaga njihove veljave. Leta 1630 so
postali državni grofje, njihova posest je tako
postala grofija,'* grad Turjak pa glavni rod-
binski grad. Toda zaradi važnih služb in
funkcij na Kranjskem in na dvoru so se
grofje Turjaški vedno bolj zadrževali v Ljub-
ljani, kjer so imeli že od 1575 svojo hišo v
Gosposki ulici, ki so jo z dokupi hiš v prvi
polovici 17. stol. razširili in prezidali v lepo
palačo.Grad Turjak je ostal v glavnem le
upravno središče zemljiške posesti, ki so jo
upravljali razni turjaški oskrbniki.
Naj še na kratko podamo opis gradu iz
srede 19. stoletja, kot ga objavlja H. Costa
v svojih Popotnih spominih iz Kranjske (ti-
skani 1848). V začetku seveda omenja naipiš
in grb na stolpu. Za grad pravi, da nosi sle-
dove gradbene umetnosti iz raznih stoletij.
Vzhodni del, podoben bastiji, izdaja največjo
starost, dva močna oikrogla stolpa, povezana
s trdnim zidom, ščitita zahodni del gradu in
sta verjetno nekoč služila kot stražna stolpa
in grajsiki ječi. Južni del grajsikega poslopja
je zgrajen najbolj enakomerno in zato kaže,-
da je iz novejšega časa. Razen teh elementov
nima zunanjost gradu nič posebnega ali ogle-
da vrednega, pa tudi notranjost gradu je Go-
sto razočarala. Grajsko dvorišče je bilo ne-
ravno, hribovito in grapavo, tako da si je kar
težko zamisliti romantično sliko o veselem
podenju viteških konj po grajskem dvorišču
pred očmi grajskih gospodičen in gospa. Tudi
notranjost gradu je bila, razen soban z rod-
binskimi iportreti, popolnoma neugledna. Od
starega gradu Turjaka ni bilo ničesar razen
komaj zaznavnih razvalin. Ležal je globlje
kot današnji grad, baje tam, kjer je nekoč stal
Arupium. Nekaj okoli gradu ločeno ležečih
hiš je sestavljalo trg Turjak. Farna cerkev
in farovž sta bila kar v gradu, župnik je sta-
noval v enem izmed stolpov, drugi stolp je
služil kot t. i. orožarna, ki pa razen nekaj
polomljenih oprav ni vsebovala ničesar ogle-
da vrednega. V severnem delu gradu so bili
stanovanjski prostori za gospodo, okrašeni z
rodbinskimi portreti od pradeda do najno-
vejše dobe. Seveda so Gosti pokazali tudi
shranjeni glavi kranjsikega junaka Herbarta
Turjaškega in Višnjegorskega, videl pa ni,
ničesar razen dveh z žaganjem napolnjenih
in z nekaj lasmi opremljenih kož dveh ne-
spoznavnih človeških glav. Na Turjaku so
tudi kazali ključ dednega deželnega komor-
nika in meč dednega deželnega maršala kot
insigniji dveh dednih uradov, ki so jih imeli
turjaški grofje.
Farna cei^kev, ki je bila !kot rečeno kar v
gradu, je bila zelo majhna, toda dovolj ve-
lika za faro z 250 dušami. Nekdanja, s fre-
skami poslikana luteranska kaipela, v kateri
je baje pridigal preddikant Jurij Kobila, se je
uporabljala za klet.*"
Nekaj let kasneje je grad opisal Klun;
tudi on opozarja na neravno dvorišče, na zu-
nanjo zidavo s ^kvadri, ki narede vtis, da je
grad podoben utrdbi. Za dvorano in avdienč-
no sobo pravi, da sta bili nekoč bogato
opremljeni s pohištvom in z lepimi portreti
lastnikov, ki jih je po starih originalih ko-
piral Andrej Herlein v naravni velikosti.**
Sicer pa se Klimov opis gradu ne razlikuje
od Costovega.
Starejši del bogatega rodbinskega arhiva
— zlasti starejše listine —, je bil med II. sve-
tovno vojno odnesen v Italijo, na rodbinsko
posest pri Vidmu. Ostali del arhiva, zlasti
vrsta urbarjev in računskih knjig ter aktov,
pa je bil uničen ob zavzetju in porušitvi
gradu septembra 1943. Le nekaj drobcev, ki
so jih naši iborci vzeli kot spomin na to hudo
borbo, je po osvoboditvi našlo pot v sedanji.
Arhiv Slovenije.*^
OPOMBE
1. F. Kos, O najstarejših Turjačanih, Carnio-
la N. V. 111-1912, str. 93—94. — 2. P. v. Radios,
Herbard VIII. Freiherr zu Auersperg (1528—
1575) ein krainischer Held und Staatsmann.
Wien 1862, str. 1—2. — 3. L. Petauer, Imena važ-
nejših starejših gradov na Slovenskem nekdaj
in sedaj. Kronika slov. mest V-1938, str. 11—12.
Zgodovina Ljubljane I., Lj. 1955, I. Rakovec,
Geološka zgodovina ljubljanskih tal, str. 161—
162. — 4. Valvasor, Ehre, XI, 26; V. F. Klun, Bei-
träge zur Topographie und Statistik von Krain,
1. Auersperg, MHVK X-1855, str. 27. — Mestni
arhiv Piran, Vicedominaria vol. 126 (1439—1459),
fol. 142'. — 5. Podatek J. Sašla. — 6. F. Kos,
Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem ve-
ku, IV. knjiga, str. 224, št. 441. — 7. Ibid., V.
knjiga, str. 164—165, št. 310. — 8. M. Kos, Zgo-
dovina Slovencev od naselitve do petnajstega
stoletja, Ljubljana 1955, str. 259—260. — 9.
Schumi, Urkunden- imd Regestenbuch des Her-
zogtums Krain, II. Band, str. 209. — 10. Fr. Ko-
matar. Das Schlossarchiv in Auersperg, MIMVK
XVIII-1905, Str. 126, št. 8. — 11. Schumi, o. c,
Str. 225, 229. — 12. Schumi, o. c, str. 253, 292,
293. — 33. Schumi, Archiv f. Heimatkimde, I,
Str. 236. — 14. Državni arhiv na Dunaju, roko-
pis R 50, fol. 53', objava: Dopsch v Mitt. d. Inst.
f. österr. Geschichtsforschimg 22, str. 461—5. —
151
15. Komatar, o. c, str. 133—134, št. 24. — 16.
Komatar, o. c, str. 134, št. 25. — 17. Komatar,
o. C, str. 134—135, št. 26. — 18. M. Kos, o. c,
str. 294. — 19. Komatar, o. c, str. 138, št. 34. —
20. Komatar, o. c, str. 144, 145, št. 42 in 43. —
21. Komatar, o. c, str. 152, št. 53. — 22. Koma-
tar, o. C, str. 164, št. 70, Alber der Melcz von
Owersperch je omenjen že v listini 1329, de-
cember 31. v Gradivu za zgodovino Ljubljane v
srednjem veku, II. zv., št. 10. — 23. Komatar,
o. C, str. 182, št. 114. — 24. Listine 1456, april
17, do 1465, september 26. v Arhivu Slovenije v
Ljubljani. — 25. Listina 1383, marec 29., orig.
perg. v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani; Ko-
matar, o. C,. MMVK XIX-1906, str. 121, št. 229
(po kopiji iz 18. stoletja). — 26. Komatar, o. c,
MMVK XX-1907, str. 194—195, št. 334. — 27.
Komatar, o. c, str. 215, št. 380. — 28. Državni
arhiv na Dunaju, rokopis W 724, fol. 248. — 29.
Komatar, o. c, Camiola N. V. 1-1910, str. 129,
št. 488. — 30. Komatar, o. c, str. 241, št. 541. —
31. P. v. Radics, Herbard VIII., str. 75. — 32.
S. Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko
do prve tretjine 16. stoletja, GMDS XXIV-1943,.
str. 31, 48, karta. — 33. Valvasor, Ehre, XI, 24
(z napačno brano letnico 1570), isto Klun, o. c,
27, Radics, Herbard VIII., str. 4 (s pravilno let-
nico 1520). — 34. K. Grefe, Stara Kranjska, zv.
II, list 5 (zgod. podatke zbral P. v Radics). —
35. Knjiga izdatkov Hansa Mordaxa, oskrbnika
na Turjaku iz let 1514—1515 v Arhivu Slovenije
v Ljubljani, Zbirka urbarjev, št. 46. u. — 36. B.
Grafenauer, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944,
str. 81. — 37. Valvasor, Ehre, XI., str. 22—28. —
38. L Hauptmann, Erläuterungen zum Hist.
Atlas der österr. Alpenländer, I. Abt., 4. Teil,
Str. 465—466. — 39. V. Fabjančič, Knjiga hiš
Ljubljane, Novi trg, str. 486. — 40. H. Costa,
Reieeerinnerungen aus Krain, Laibach 1848, str.
125—126. — 41. V. F. Klun, o. c, str. 27. — 42.
Tako tu uporabljena knjiga izdatkov oskrbnika
Hansa Mbrdaxa iz 1514—1515 in več urbarjev
iz zač. 16. stol. — Branko Reisp, Grad Turjak,
Naša obramba 1971/IX., str. 51—53. — O hrambi
turjaških listin danes »loco secreto« (!) prim. W.
Höflechner, Zum Urkundewesen der Herzöge von
Kärnten bis 1269, Carinthia I, 159, 1969, str. 113
—114, št. 47, 81, 84 (s sliko na str. 127).
152