r^i Amerikanski Slovenec m ' PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Mj^Jg Bi p Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I J^fffTAAOt LET ZA SVOJ GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA J'— vnJ_ NAROD KUrUJTC VWjr»C AMERIKI. v CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH. BOWPEI ŽTEV. (NO.) 48___CHICAGO, ILL., PETEK, 16. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 16,1944 _ LETNIK (VOL.) LIH Borba za Normandijo nadaljuje NEMCI SE OBUPNO UPIRAJO; OPORIŠČE SE RAZŠIRJA London, Anglija. — V Normandiji divjajo zadnje tri dni najljutejši boji, ki prekašajo celo one pri Stalingradu, pravijo opazovalci. Zaveznikom gre za to, da oporišče ohranijo in razširijo, Nemcem pa za to, da bi vpadnike zaustavili, dobro ve-doč, da ko bo polotok Normandije padel, ne bo več prilike, da bi iztisnili Zaveznike s kontinenta. Zato skušajo to napraviti zdaj v svojih najbolj obupnih poizkusih. V torek in sredo so Nemci privedli nova ojačenja proti Amerikancem in Angležem. Do srede večera so Zavezniki razširili oporišče od Troarna na vzhodu, pa do severno nad Montebourgom pod Cherbour-gom, kar meri do blizu 100 milj. Toliko zdaj meri zavezniška fronta v Normandiji. Globoko so pa prodrli do skoro 30 milj in to na točki pod mesto Bayeux, od kjer so kanadske Čete prišle do vasi Villers Ba-cage. Najbolj srditi boji pa divjajo med mestoma Caen in Tro-arn. Nemci so vrgli na tej točki več tančnih divizij in se obup* no bijejo proti Angležem. Radio poročfla v četrtek jutro so omenjala, da so Angleži morali prepustiti mesto Troarn Nemcem, Kanadci pa Caumont in Amerikanci na zapadu Monte-bourg. Zelo uspešno pa nadaljujejo tri ameriške kolone, katerih osti prodirajo, ena od me-(Nadaljevanje na 6. str.) FINCI V VELIKIH SKRBEH; STALIN HVAU ZAVEZNIKE London, Anglija. — Ruski motorizirani oddelki z težkimi tanki rušijo naprej finske utrdbe na karelijski ožini. Včeraj so Rusi napredovali nadaljnih sedem milj in so zdaj oddaljeni od Viipuri le samo še 29 milj omenjajo zadnja radio poročila. Rusi pa napadajo tudi na severnem delu finske fronte pri Murman-sku in imajo tudi tu uspehe. Glede teh prvih napadov na Fince je izjavil Stalin poročevalcem, da so še le "prvi bliski in gromi velikih sunkov, ki so v načrtu za to poletje v tem delu fronte. V Helsinkih bi baje zopet radi obnovili pogajanja z Rusi za mir. Preko Švedske došle vesti omenjajo, da so Finci pripravljeni postaviti tudi drugo vlado. Rusi se za vse te govorice malo zanimajo in u-darjajo naprej. Iz Moskve je govoril predsi-noči na radio Stalin, ki je v svo- jem govoru pohvalil Zaveznike na zapadu, da so s svojo invazijo v Francijo dosegli največji vojaški čin v zgodovini. Med drugim je dejal, da je Napoleon v svojem času s svojimi načrti propadel, da bi prešel preko rokavskega kanala in da bi zavzel angleško otočje. Hitler, znani histerik, ki se je ba-hal pred dvema letoma, da lahke pride preko kanala, ni tega niti poskušal. Angleške in ameriške čete pa so to izvedle. Zgodovina bo govorila o tem, kot najvišjem činu v zgodovini, je dejal Stalin. POLKOVNIK OBTOŽEN RADI < PRESENEČENJA NA HAVAJIH ■ ■ ■ _ i Washington, D. C. — Preiskovalni kongresni odbor, ki mu je bila poverjena preiskava, da preišče kdo je kriv, da so Japonci mogli 7. decembra 1941 napasti tako iznenadeno Pearl Harbor in tamkaj nahajajoče se ameriško brodovje, je predložil kongresu te dni obširno poroči- - lo. V tem poročilu se obtožuje in ostro kritizira polkovnik Theodore Wyman, ki je bil nastavljen od leta 1940 do marca 1942 na Honolulu, kot eden . glavnih armadnih inženirjev. On je oddal za vlado naročilo, ki je znašalo do 125 milijonov dolarjev nekemu vodilnemu havajskemu stavbeniku Hans Ro-hl, rodom Nemec, ki je živel preje 28 let v Združenih državah, a je šele štiri mesece pred napadom na Pearl Harbor postal ameriški državljan. O njem pravijo, da je bil vedno vnet za nazije in se je rad družil z višjimi naziji. Ta stavbenik bi bil moral na t . . . ____ podlagi pogodbe zgraditi za našo vojsko in mornarico na havajskih otokih tekom šestih mesecev opozorjevalne inštalacije, ki naznanjajo že od daleč približevanje letal. To delo je zakasnil. Doba šestih mesecev je minula dolgo' pred 7. dec. 1941. Inštalacij ob napadu ni bilo, zato je tudi napad prišel brez vsakega opozorila. Polkovnik Wyman se obtožuje, da je v noči pred napaddm z stavbenikom Rohlom popival in se ob napadu slabo v opitem stanju obnašal. Vsa ta zadeva bo prišla v jeseni pred vojaško sodišče, ki bo o tem sodilo. V zadevo so zapletene pa še druge višje osebnosti. £ £ Peto vojno posojilo je otvorjeno! Pomagajte naši hrabri vojski zmagati! KUPUJTE VOJNE BONDE! * * OČI ZA TOPOVE Oči lopničarjeT so majhni opazovalni in poixT«do*alni aeropiam. Tukaj ridimo, kako so fanlje iz ameriške pehote in mornarice zgodaj zjutraj spravili na suho iz pristalne ladje eno lakih letal na otoku Wakde, Holandska Mora Gvineja, kjer so bili tedaj še Japonci gospodarju FRANCOSKI 2UPAN USTRELIL NAZIJSKEGA POVELJNIKA Zavezniški stan ▼ Franciji.— Ameriški saržent Knight Har- P is, doma iz Beverly Hills, ?alif. je povedal poročevalcu p ledečf^Jggodek: n " "Ko smo se približali fran- n oskemu mestecu, je proti o- 84 ►režju prihitel župan dotične-ra kraja in nas veselo pozdra-ril. Nato je vodil Amerikance v ijegovo mesto. Ko se je začel r »oj za mesto, je župan pobral ž >uško od ubitega vojaka in z v ljo ustrelil nazijskega koman- s1 lanta naravnost v glavo med r >či. Nato je povedal, da je rao- v •al nad dve leti trdo delati za ^emce za plačo pet frankov na lan na prisilnem delu, kjer so iih Nemci priganjali kakor ži- C fino." j< Takih slučajev bo po okupi- d ranih deželah najbrže še več. š -o--c EISENHOWER NAPOVEDU- v JE NOVE INVAZIJE . I Washington, D. C. — Ame- ^ riški general Dwight Eisenhower je sporočil predsedniku ^ Rooseveltu glede vojnih operacij v Franciji in med drugim J omenja, da ti sedanji invazij-ski boji so samo šele začetek ® velikih drugih operacij, ki bodo j sledile tem. Več drugih invazij ^ na drugih krajih še pride, pra- ^ vi poročilo. O morali med ameriškimi vojaki se general kar najbolj izraža. Omenja, da je na svojo in drugo zavezniško | vojsko kot vrhovni poveljnik nadvse ponosen. * . -o-. ČUDNO VREME ZADNJIH DNI NI KORISTNO St. Louis, Mo. — Zadnje tedne imamo kaj čudno vreme. Pogosto deževje, temu sledijo hladni dnevi in na enkrat zopet soparni dnevi in zopet hladni. Tako vreme pravijo poljedelski strokovnjaki, da poganja rastlinstvo na polju par dni k hitri rasti, pa ga zopet ustavlja ob hladnih dneh. Rastline se v takem stanju nekako postarajo in postanejo zanikrne. Posebno žita se v takem vremenu rada prijemlje takoimenovana rja. KRIŽEM SVETA — New York, N.CY. — Japonski militaristi postajajo od ^ dne do dne bolj skeptični. Ja- ^ potiska radio postaja je v sredo ^ med drugimi komentirala, da „ ruski udar na-Fh*če saahiži po- SJ sebno pozornost. Ta izjava ka- z že, da so Japonci v skrbeh za svojo zaveznico Nemčijo. g1 — Washington, D. C. — Di- ij rektor cenzure v Združenih dr- s, žavah Byron Price, je objavil n včeraj svarilo vsemu prebival- ij stvu, naj se čuva raznih govo- e ric, ki bi dajale informacije o g vojski. Price pravi, "mi nismo še zasedli Berlina in čuječnost s je še vedno na mestu." v — Vatikansko mesto. — Sv. Oče Pij XII. je sprejel v avdi- jy jenco angleškega majorja Ran-dolfa Churchilla, sina angleškega prvega ministra. Churchillov sin je bil zadnje mesece ^ v Jugoslaviji pri partizanih. 11 Domneva se, da bo sv. Očeta in- 1. formiral o verskih razmerah v d Jugoslaviji. ^ — Washington, D. C. — V š uradu uprave za tujezemske 1 gospodarske zadeVe omenjajo, r da se je obroč okrog Nemčije 5 glede dobavljanja kovin in rud 2 tako zožil, da zdaj Nemci le malo istih dobijo iz tujine. To bo prihodnje mesece silno upli-valo na nemško vojno proizvodnjo. — London, Anglija. — Iz ^ podzemnih virov je došlo poro- ^ čilo, da so Nemci odvedli bel- ^ gijskega kralja Leopolda v Nemčijo. Dosedaj je bil pod policijskim nadzorstvom nekje blizu Bruselj a. Od kar je nastala invazija mu niso zaupali več in so ga odvedli v Nemčijo. — Sydney, Avstralija. — A-> meriški letalci so potopili ie- ■ kom napadov na mariansko o- - točje, ki je trajalo zadnje tri ■ dni 20 japonskih ladij. Uničili ■ so Japoncem tudi večje število i vojnih letal. Amerikanci sami - so zgubili le 15 bombnikov, s omenja poročilo. — London, Anglija. — V - parlamentu so poslanci kritizi-i rali prvega ministra Churchilla, i ker se je te dni podal na francosko obrežje in si tam ogledal č BROWDER ZDAJ GOVORI j CISTO V DRUGEM t; DUHU b Chicago, III. — Earl Brow- d er, zdaj predsednik Komuni- s ične politične zveze v Zdr. g ržavah, je zadnji torek večer s □voril ¥ Hamilton hotel« tfpo- c ;bni razpravi, da vprašanje t p aposlitve po vojni bo rešeno n ajbolje v kapitalističnem si- n ;emu, Rešitev pozneje'pa bi bi- z l najboljša v nekem sprejemu s >cializma v ameriškem nači- h u. To pa bi seveda prineslo ve- 1< ke nesporazume je omenjal n rowder. Poslušalci so se nje-ovi izjavi Čudili, ker je čisto d rugega duha, kakor pa je v S ličnih slučajih ta komunistični p od j a govoril preje. j -o—*— k [AZIJSKE ZGUBE V ITALIJI r VISOKE v r Neapelj, Italija. — General s lark Clark, poveljnik pete a- ^ leriške armade v Italiji objav-ia, da so Nemci tekom 32 ■ nevne kampanje v Italiji zgu-ili nad 70,000 mož. Zaveznike sile so se v Italiji pomakni-b od Cassino za skoro 120 milj avzgor v Italijo nad Rim. idaj imajo skoro polovico Bol-ano jezera obkroženega. -o- ODMERJEVANJE VSEGA MESA SE MORDA ZOPET ZAČNE Washington, D. C. — OPA irad omenja.v svojem poročilu, ia zna priti razno meso, ki je ailo zadnje tedne prosto, kakor .udi razno konservirano sadje zopet na odmerjevanje,.. ali na pointe. Nekaterih mesenin primanjkuje na trgu, in za te bo treba urediti pravilno razdelitev v prodajanju. zavezniško oporišče. Neki govornik je dejdl, da je Churchill za Anglijo preveč važen, da se izpostavlja taki nevarnosti. — Kansas City, Mo. — Odkar je zadnje dni prišla v svet vest, da se je pojavila na pšenici po poljih rja, je cena isti takoj poskočila na trgu. Rja nastaja v Texasu, Nebraski, Kan-sasu in Missouri, omenja vest. AMB. KONSTANTIN FOTIC NENADOMA ODPOKLICAN ... . . . k. . • London. — Te dni je prišla v javnost novica, da je kralj Peter odpoklical iz Washingtona dosedanjega tamkajšnjega jugoslovanskega ambasadorja Konstantina Fotiča, ki je opravljal to važno službo od leta 1935. Fotič je star 54 let in je bil v prejšnjem življenju vojak. Iz tega poročila se da sklepati, da mora biti pritisk Zaveznikov na Jugoslovansko vlado v Londonu in Kairi zelo resen. Vtis, ki ga imajo Zavezniki o Jugoslovanih, najbrž ni najboljši. Nam je nemogoče vedeti prave podrobnosti o stanju v Jugoslaviji, izgleda pa, da gre voditeljem raznih strank v prvi vrsti za to, da vsak uveljavi svojo stranko, uniči ali kolikor mogoče oslabi vse druge stranke in si tako zasigura stolček po vojni; resnična korist ljudstva in njegova osvoboditev izpod tujčevega jarma je le bolj postranskega pomena. Sedaj je tam kalna voda in vsak skuša naloviti rib zase, vse drugo naj pa vrag vzame. V teija smislu poročajo tuji poročevalci o Jugoslaviji; v tem smislu je pisala tudi The Saturday Evening Post, češ, da vodstva raznih strank in gerilskih organizacij gojijo veliko večjo na-sprotnost proti drug drugemu kakor pa proti nazijem in Hitlerju. Kako naj Zavezniki pomagajo taki debeli! Mala Slovenija skoraj ne pride v poštev. Gre le za spor med Srbi in Hrvati, odnosno med partizani in četniki. S tem, da je kralj Peter poklical k sebi hrvatskega bana Šubašiča in mu poveril, naj sestavi novo vlado, je pokazal, da hoče izravnati notranje jugoslovanske spore za vsako ceno. Isto je razvidno iz najnovejše vesti, da je odpoklical Fotiča. Ali po pravici ali po krivici, o tem naj sodijo drugi, je bil Fotič, podobno kakor general Draža Mihaj-lovič, naziran kot steber vele-srbskega gibanja, ne pa take Jugoslavije, v kateri bi vsa ljudstva imela enake pravice in enake dolžnosti. Med ameriškimi Jugoslovani je bil ambasador FotiČ zadnje čase vedno bolj osamljen. Hrvati sploh niso bili z njim, . jugoslovansko čuteči Srbi tudi ne in slovenski Sans po vsej priliki tudi ne. Za-slombo je imel edino v velesrb-skem krožku bratske podporne organizacije Srpski Savez in njenem glasilu Srbobran v Pittsburghu. Pravijo tudi, da gotovi njegovi sorodniki v Srbiji sodelujejo z Nemci. Tito se je pritt?*afe pri Angležih, da tudi general Mihajlovič sodeluje z Nemci. Če se že Zavezniki povsem strinjajo s političnim ozadjem maršala Tita ali ne, toliko se^ zdi precej gotovo, da je do sedaj največ naredil v dobro Zaveznikom s spojim gerilskim bojevanjem proti Nemcem. Zato ga zalagajo in podpirajo in, kakor vse kaže, tudi pritiskajo na kralja Petra in jugoslovansko vlado, ki jo še vedno priznavajo kot edino odgovorno, naj odstrani take osebe iz važnih mest, ki v resnici ali navidezno ovirajo napredek zbli-žanja in skupnega delovanja jugoslovanskih ljudstev. » VOJNI OBVESTILNI URAD P0R0CA ZNAČILNE VESTI Washington, D. C. ^— Hrvatski list, ki izhaja v Osijeku in ga nadzorujejo naziji, je pisal 20. maja, da je v takozvani Hrvatski državi blizu 1,000 šol po 280 mestih in vaseh in da hodi v nje 21,000 učencev, ki se štejejo, da so v plemenskem sorodstvu : Nemci. Vse te nemške šole za 'Volksdeutche" mora vzdrževati ubogo hrvatsko ljudstvo samo in si tako gojiti gada na arsih. Nemci ne plačujejo za-ije iz svojega, temveč lutkasta hrvatska vlada jih plačuje, ker se štejejo za državne ustanove. Posebej pa so še podrejene Narodnemu porsvetnemu mini-sterstvu, ki ga obvladuje nemška "Volksgruppe". Lutkasta hrvatska vlada je tudi odredila strogo odmerjanje živil in drugih potrebščin. Letos v mesecu aprilu aprilu je vsaka oseba dobila največ tri škatljice vžigalic. V Paveličevi Hrvatski je izdelovanje in prodajne vžigalic državni monopol. Lutkasta srbska vlada pa je pred nedavnim ukrenila!, da so vse osebe, ki so dopolnile 18. leto, podvržene narodnemu pri- silnemu delu in da bo za naprej vsaka oseba morala najprej dovršiti svoj rok v tem prisilnem delu, preden se bo mogla vpisati na univerzo ali dobiti državno službo ali začeti svojo trgovino ali obrt ali kako profesijo. Glede žensk bo vlada vsako leto posebej odločila. Berlin je z navdušenjem pozdravil novo bolgarsko vlado, ki ji načelu je novi ministerski predsednik Ivan Bagrianov na-mešto prejšnjega predsednika Kalfova, češ, da bo razvil poljedelske možnosti Bolgarije v korist nazijev .Turški list Tan pa piše 5. junija, da bo Bagria-novi vladi hitro odklenkalo, ker je sestavljena iz Bolgarov, j ki so naklonjeni Nemcem, ni-(majo pa nobene zaslombe pri lljudstvu, pa tudi med seboj ni-i so edini. AMERIKANSKI SLOVENEC lj Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene { list v Ameriki, newspaper in America. < Ustanovljen lete 1891 Established 1891 r I«ha]» mk torek In pelek Issued wery Tuesday and Friday 1 Izdaja in tiska: Published by ' EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. ] Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago j Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 _ ' Naročnina« Subscription: Za celo leto-------$4.00 For one year__-$4.00 Za pol leta —.—:-2.00 For half a year___2-00 i Za četrt lata _ 1.25 For three months__1-25 j Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _$4.50 For one year_ $4.50 Za pol lete_ 2.25 For half a year-—- 2.25 Za četrt lete............................. 1.50 For three months----------1-50 Dopisniki so protoni, da dopisa poiljejo vedno malo preje, kakor sadnje ore prodno Je lisi sakijučan. Za žorlcovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjulraj prejsni leden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede juira. — Na dopise bres podpisa se ne osira. — Rokopisov uredništvo na vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943» at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. REŠEVANJE FRANCOSKIH IN POLJSKIH_VPRAŠANJ Vojaško so Zavezniki zdaj izborno pripravljeni. Hitler je stisnjen v svojo evropsko trdnjavo in iz nje ne bo mogel več. Obroč, ki so ga napravili Zavezniki okrog njegove trdnjave, je sleherni dan ožji. Za Hitlerja ni upanja več. Niso pa Zavezniki tako izborno pripravljeni na polju diplomacije. Tu jim nekaj meša račune. Očividno delujejo vmes načela raznih ideologij, ki osvajajo razne evropske dežele. O bodoči ureditvi Evrope se že kažejo v obrisih neka znamenja. V Evropi bosta vladala dva vpliva, vzhodni, ki bo imel svoje središče v Rusiji, in zapadni, ki bo imel svoje središče v Londonu in deloma v Washingtonu. Vsako središče gleda za tem, da pripravi v naprej svoja politična polja v mejah svojega političnega območja. Na tisoče zadev je vključenih še v tem, manjših podrobnosti pa brez konca in kraja. Vsaka stran pa gleda že v naprej, da si bo pripravila v deželah, ki čakajo na osvoboditev izpod nemškega jarma, prijazno vlado, Jci naj bi po osvoboditvi pomagala in sodelovala z onimi silamj, ki bodo deželo osvobodile in ji pomagale zopet v neodvisnost in svobodo. Dva najbolj trda oreha za Zaveznike sta Poljska in Francija. Obe imata v zamejstvu neke vlade, ki si sicer lastita vodstvo in predstavništvo nad narodom, a so v teh vladah taki ljudje, s katerimi bo težko sodelovati in najbr-že se sploh dalo ne bo po vojni, to je med njimi in z onimi, pod katerih vpliv bodo prišli. Francija n. pr. ima kaj malo sočutja do Anglije. Razmere med Angleži in Francozi so se ohladile že pred to vojno. Zato Francija ni posveča-la tiste pozornosti ne obrambi ne zavezništvu z Anglijo, kakor bi jo morala, da bi bil zapad dobro zavarovan proti nemškemu sunku. Zato, ko je ta prišel leta 1940, se je Francija naenkrat sesula. Od tedaj naprej se je zlasti Francozom na kontinentu od nemške strani in potem po francoskih kvizlingih stalno prilivalo sovraštvo proti Angležem. Še celo v francoskem narodnem odboru v Alžiru je več mož, ki niso prav nič naklonjeni kakemu tesnemu sodelovanju z Angleži, češ, da je angleška politika prese-biena, itd. Prav za prav pri sedanjem razpoloženju francoskega narodnega odbora, ki mu načeluje general De Gaulle, ni nobenega jasnega programa. Nekateri v Londonu in v Washingtonu ga celo dolže, da koketira z Rusijo, drugi pa, da je za popolnoma neodvisno francosko politiko v Evropi. Oboji, Amerikanci in Angleži, hočejo nekega zagotovila, da bi De Gaulleov odbor deloval po željah Anglije in Amerike, ki doprinašata dejansko visoke žrtve v krvi in denarju za osvoboditev Francije. Zato tudi v Washingtonu ne v Londonu ne bodo priznali De Gauleovega odbora za kako provizorično francosko vlado toliko časa, dokler ne bodo čisto na jasnem, kako se bo francoski narodni odbor obnašal po osvoboditvi. Kar velja glede Francozom na zapadu, velja glede Poljske na vzhodu. Poljska zamejna vlada se na vso moč trudi, da bi dobila neko priznanje od Zaveznikov. Angleže in Amerikance Poljska ne briga toliko kakor Francija, ker vedo, da Poljska spada v območje ruskega vpliva, a Francija pa spada v območje zapada. Pri Poljski pa odločno zahteva Moskva prvo in zadnjo besedo. Tam hočejo, da bo Poljska imela tako vlado, s katero se bo dalo sodelovati in da bo zvesta Moskvi, ne pa kakemu drugemu vplivu, ki bo rovaril pred vrati Rusije, kakor se je to godilo v letih po prvi svetovni vojni. Končno se pri premišljevanjih ob teh vprašanjih lahko vidi neki obris in znamenja, ki kažejo trenje med vplivom zapada in vzhoda v Evropi. Kako se bosta obe območji uredili, je danes še težko v naprej napovedavati. Zgleda pa, da se bo stara narava evropskih narodov obnavljala, v drugih oblikah seveda. Izginila pa ne bo še tako kmalu. Mnogi so mnenja, da se Anglija svoje stare navade pri političnem urejevanju Evrope ne bo nikoli iznebila. Njej je vedno na tem, da je Evropa po vsakem večjem prvratu nekako balancirana po gotovih pogodbah, katere naj ba- AMF.RT1C AN31fV « OVFNrr iancirajo politično m gospoaarsKo moc med naroai in deželami. To je za Anglijo najbolj varna politika, ker drugače bi se lahko dogodilo, da bi se nekega dne vsa Evropa obrnila proti Angliji in njenemu političnemu dirigiranju. Tega si Anglija ne želi, zato dela na to, da se po tej vojni uredi Evropa tako, da bo ostala Anglija varna, obenem pa, da ne bo nobena sila na kontinentu Evrope ostala premočna in, kar je glavno, prenevarna za npo. V POČAST NAŠIM OČETOM JoHet, I1L Tretjo nedeljo v mesecu juniju se praznuje očetov dan. Letos se bo obhajal ta dan dne j 18. junija. Mnogo naših očetov, ki so prejšnja leta praznovali i ta imeniten dan doma v sredi j svojih družin, bo manjkalo. Od-. j šli so daleč po svetu branit naše pravice in priborit stalno prostost, katere smo vajeni. Drugi očetje, ki so pa doma ostali, si pa na vso moč prizadevajo nadomestiti moč mlajših, kateri so odsotni, kajti ti očetje, ki so doma, želijo tudi svoje napraviti na domači fron- s ti. - . Podružnica št. 20 SŽZ se L vsako leto spominja svojih oČe-) tov na ta dan. Tudi letos bo. j Najprvo se bodo članice zbrale ' v Ferdinand dvorani pred šea^p uro dne 18. junija, nato bo49' " skupno odkorakale v cerkev, I T kjer bodo pri šesti sv. maši ) | skupno pristopile k mizi Gospo-[ dovi. To je pač najlepši način pokazati našim očetom, da se s: jih spominjamo, teh, ki so do-"jma, in pa onih, ki so iz doma, * jda se čim prej povrrtejo. ' | Opoldne se pa prične veselo ^praznovanje v farnem parku. - Imenuje se ta slavnost "Fiesta celebration'YT*L.Y_farnem par- 1 ku na očetov dan bodo razni Jštantje postavljeni, kjer bo videti vse polno lepih stvari na 1 razstavi. Raznih iger in druge -j zabave bo na koše. Ob tretji , uri se prične program. Najprvo . bodo nastopile male deklice v i narodnih nošah. Dalje bo nastopil vežbalni lcrožek "Junior cadets" v uniformah. Nato bo-^ do nastopile tudi Champion- 1 ship kadetinje in bodo zopet 2 pokazale svojo umetnost v ko-i rakanju. Vse od kraja do kon- 3 ca bo zelo zanimivo. Za lačne in žejne bodo članice preskrbe- i le v polni meri. Vsi očetje, njihove soproge I in družine kakor tudi njihovi - prijatelji so V polni meri vab- - ljeni, da proslavijo ta dan na 5 farnem parku Sv. Jožefa. Ko pišemo te vrstice leži na mrtvaškem odru č. cestra Ma-' thia OSF. Prej se je pisala Launch. Bila je hčerka čislane dru-i žine pok. Math Lauricheve. -1 Njeni starši so umrli pred leti. H Bila je v lepih letih svoje sta-. jrosti, ko se je morala posloviti i iz tega sveta. Bila je priljubljena med šolskimi otroki ka-' j kor tudi med odraslimi. Njena smrt je gotovo ganila število prvorazrednikov, katere je - podučev,ala tekom let z vso po- - trpežljivostjo. Bila je Ijubez-j njiva, prijazna ter vedno imela r i smehljaj za vsakega. Zapušča j tri brate, enega pri mornarici, " ter dve sestri. Pogreb je bil v } ponedeljek dne 12. junija. Naj ) ji sveti večna luč in naj prejme II plačilo od Boga za vse kar je j dobrega storila na tem svetu, j preostalim pa naše iskreno so- žalje. ^ Odbor podružnice »t. 20 SŽZ. t CHICAŠKI ŽUPAN ODREDIL i PRAZNOVANJE OČETOVEGA DNE Chicago, 111. i Zupan < mesta Chicage,, Ed-: ward J. Kelly, je izdal poseben : razglas, ki v njem opozarja vse I cerkve, šole, klube, zavode, tr-I govine in posamezne osebe v Chicagi, naj se združijo v skup- iw>t^>MW» nem domoljubnem in verskem obhajanju Očetovega dne v ne- j deljo 18. junija. V imenovanem razglasu pra-vi župan Kelly: KER besedo OCE rabimo, da! z njo označujemo prvo osebo ali glavo, duhovnega in človeškega začetnika, varuha, svetovalca in branitelja človeštva; in KER je milijon očetov sedaj delavnih v velikanski borbi proti silam zla, ki bi rade uničile prostost njihovih dežel, cerkva, domov in ustanov; in KER je sedaj za gotov čas zvesto in pogumno izvrševanje njihovih dolžnosti očete odtegnilo od njihovih družin in običajnega načina življenja; in KER dolgujemo veliko hvaležnosti očetorh otrok :ia domači fronti in očetom sinov in hčera na vojnih frontah: ZDAJ VSLED TEGA jaz, i Edward J. Kelly, župan mesta ■ Chicage, odrejujem, da nedeljo i 18. junija posebej odločimo v • priznanje očetom; vsled tega • se obračam na vsa mesta bogo-, čast j a, organizacije, ustanove, trgovine in posamezne Osebe v • tem velikem občestvu, da se str-. ne j o v ponižni hvali Bogu Oče-t tu v :, spoštljivem počeščenju ■ očetov, ki so, danes vsled svojih i lastnih žrtev, domoljubi ja, ju- - naštva in težkega dela, ki ga i opravljajo, Qčetje Zmage. i V Chicagi, 1. junija 1944. i Edward J. Kelly, . > župan. 7 -O- - IZ URADA OLTARNEGA r . DRUŠTVA ' Chicago, III. Prijetna dolžnost me veže, t da se na tem mestu javno za- - hvalim vsem članicam Oltarne- - ga Društva, ki so se v tako ve-i likem številu udeležile naše se- - je dne 2. junija. Tudi k večerni pobožnosti v cerkvi so prišle v i velikem številu, kar je bilo res i zelo lepo. Prisrčna hvala vam ■ gre vsem skupaj, ker ste pri tej i priliki tako lepo pokazale, kako se zanimate za svoje dru- l štvo in cerkev. Prav prisrčna - hvala gre pa tudi našemu časti- ■ temu župniku Father Edwardu - za tako lepe in vspodbudne be-. sede in molitve v cerkvi kakor . tudi poznejč" na seji. Lepo je bilo videti znatno i število novih slovenskih žen in ■ mater, ko so ponosno korakale ■ k obhajilni mizi in bile slovesno . sprejete med nas k Društvu 2e-i na in Mater, ki ga imenujemo s tudi Oltarno Društvo. Bodite ■ prisrčno pozdravljene, naše no- ■ ve sosestre izročile ste se v po-i sebno varstvo naši nebeški Materi in obljubile, da ji boste ostale zveste hčere do smrti. Omenjena prilika znači zopet krepak napredek za naše društvo kakor tudi za našo farno cerkev sv. Štefana. Naša prihodnja seja bo 1. septembra. Vse članice pozdravlja Pavlina Ožbolt, tajnica. o DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 12 DSD Joliet, 111. Naše društvo ne bo imelo seje v mesecu juniju, pač pa prosimo vse člane, da pridejo na julijsko sejo, ko bomo izvolili kandidate za bližajočo se konvencijo. There will be no meeting of St. Cecelia Society in June, but je all members are asked to be m present at the July meeting, for there will be election of SI delegates for the coming Con- ks vention. ns Congratulations and good d; luck to our supreme secretary ra and wife Mr. and Mrs. Frank J. Wedic on their 25th or silver di anniversary! We hope you live si to celebrate your golden anni- b< versary, Frank and Nettie! v Will be looking for you all at our July meeting. p Fraternally yours, k Juel Camp, Sec'y. n -o--p VELIKI DOMOLJUBNI SE- s1 STANEK PRI SV. ŠTEFANU v i Chicago, 111. n . | Druga fronta je odprta — j, peto vojno posojilo tudi. Naši n .fantje se hrabro borijo za svo- i j bodo in demokracijo sveta. Kaj ^ i i bomo storili pa mi, ki smo do- j )jma? Med drugimi dolžnosti .pride v pošte v v prvi vrsti na- i -! kupovanje vojnih bondov. Da c ; mi Slovenci ne bomo med zad- 5 j njimi, sem gotov. Toda, kdo pa č j j to ve? Da se mi Slovenci sezna- i ^inimo z ameriško javnostjo, se ] e I sklicuje veliki javni shod v pe- < i, j tek, 16. junija letos, v sloven- i ski šolski dvorani sv. Štefana, < s Cermak Rd. in.Wolcott Ave. i e j Začetek točno ob pol osmih > j zvečer. Imeli bomo zabaven 1 i-! program, z slovenskimi točka- ] j mi. Nastopili bodo Plutovi troj- ] i- čki, Prešernov duet, Korene ha- i t-j novi sestri, zbor Adrija, Miss < i- Kosmerl in njena prijateljica, i i pa tudi igralci iz mesta so nam s, J obljubljeni. Vstopnina? Ne sa- < a j mo, da bo popolnoma prosta, . O ampak bodo razdeljene tudi le- 1 v pe nagrade. Reliance Federal a | Building and Loan Association >- j daruje v ta namen pet vojnih bondov po $25.00, skupaj v $125.00. Druge nagrade bodo r- ] oznanjene v dvorani. Navzoči s-! bodo tudi državni uradniki, zali torej moramo na tayecer nail polniti dvorano d$ zadnjega ko-i- tička. Za slovensko čast gre! a Zatorej, Slovenci in Slovenke v Chicagi in okolici, udeležite se vsi, Jbrez razlike prepričanja. . Pokažimo našo solidarnost in kupimo vojne bonde ta večer. Na svidenje v petek, 16. junija 1944. j Za publicijski odbor John Gottlieb. 3, -o—- i- POROČILO O POMOŽNI AKCIJI i- • Cleveland, O. i- Glavni blagajnik slovenske li sekcije Jugoslovanskega po-v možnega odbora, Mr. Leo Juris jovec, mi sporoča, da so v me-n secu maju 1944 poslali denarne >j prispevke sledeči: i- John Vitez, tajnik lokalnega i- odbora št. 29, Barton, Ohio, a vsoto $110.37; poslano po Gla-i- su Naroda, $6.50; Joseph F. u Durn, tajnik lokalnega odbora i- št. 35, Cleveland, O., vsoto >r $1,000.00; Albert Kahlenberg, Los Angeles, $2.00; Mrs. Rose o Sajovic, Chicago, 111. $10.00, in n John Kerzisnik, Kemmerer, e Wyo., $13.00. o Hvala vsem, ki so prispevali. Dne 1. junija je bilo v bla- 0 gajni JPO,S§ $72,573.81. Stro-e ški v treh letih znašajo le $79.50. >- Ko pisem to poročilo, leži na t- moji pisalni mizi pismo iz En-e umclawa, Wash. Pisala ga je v : slovenščini turojena ameriška >- Slovenka, sestra Mary Balint, i e ki je tajnica društva čt. 162 A- . meriške bratske zveze. S pi- i smom je poslala tudi $100.00 ] . za JPO,SS in $50.00 za SANS. : Društveni člani in članice so 1 priredili zabavo v korist obeh 1 narodnih akcij. To je posnema- i nja vredno. Vsako slovensko s društvo v Ameriki bi moralo ' storiti isto. Hvala vsem in vsakemu po- £ - samezniku, ki je količkaj pripo- S - mogel k tako dobremu uspehu. 1 Pred menoj leži tudi pismo iz 1 i Los Angeles, Calif. Piše ga za--jvedna Slovenca, Mrs. Mary jStucin, katero že poznamo po i f 'prejšnjih prispevkih. S pismom i i poslala deset dolarjev za po-1 j ložno akcijo. Hvala! 1 Tako je! Ne zavedajo se vsi i I lovenci in Slovenke v Ameriki, J ako potrebna in času primed- ] a je naša pomožna akcija, to- I a imamo še usmiljena srca, ki j ada darujejo. Čas hiti. Treba bo pohiteti, la nas čas ne dohiti. Zmago- , lavne zarje prave in svetle svo-»ode že vstajajo za naš narod ^ r domovini. _ ' ^ Na moji pisalni mizi je tudi ] )ismo iz domovine od članov . culturne skupine desete udar- | le Ljubljanske brigade. Iz tega ^isma vam zapišem samo dva stavka: "Res je, naš narod je ires ta čas pretrpel nečloveške muke in napore, a pretrpel jih je ponosno in molče. Kajti naš narod ve: Preveč imamo sinov kremenitih in zdravih, doma in v tujini, da bi mogli biti v svojem pravičnem boju poraženi." V domovini mislijo na nas in našo pomoč. Ali jih bomo razočarali in zavrgli v največjem fizičnem in duševnem boju? Če se zanima za usodo Slovenije turojena ameriška Slovenka, Mrs. Hdry Balint, ki vodi in sodeluje z rojaki, kateri so prišli iz domovine, potem je pač dolžnost nas vseh, da pomagamo in delamo. Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora pripada desetim slovenskim podpornim organizacijam v A-meriki. Glavni odborniki teh organizacij vodijo to pomožno akcijo. Ali ni dolžnost vsakega glavnega odbornika in odbornice, da nekaj stori za JPO,SS? Ali ni tako res? Ni dovolj, da je samo nekaj članov in članic glavnih odborov aktivnih; pomagati bi morali vsi ker to je naša skupna ustanova. Končno pa je to resna zadeva vsakega Slovenca in Slovenke v Ameriki, neoziraje se na njegov stan in poklic. Posebno pa je to zadeva izobraženih ljudi, katerih dolžnost je, da narod budijo in učijo o prihajajočih potrebah našega naroda onkraj morja. Če se ti ne zanimajo, kako morete pričakovati od ljudi, ki nimajo tega razgleda. Koliko dolarjev imajo danes naši ljudje, ki so namenjeni pomožnemu odboru, toda jih nihče ne vpraša, da bi dali. Lokalni odbori JPO,SS, sedaj je čas, da greste zopet na delo. Skličite sestanke, organizirajte skupine ljudi, ki bodo šli nabirat denarne prispevke: Od hiše do hiše, od trgovine do trgovine, od pisarne do pisarne, od tovarne do tovarne, vsepovsod, kjer so ljudje, ki so pripravljeni dati. Če ne boste vprašali, ne boste dobili: dolarji sami ne bodo leteli v vaše roke. To je moj nasvet, a zdaj imate pa vi priliko, da spregovorite z dejanji. Janko N. Rogelj. %* ' -o- _ IZ MINNESOTE Ely, Minn. Dne 9. junija se je vršil pogreb za Mrs. Joseph Vrtnik iz E. Chapman St. v cerkev sv. Antona, kjer je župnik Rev. Fr. Mihelčič daroval sv. mašo za pokoj njene duše. Mrs. Jos. Vrtnik se je rodila v župniji Ajdovec na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo Papež. V Ely zapušča bolnega soproga, dva sina — Jože je v Staten Island, New York, Leonard pa v Ely — ter tri hčere : Mrs. Jos. Sershen in Mrs. Michael Kuzma v Ely in Mrs. R. Belinger v Minneapolis, dva brata v Mich, ter sestro Mrs. Michael Bechar v Ely. Pred sedmimi leti je umrla sestra Tereza v Calumet, Mich. Pokojna je bila članica društva sv. Antona št. 72 KSKJ in Slov. 2. Ž. št. 23. ,Vsem prizadetim naše soža-lje. 1 J. J. P. -0- Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je moč* no naše katoliško časopisje. — -7--- 7. junija. Redna novena v čast > Žalostni Materi. Božji pa je v - naši cerkvi vsak ponedeljek ve- - čer ob 7:30. — John Udovich. Slovenec pri "Yankees" , ' ^ Cleveland, O. — Frank Ma-toh Jr., sin družine Matoh iz j 15917 Holmes Ave., je bil spre- - jet za žogometnega igralca pri igralski^ skupini New York Yankees. Vojni poročevalec Cleveland, O. — List Cleve- - land News je poslal na južni s Pacifik kot vojnega poročeval-. ca Ray Turka, našega sloven-. skega rojaka, ki je uslužben i kot spreten poročevalec pri listu že 15 let. Obiskal bo 37. i ohijsko divizijo. - Graduantka Cleveland, O. — Dne 7. ju-i nija je na Western Reserve U-, niversity graduirala Miss Ma- - rian Dolores Zupan, hčerka Mr. . Ivana Zupana, urednika Gla-. sila KSKJ. Njen glavni pred-t met je angleščina, ki bi jo zdaj . lahko poučevala na kaki High I School, toda postati namerava i izvedenka v zdravljenju in odpravljanju organskih nedostat- • kov pri govorjenju in je že pre-i vzela mesto kot prva pomočnica na Western Reserve Univer- ■ sity Speech Clinic. Prej ali slej bo najbrž poslana v kako državno bolnišnico, kjer bo delo-i vala v službi za našo domovino, kjer se nahaja šest njenih bratov. ^ ________.__i Petek, 16. junija 1944 ^ Stran 2_ % K BOJEM_VFRANCIJI 1 * Zavezniška strategija je doslej dobro nastopala. yse jkozi od začetka zavezniških protinapadov skoro pred vra-:i Egipta, pa do sedaj Zavezniki dobro vozijo in njihovemu irojaškemu vodstvu je treba častitati. Voditi vojne na tako razdaljo, poskrbeti za vse potrebne zaloge, prepeljati številno vojsko preko morjev in vse drugo nikakor ni mala 3tvar. Zavezniški generali, kakor Eisenhower, Montgomery itd., so napram nemškim strategom pravi geniji. Lahko se je braniti iz dobro pripravljenih pozicij. Lahko je premagati neoborožene in nepripravljene narode. In to je vse, kar so nemški strategi dosedaj dosegli. Planili so kakor krvoločni panterji na nepripravljeno Poljsko, Češko, Francijo, Jugoslavijo, Grčijo, Dansko, Norveško, in druge male dežele. V Rusiji, ki je bila nekoliko bolj pripravljena, so se opekli. Vsa njihova pripravljenost in toliko pretirano opevana nemška strategija in ženijalnost ni prinesla Nemcem zmage v zadnji vojni in je ne bo v tej vojni; zadnje leto in pol pa so Nemci stalno na umiku. Njihovo umikanje na jugu se je pričelo pri Egiptu in se nadaljuje zdaj že v severno Italijo in se bo še bo drugih krajih. Kaj to kaže ? To, da Nemci niso res taki bogovi v tehniki in drugem, kakor jih svet opeva. Nemec je brutalen barbar le do tedaj, dokler zmaguje, ko se mu pa kdo enakovreden postavi nasproti, pa končno Nemec zmage ne odnese. V čem je Nemec "junak"? V viteških lastnostih sploh ne, ker teh Nemec nima in nikdar imel ni. "Junak" najslabše vrste hoče biti le pri ubijanju nedolžnih starčkov, otrok, žena, itd. Tako junaštvo je satansko in čim preje ga bo svet iztrebil iz sebe, tem bolje za svet. Lastnosti Zaveznikov so čisto drugačne. Zavezniki se vojskujejo, da se v svetu ohrani civilizacija, svoboda in demokracija, v katerih okvirih naj bi narodi živeli svobodno človeka vredno življenje. Zavezniki se vojskujejo, da ohranijo narode pred tiranstvom najbrutalnejšega pruskega tipa, ki je najslabši med vsemi. Prizadevanje Zaveznikov za ta namen je največje viteštvo, ki kaže najvišjo srčno kulturo, ker branijo in doprinašajo žrtve za preganjane in za ohranitev svobode in demokracije v svetu. Gnani od takih motivov junaško zmagujejo. Ti motivi so, radi katerih so šli te dni junaški sinovi Amerike, Kanade in Anglije junaško v boj na obrežja severne Francije, porušili vse zapreke, ki jih je zgradila nemška toliko opevana ženijalnost, napravili so vhod v Hitlerjevo trdnjavo, katerp.jfe ruaijo in jo bodo rušili toliko časa, dokler je ne bodo popolnoma porušili. Slava in čast našim junakom. Ti junaki si v svetu pišejo z neizbrisnimi zlatimi črkami svojo zgodovino kot junaški vitezi svobode in demokracije. Treba pa je gledati na razvoj borbe, zlasti zdaj v Franciji, z gotovimi pridržki- Tudi preobrat se lahko doživi. Sovražnik je še močan in še odločen, da se brani z vso silo. -Zato moramo pričakovati še velike težave in hude preizkušnje in visoke žrtve. Celo neuspeh vsega vpada lahko pride. Vse je mogoče, in preveliko navdušenje mnogokrat ni na mestu.' Glede tega svarijo javnost vsi višji voditelji, ker ti vedo, kako težko nalogo imajo pred seboj. Ampak vse to nas le ne more držati nazaj od nekega prav posebnega navdušenja, ki v nas prekipeva radi že dosedaj doseženih uspehov. Kakor smo že omenili, samo preboj evropske trdnjavske stene v Franciji je tako veliko vojaško dejanje, da zasluži občudovanje, če tudi bi se pozneje še lahko ponesrečilo, kar se pa gotovo ne bo, in Bog daj, da bi se ne. Preboj trdnjavske stene je izveden, in skozi preboj hite zdaj sleherno uro tisoči in tisoči v Francijo. Oboroženi so z najboljšim orožjem, ki ga je mogla napraviti za te namene ameriška iznajdljivost. To orožje, ki je boljše od nemškega, bo delalo našim junakom pot proti Berlinu, kakor jo je delalo našim junakom vse skozi od Cassablance in od Egipta po vsej severni Afriki, preko italijanskih otokov do Rima in jih vodi zdaj naprej navzgor od Rima.. Zmaga je na pohodu, in barbarski Huni se tega dobro zavedajo. V Franciji je pričakovati hudih krvavih spopadov. Iz-vojevati bo treba par odločilnih bitk. Zavezniki so nanje pripravljeni. V zraku nad Francijo so gospodarji Zavezniki. Nemci so se^ zanašali, da jih bo varovala obalna trd-njavska stena. Ta je zdaj prebita in tudi če bi se še zda, vpad trenutno ponesrečil, so Zavezniki še vedno izvojevali ob udaru pomembno zmago, ker so dokazali, da se nemška trdnjavska stena da zdrobiti in premagati. Za enkrat se lahko zadovoljimo kar s tem kot s prav velikim uspehom. Jutri pa se bodo Zavezniki borili za nove uspehe, in kakor so bili junaki včeraj in danes, bodo tudi jutri in vse skozi do zadnjega dneva v tej borbi proti barbarskemu in krvavemu nazizmu in fašizmu, ki je povzročil svetu vse to gorje, da morajo milijoni po vsem svetu stati ob puškah in topovih in padati v prerane grobove. Slava zavezniškim junakom — smrt nazijem in fašistom ! Bedasto dejanje lahko uniči človeka, a pravočasno mu preskrbi srečo. *' • t ~.z T Svet je lestvica, po kateri plezajo nekateri navzgor, drugI pa navzdol. Prenašati pomenja prema-i gati usodo. - - m Čistemu je vse čisto. * i — Dober svet po storjenem dejanju, je kot dež po žetvi. Petek. 16. iuniia 1944 AMERIKANSK1 SLOVENEC_ OVČJE PEČENKE Vidi m. kakor bi trn plazil roj rojonih gotonic, ▼ rotaki p* so to tisoči in £soči ovac. ki so pomikajo po 550 čotIJot visoki c«sii narrhu obronka Josa Grand Couloo Dam ▼ driavi Washington, na latnam potovanju ▼ gozdove na wnru. ^OJNONOJZj^LraiJA IN SVETA OPOZORJENI SO BILI i Nihče ne more reči, da niso 1 silr ljudje po Nemčiji in od ■ Nemcev zasedeni Evropi opo- ' zorjeni, kaj je dobro zanje. 1 Angleški letalci (RAF) poročajo, da je bilo v zadnjih štirih letih in pol 1,264,456,656 letakov in revij spuščenih doli na Evropo. Sedaj jih spuščajo po 1,200 na minuto. Propaganda se je morala zdaj več ali manj umakniti in dati prednost eksplozivnim predmetom, toda v jeseni 1939 so imeli letaki prednost. Tedaj se je zgodilo, da se je neki RAF letalec povrnil iz svojega poleta in se ves rdeč in osramočen izpovedal, da je zagnal doli celi zavoj, ne da bi prej prerezal vrvico. "Ali ne veš, da. bi s tem koga lahko ubil!" ga je strogo pokaral njegov predstojnik. -o- CEVOVOD IZ BAMBUSA Kitajska je izgubila svoje vire za sol v obrežnih deželah, zato je vlada v Čungkingu odredila, naj se zopet začnejo izrabljati starodavni solni vrelci iz province Szechwan, ki leži v notranjosti. Ker imajo sedaj kitajski inženirji od sile malo železa in jekla na razpolago, so se morali poslužiti istih pripomočkov, kakor so se jih Kitajci posluževali v starodavnih časih. Svedre in dvigala so napravili iz obtesanega lesa, vrvi so spleli iz razklanega bambusa,' cevi za cevovod pa so naredili iz izvotljenih bambusovih debel. Po njih teče zdaj slana voda iz vrelcev v čistilnice. -o- * OBLEKA IZ NEBA Med najboljše opravljenimi ženskami na svetu so sedaj kmetice po jugoslovanskih gorskih vasicah. Četudi mofda ne bi vsem ugajal kroj njihove obleke, toliko je gotovo, da je narejena iz najboljšega blaga. Napravljena je namreč iz čiste svile poškodovanih britiških in ameriških padal, ki prinašajo hrano, strelivo in zdravniške potrebščine partizanom. Ženske si naredijo, iz tega blaga, ki pride v vseh mogočih barvah, krila, jopice, robce in robčke in podobno robo. -o- ALI IMA KDO ZEMLJEVID SLO VENUE? Mogoče ima kateri izmed rojakov zemljevide ali knjige, ki so velike važnosti za Naš Vojni oddelek. Armadna postrežba s zemljevidi (Army Map Service) bi rada dobila v dar ali pa na posodo naslednje vrste materij ala, ki je bil izdan v tujih deželah: načrt cest in ulic za razna mesta, trge in vasi, načrte pristanišč, zemljevide, ki kažejo gore, hribe, ravnine in vodovja, vsaj v razmerju ls 1,000,000 ali večje, "Set Maps", fotografije iz zraka, načrte cest, atlase, knjižice, ki Blužijo za vodnike po posameznih mestih ali krajih (sporočite samo naslov, ime izdajatelja in letnico), leksikone, poročila ljudskega šteja, letna poročila in podobno. Nikar pa ne pošiljajte zemljevidov Združenih držav in zemljevidov, ki so bili izdani v Združenih državah ali v Angliji, kakor na pr. publikacije od National Geographic Society itd. Vsa obvestila pošljite na sledeči naslov: War Department ARMY MAP SERVICE Chicago Library Branch Room 102. So. Clark Street Chicago, 5, Illinois. (Telefon Wabash 8897) -o ^ ZNA OHRANITI SKRIVNOST ZASE Edina žena na svetu, ki je vedela, kateri dan se bo začela invazija, je 33 letna WAC Nana Rae, osebna tajnica generala Eisenhower j a. Rojena je bila na Škotskem, od dvajsetega leta naprej pa je bila v službi neke newyorške oljne družbe. Bila je ena prvih, ki se je vpisala k WAC in ena prvih WAC, ki so bile poslane v Severno Afriko. Že tam je bila Eisen-howerjeva osebna tajnica. Pozneje jo je vzel s seboj v Anglijo. 0SV0B0JENJE ." •. ..-is'-* ' ; . -«- . r- • ' ■ ■ t . . - l ■ ' ■' >' ... . • . r ■ Naša dolžnost je, da podpremo našo Osvobodilno vojsko z investiranjem v Vojne Bon-de do skrajnosti naših možnosti INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION . w * Stran 8 ^ 0 CARSKEM DIPLOMATU V nemški reviji "Berliner di [onatshefte" je napisal v. Ko- O torovec tele spominčke na ča- ni e nekdanje carske diplomaci- vs e, govoreč o nekdanjem car- g] kem diplomatu grofu Aleksan- ri ru Benckendorfu: k V zunanjem ministrstvu je N il mladi grof Benckendorf do- ™ ieljen v "najsvetejše", to se d travi v osebno pisarno zuna- P tjega ministra. Uradniki tega -k privilegiranega oddelka, v ka- B erem so se obravnavala vsa vprašanja evropske zunanje >olitike, so bili vzeti izključno n amo iz rodovin ruskega viso- * tega plemstva, v katerem je bi- P o nemško baltsko plemstvo P slasti močno zastopano. Spre- d jem v to pisarno je bil poseben iogodek. Vsak je bil sprejet le k la podlagi tajnega glasovanja a jamih uradnikov te pisarne. I Proti komur je bil v tajnem gla- r lovanju oddan le en glas, ni bil c sprejet. Izidu tega glasovanja t so se molče klanjali celo mini- i stri in tudi najvišje osebnosti, i ri plemiški sinovi v ruski diplo- I maciji niso trpeli nobenega pri- j tiska od kogarkoli. i Nekoč je hotela carica spra- š viti v to pisarno nekega plemi- s ča, ki ji je bil posebno priporo- 1 čen. Ko pa je tajno glasovanje 1 mladih plemiških uradnikov te i pisarne bilo zoper, je tudi cari- s ca morala umolkniti ter ni več s silila. Predpravice teh pleme- 1 nitašev so bile tako velike, da 1 je moral sam zunanji minister, i če- slučajno nikdar ni služil v ] tej pisarni, prositi svoje/urad- 1 nike za dovoljenje, ako je ho- ] tel piti svoj čaj v kazini te pi- i same. Poslaniki tujih držav, ki ] so pred vojsko vsi izhajali iz vi- 1 sokega plemstva, so morali u- ] radnike te pisarne nagovarjati ' z besedami: "Ljubi moj prijatelj !" med tem, ko so druge diplomatske uradnike ruskega zunanjega ministrstva ogovarjali z besedami: "Gospod kolega!"' Kakor pa j'e ta pisarna na eni strani uživala velike predpravice, tako tudi uradne ure za njo niso veljale. Včasih, kadar so bile na vidiku kake politične krize, je v teh prostorih po cele noči gorela luč, ker so uradniki noč in dan bili na delu ter razvozi j avali šifrirane brzojavke, katere so prihajale. Službo ponoči je imel vedno službujoči tajnik. Kadar je bilo veliko dela, so svojemu tovarišu prostovoljno pomagali drugi. Nekoč pa je bil mladi grof Benckendorf službujoči tajnik. Zveče-rilo se je, mladi grofič pa ni imel nobenega dela. Začelo ga je mučiti dolgočasje. Sklenil je za tisti večer obesiti službo na klin. Zaprl je svojo pisarno, vzel ključ seboj in je odšel na zabavo v družbo ciganov, kjer se ni dolgočasil. Toda ponoči je prišla šifrirana brzojavka. To- da pisarna je bila zaklenjena. 0 službujočem tajniku ni bilo ne duha ne sluha. Takoj je bilo vse na nogah. Po vsem Petro-gradu so razposlali svoje kurirje iskat pogrešanega tajnika, ki ima shranjene ključe. Nazadnje so ga nekje iztaknili in pripeljali v pisarno. Vsakdo drugi na njegovem mestu bi bil pri priči frčal iz službe, Aleksander Konstantinovič grof Benckendorf pa je brez škode izšel iz te neprijetne zadeve. Tako popisuje zgoraj omenjeni pisec grofa Benckendor-fa in rusko carsko diplomacijo -pred prvo svetovno vojno. Mi pa k sliki grofa Benckendorfa dodajemo še dva spominčka: Leta 1904 je prišel grof Benckendorf kot ruski poslanik na angleški dvor. Razmerje med Rusijo in Anglijo takrat ni bilo najboljše. Toda grofa Benckendorfa ni oplašilo, da ni mogel s tedanjim angleškim kraljem Edvardom VII. priti v stik. Skrivaj je poizvedoval, zakaj se Edvard VII. najbolj zanima. In je izvedel, da kralja najbolj zanimajo konji. Takoj se je začel še sam zanimati za konje. Ko so se bližale velike konjske dirke, katerih se je navadno udeležil tudi sam kralj z vsem dvorom in z vsemi diplomatskimi zastopniki, je začel ruski poslanik študirati rodovnike vseh konj, ki naj bi nastopili pri prihodnjih dirkah. Kmalu je znal na pamet ne le imena vseh konj, ki bodo nastopili, ampak tudi imena vseh prednikov teh konj-dirkačev. Ko je prišel dan dirk, je Benckendorf stal blizu kralja. Kadarkoli je pridirjal kak konj in se je kralj pozanimal, kakšen konj bi to bil, vsakokrat mu je znal dati pojasni- ■ lo ruski poslanik grof Bencken- - dorf. Nazadnje je ta stvar kra-. Ijii Edvardu res tako imponira- ■ la, da je vzel grofa Bencken- - dorf a na stran ter se ž njim začel pogovarjati o konjih. To pa [ je bil v tistih časih velikanski . politični dogodek, ker so diplo-, mati iz tega kraljevega obna- • šanja sklepali, da je kralj Ed-vard začel drugačno zunanjo politiko z Rusijo. To je bilo leta. [ 1904, toda 3 leta kasneje je iz . tega res nastala angleško-ruska r zveza, katera je šla v svetovno . vojsko skupaj, iz katere pa se [ carska Rusija ni več rešila. Drugi spomin na grofa Ben- - ckendorfa pa imamo mi\Sloven- • ci. On je bil tisti zastopnik car- - ske slovanske Rusije zaščitnice - vseh Slovanov, kakor smo tedaj 1 mislili, ki je leta 1915 v Londo-l nu podpisal tisti znameniti lon-i donski pakt. Pa ne smemo po-i zabiti, da je grof Benckendorf , bil sicer Rus, ni pa bil Slovan, i ker je izhajal iz starodavnega r nemškega baltskega plemstva, i kakor toliko drugih diploma- - tov nekdanje carske Rusije. MEH ZA SMEH " OLJE IN KIS Mož: No, mojster, ali boste slikali mojo ženo?" Slikar: "Bom. V olju, kajne?" Kož: "V olju? To ne bo zadostovalo. Če hočete točno pogoditi njen značaj, morate pri-liti malo kisa." , .^mi VSILJIV BERAČ Boltež: "Pri meni ne boste ničesar dobili, ker sem tajnik Društva za zatiranje prosja-čenj a." t - Berač: "To lahko reče vsa kdo. Pokažite mi člansko legitimacijo." j BRADATI GREŠNIK PRED SODNIKOM Starega znanca sodnije pripeljejo spet pred sodnika. Zli-kovec je nosil dolgo črno brado. Pred sodnikom je zatrjeval svojo nedolžnost. Sodnik, ki je bil gladko obrit, premetava spise ip od časa do časa pogleda »likovca, potem pa pripomni: "Po vsem šodeč imaš vest črno, kot je črna tvoja brada." Zlikovec se je ko j našel in odvrnil: "Oprostite, gospod sodnik, če se vest meri po bradi, potem vi sploh nimate vesti." DVA POŠTENJAKA K nemškemu cesarju je prišel mlad Človek in ga prosil za službo. "Kje si rojen," ga vpraša cesar. — "V Berlinu1." de mladenič. — Cesar: "Ne bo nič. Berlinčani niso nič vredni." — Mladenič: "Oprostite, Veličanstvo, pa vendar poznam dva Berlinčana, ki sta poštenjaka." — Cesar: "Katera dva sta to?" — Mladenič: "Prvi je Vaše Veličanstvo, drugi sem pa jaz." — Cesarju je ta odgovor tako ugajal, da je mladeniča sprejel v službo. Stran 4 AMERIKANSm SLOV£WfeČ ^ Petele, 16. Inftija DOMAČA FRONTA Iz Vojnega obvestilnega urada vec stare masti potrebujejo sle Za letos bo treba še več ma-nj sti in olja za industrijske na-pi mene kakor lani. Četudi smo zči] glicerinom vedno bolje preskrb-pr ljeni, vendar bo potrebno, da letos naše gospodinje spravijo se in izroče v te namene 230 mili-vi jonov funtov obrabljene masti.m; Lansko leto je bilo nabranih malo manj kot 100 milijonov kc funtov, kar je znašalo pet od-pc stotkov industrijskih "trdih4'ce maščob, kolikor so jih potrebo- oc vali za industrijski program v 1! letu 1943. Letos bi radi, da bi si gospodinje zbrale malo več kot v< 10 odstotkov potrebnih trdih maščob. Tako pravi naš Vojni se obvestilni urad. . b< m ZALOŽITE SE zi S KURILNIM OLJEM v< Urad za upravo cen naroču- & je, naj se vsi tisti, ki uporablja- st jo kurilno olje, nemudoma za-ložijo ž njim. Tako bodo olaj-šali delo oljne industrije, ki ni-ma ne zadosti skladiščnih pro- Zl štorov, ne delavcev da se koli- P" kor mogoče veliko napr&vi zdaj in ne bo kasneje vse delo pri- V tisnilo naenkrat. ' .. . „ -. ra SPRAVITE VEC PARADIŽNIKOV rs m Vojna uprava za prehrano če naročuje, naj si po svojih Vic-tory vrtovih pridelamo kolikor Fl največ mogoče paradižnikov Vc (tomatoes) ter jih doma kon-serviramo, ker bo prihodnje le- te to primanjkovalo tega blaga na trgu za civiliste. Ta uprava o- vc pozarja, da je razmeroma lah-ko pridelovati paradižnike ka- nj kor tudi spravljati jih v stekle- jj ne posode in da je še vedno čas posaditi jih, kdor jih še ni, ker V( bodo še dozoreli predno nasto-pi mrzlo vreme. p* DOHODNINSKI DAVKI ^ - in Joseph D. Nunan, Jr., ki je V( komisijonar za Notranje dohod- ^ ke, je oznanil, da so povrnili g,, eno miljonino denarja ta teden na račun individualnega do- £t hodninskega davka za 1943. te Seveda je posvaril davkoplačevalce, da bo najbrže vzelo več g mesecev predno bodo ostali po-vratki povrnjeni. Vsak povračilni ček bo odposlan po pošti n skozi krajevni izplačevalni š< urad Blagajniškega oddelka v zi davkoplačevalčevem lastnem ji okraju. * vi Komisijonar Nunan, je od- n govoril sledeče na neštevilna vprašanja davkoplačevalcev, h kdaj naj pričakujejo povratke: o Približno 18,000,000 davko- g plačevalcev ima pravico na z davčne povratke za leto 1943. r; Naša dolžnost je, da to opra- t< vimo čimpreje mogoče. p Najprej smo ustregli zahte- t< vam članov v vojski. Sedaj pa šl izdajamo davčne povratke v velikem številu civilistom. p Ker bo vsak davčni povratek z odposlan takoj, ko bo priprav- P ljen, ne bo treba davkoplače- d valcu ničesar ukreniti. Če se n davkoplačevalec preseli mora poslati stari in novi naslov Na- C biratelju notranjih dohodkov v C okraju, kjer je povratek v za- I pisniku. O ODPUŠČENIH VOJAKIH 11 1 " » • c Urad za Vojna obvestila je izdal poročilo o odpuščenih ve- r teranih v sedanji vojni in nji- * hovem povratku v civilne službe. Poročilo je bilo izdano na * podlagi informacij iz Uslužbe- 1 nega urada Združenih držav * Vojne delavske komisije; ad- 2 ministracije za veterane; na- j bornega urada; vojske; mor^a- i rice; in urada za poklicno iz-vežbanje; in federalne zavarovalne agencije. ^ ^ J: Glavne točke iz poročila so edeče: Odpuščeni veterani iz seda-ije vojne vstopajo v industrijo iribližno 70,000 na mesec. Ve-ina jih gre v službe za vojno irodukcijo. Več kot 74,000 veteranov iz edanje vojne je vstopilo v ci-ilne službe v februarju in larcu 1944. Veterani iščejo druge službe :ot pa so jih imeli pred vsto-om v armado. Samo 25 pro-entov teh veteranov, ki so bili 'dpuščeni iz bolnic od 1. maja L940 do sedaj, se je vrnilo v iste ilužbe, ki so jih imeli pred rojno. i Več odpuščenih veteranov iz J »edanje vojne je prevzelo služ- s >e v vojni produkciji. Od 31. . narca 1944, je Administracija sa veterane podpirala 118,839 1 veteranov s penzijami. V glavnem ostanejo pravice J iastno odpuščenega veterana c itare. Ima: 1. Pravico do c itare službe, če jo hoče. 2. pra- v rico do zdravniške oskrbe, pen- * sije za onemoglost, in izučenje ^ sa nov poklic, in 3. pravico do jomoči za novo službo. r i SEC natančnosti e n Tisti, ki so odvisni od vete- b anov, in ki pišejo Upravi za t veterane glede veteranov^ ne v azumejo, da morajo pisati bolj j latančno o dotičnem veteranu, ravo, ki se tiče narodne služ- r >e, življenjskega zavarovanja, t Jenzije ali pa kompenzacije, j meti sledeče podatke: celo ime v -eterana, datum njegovega roj- r itva, njegovo številko, čin or- ^ ranizacije v vojni službi, in 'c" in "N" številke na vsakem •eku ali pismu poslanem od Ve- ^ eranske Uprave. v samo Sest sprememb Urad za upravo cen je ozna- c lil, da je bilo narejenih samo ^ iest sprememb v vrednosti £ znamk za predelana hranila za r junijsko racijsko dobo. Nove * /rednosti v znamkah so veljavne od 4. junija do 1. julija. £ Nič znamk ni treba za uku- 1 liano korenje, oranžni sok, £ oranžni - grapefruit sok, in * grapefruit sok. Vrednost v t znamkah za grozdni sok je na- 1 rastla za štiri točke za en pajnt, < to bo po novem torej 10 točk. 1 Pineapple sok so zvišali za tri ' točke, od 12 do 15 za kanto i št. 2. " To so spremembe samo za predelana hranila. Vrednost v znamkah za ukuhano sadje, posebne produkte in maslo, ter druga predelana živila ostane neizpremenjena. odjemalci za kurilno olje lahko rabijo kupone dobe 1 Urad za upravo cen je oznanil, da odjemalci za kurilno olje smejo rabiti kupon dobe 1 za 1944-45 takoj, ko te kupone dobijo od krajevnega Odbora za odmerke in vojnih cen. Urad za upravo cen je podvzel ta korak zato, da se pospeši predaja kurilnega olja od trgovcev odjemalcem predno se začne druga mrzla sezona. POOBLASTILO ZA IZDELOVANJE NOVIH LIKALNIKOV To je kaj razveseljiva novica za gospodinje, ki so željne-ku- TUJEC V BELI Hlftl V šestih letih se je zgodile prvič, da se je Senator Burton K. Wheeler is Montane, znani ^nasprotnik "New-Deal"-a in več ali manj sedanje administracije sploh, sglasil v Beli hiši. Šel je tja, da je osebno povabil predsednika Roosevelta k proslavi o priliki stoletnice telegrafi je, ki se je vršila pri skupnem zborovanju kongresa dne 24. maja. >iti nove električne lilcalnike. Odbor za vojno produkcijo >oroča, da je bila kvota 421,-»00 električnih likalnikov do-leljena izdelovalci v Ontariu, r Kaliforniji. To prinese WPB »ooblastilo za produkcijo li-:alnikov v 1944 na 2,000,000. Čeprav je Ontario, Kalifor-lija v drugi skupini delavskega okraja, kjer je delavstvo »omanjkljivo, krajevne držav-ie agencije ne pričakujejo, da »o proizvodnja likalnikov mo-ila vojno produkcijo. Tovarna ' Ontariu je 28. tovarna, ki ji e Urad za vojno produkcijo lodelil kvoto za izdelovanje lektricnih likalnikov. iz slovTnašelbin (Nadaljevanje z 2. strani) « O KRALJICI INŠTRUMENTOV Piše Ivan Račic_ Chicago, 111. U. Po ameriških tovarnah imajo edno boljši sistem, kar pome-li, da znajo vedno bolj temelji-o izrabiti vsakega delavca. Medtem ko delavec z eno roko tiče v stroj gotov ppedmet, nora z drugo roko privijati takšno kolesce, z eno nogo sto->iti na ta^o kljuko, z drugo noro spet sprožiti kako drugačno tljuko. Tako miga celi dan z semi štirimi naenkrat. Ko pa pre zvečer domov, ga pa delo-lajalci še vseeno postrani gle-iajo, kot da ni zadosti naredil, iiromak bi menda moral imeti ie dolg in košat rep, da bi do-nov grede spotoma še pometel i ;ovarno za seboj! Organist tudi potrebuje ne >amo v dolgem in dragem uče-iju izvežbano glavo in vsak posamezen prst na rokah, temveč ;udi izvežbane noge, ker mora ;udi z obema nogama igrati. STič čudnega ni, da eden ali Jrugi postane križnogled, saj mora gledati na vse strani naenkrat, na note, na oltar, na pevce, zraven pa še miriti kake fantičke, ki se mimo rediteljev zmuznejo na kor, če se le morejo, gori pa kmalu pozabijo, da so v cerkvi in se začnejo po svoje zabavati. Povrhu vsega tega pa organistu morda nehote misli uhajajo tudi domov, kaj neki bo žena pripravila za kosilo, ali kokoš ali petelina. Pa tudi ko bi mu ne bilo treba misliti na nič drugega kot na orgle, bi bilo že to čisto zadosti za vsake možgane. Orgle se v marsikaterem ozi-ru dajo primerjati z veliko godbo ali velikim orkestrom. Gotove vrste piščal pojejo precej podobno kot violine, druge kot flavte, spet druge kot klarineti in trompete, največ pa je takih, ki imajo značilen orgelski glas (Diapason tone), ki ga noben inštrument v godbi ali orkestru ne more posnemati. To ' so osnovne vrste ali barve glasov; vsaka je spet razdeljena na več pododelkov. Vse te barve glasov uporablja organist deloma posamezno, deloma pa v vseh mogočih zvezah pa tudi v raznih stopnjah moči, vse od naj-mirnejšega do najmogočnejšega igranja. Ima tudi znatno število vsakovrstnih gumbov (combination pistons) in drugačnih sprožilnih priprav pred seboj (stop tablets, couplers, crescends pedals), ki jih mora obvladovati mimogrede razen igranja po tipkah za roke in noge. Pogostokrat bi potreboval vsaj še eno roko ali pa vsaj podoben nos kakor majhen slonov rilec. Kar dela v gotlbi od deset do sto in več mož, mora igralec na orgle v gotovih ozirih sam napraviti. Prejšnje čase je potreboval še mehača, sedaj pa goni meh električna sila. Velikost orgel se računa po tem, koliko vrst piščalk imajo, to je koliko spremenov, registrov ali "inštrumentov" je notri, ali kratko, koliko piščalk imajo. Piš&plke ao-postavljene , notri v orglah in jih ljudje ne vidijo, razen morda par velikih v pročelju orgelj; tiste piščali, ki so vidne, so postavljene tam za okras. Pri nekaterih orglah tudi tiste pojejo, pri drugih pa so samo za oči. Notri v orglah je od 500 ali 600 do več tisoč piščali. O tem bomo drugič malo več napisali. Orgle se še vedno razvijajo in izpopolnujejo. O goslih ali violini vemo, da je dosegla vrhunec svojega razvoja že pred več sto leti. Naj poskušajo kolikor hočejo, sedaj ne morejo narediti boljše violine kakor so i tiste, ki so jih glavni mojstri naredili pred več sto leti. Ne I samo, da ne morejo narediti boljših, niti tako dobrih na no-i ben način ne morejo narediti. . Stari so morali vedeti neko "MOLI ZA MIR" \ : (Pray for Peace) 5 Ije vrezano na tablici spodaj X) pod križem, kakor kaze d predalo ječa slika. a Ta križ je narejen iz lepe- Y\ ga brezovega lesa. Pod kri- tf žem stoji mati z dvema otro- y koma, kar spominja, da je v sama ostala, ker mož je m o-. Cl ral v službo domovine. Po jj mnogih domovih, kjer so od- 1 šli sinovi ali očetje v vojno T službo, imajo take križe. fy pred katerim opravljajo mo- v litve ob večerih in drugače. V Križ je visok IVi inčev in r je pripraven za vsako sob«. A Križ in spodaj otroci so na- /j rej eni iz svetle medenine. I Lep spomin in predmet je ta križ za vsako krščansko hišo. 1l Stane s poštnino vred ^ 90 CENTOV\ : , „ Naročila sprejema , ^ j AMERIKANSKI SLOVENEC i i 1949 W. Cermak Road, Chicago, 8, Illinois \ skrivnost, ki je šla ž njimi v grob. O skoraj vseh drugih instrumentih pa vemo, da so še vedno na potu razvoja. Kar gotovo je, da bodo orgle čez kakih 50 let vsaj tako daleč naprej od sedanjih, kakor so sedanje naprej od tistih pred 50 leti. Ravno v naši življenski dobi so se orgle v skoraj neverjetni meri razvile. Uporaba električne sile je največ odgovorna za ta razvoj. Omogočila je važne izboljšave, ki jih prej cela stoletja niso mogli narediti. Sedanje orgle proti nekdanjim so kakor najnovejši avtomobil, da ne rečemo aeroplan, proti vozu s konicami in parom volov. Vreme zelo vpliva na orgle. V lepem, suhem vremenu poje- ] 11 jo najlepše in mehanizem delu- , ' je gladko, v vlažnem, sopar-•i nem vremenu pa pojejo kakor bi jokale in mehanizem se zati- < = ka na vseh koncih in krajih. To ] T velja za stari ali mehanični si- i stem prav tako kakor za novi \ _ električni ali električno-pnev-_ matični sistem. V Chicagi, kjer ( j smo zraven velikega Michigan- i j skega jezera, se vreme veno- f _ mer spreminja — če katera že- ] j niča grdo pogleda, se takoj po- \ _ oblači, in če spet druga ženica < lepo pogleda, pa spet sonce po- i ' sije — največ pa imamo vlaž- ; 1 no in soparno vreme. Orgle ču- s l ti j o in pokažejo spremembo : l vremena že precej ur prej, ko s ta res nastopi. Na naše orgle r { sem se tako navadil, da mi jih \ i je bilo treba samo malo igrati, ] T pa sem takoj vedel, ali bo pri- < hodnjih šest ur dež ali ne, in i j koliko ga bo. Nekoč, ko pridem ] J neko jutro med tednom iz cer- ] kve, mi pove soseda, da b^i rada j na vrtu obesila perilo, pa se bo- ] * ji, ker nebo nič kaj prav ne ka- . » že. "Ste lahko čisto brez skrbi," ' ji rečem. "Ravno zdaj sem " igral orgle in vem, da šest ur [ ne bo niti kapljice dežja; v de-5 se tih letih me niso orgle v tem * oziru niti enkrat ukanile." Vsa 1 vesela je soseda takoj obesila * perilo po vrtu. Ravno ko je bila 1 gotova, pa se ulije ploha kakor 1 iz škafa. Biti vremenski prerok 1 je vsekakor kočljiva zadeva, ) posebno v Chicagi. * * - ! ''' S (Dalje prihodnjič) \ RAD BI KUPIL MERVARJEVO 1 HARMONIKO 3 ali 4 vrstno 3 novejšega izdelka. Kdor bi jo 3 imel naprodaj, naj piše na: i JOHN PILNEY s 3611 West 26th Street, i Chicago 23, 111. 3 Širite "am slovenec** i Nedeljski pomenki _ _' i J. M. Trunk * TEDENSKI KOLEDAR 18. Nedelja — 3. pobinkcštna 19. Ponedeljek — Julijara. 20. Torek — Silverij muč. 21. Sreda — Alojzij, spez. 22. Četrtek — Pavlin, škof. 23. Petek — Eberhard, škof. i 24. Sobota — Janez Krstnik. TRETJA NEDELJA PO BINKOŠTIH "In godrnjali so farizeji in pism&rji, govoreč: Ta sprejema grešnike in z njimi je" (Luka, 15, 2). V prilikah o izgubljeni ovči-ci in drahmi se kaže ljubezen božja, njegovo usmiljenje do vseh ljudi, pred vsem pa potrpljenje njegovo do grešnikov. Za izgubljeno ovčico gre, ne, on hodi za njo, drahmo išče in išče ter čaka. Leta pri Bogu ne štejejo. Ne udari takoj, človek bi, grešnika Bog prenaša. "Potrpljenje ima z vami in noče, da se kdo izgubi, temveč da se' vsi vrnejo k pokon" (2 Peter, 3, 9). Ob času Noeta je čakal sto let. Ninivitom je dal 40 dni za pokoro. Jude je prenašal skozi stoletja, še po križanju jim ponudi po apostolih najprej usmiljenje, in šele, ko pre-kipi trdovratnost in hudobija do vrha, pride s kaznijo. Figovo drevo tri leta ni obrodilo, pa ni bilo takoj posekano. Nas čaka dneve, leta, ampak čas mine in s časom bo minilo celo potrpljenje božje. Ne misli, da Bog ne bo udaril, ker tako dolgo ne udari. Bog pa nele samo čaka, neprestano je na delu in opominja: z besedo, boleznijo, trpljenjem, nenadno smrtjo. Kako to pogostoma pretrese! Znotraj tudi opominja z nemirom, strahom, grozo. Grešniki se delajo mirne, pa: nimajo miru. Pred vsem pa razsvetljuje s svojo milostjo in vabi, kliče, prav prosi in se skoroda opravičuje. In če mora udariti, se celo izgovarja na pravičnost. Kdo naj razume to božjo potrpežljivost? "Moje je maščevanje" je zapisano, ampak dokler je grešnik pri življenju, Bog ne pozna maščevanja. Ljubeznjivo sprejme vsakega grešnika, mu vse odpusti, ga vpostavi v prejšnje pravice, pogostoma pa dvigne le do večjih čednosti. Ne umi j i-vo, ker pač božje. - Dremati pa ne smeš, ker potrpljenje je le v času, če mine čas, mine vse. ^P®'^ NIZKE •^^^gg/fl ^ tOTttrniik« pfS^CTPSByii Rib jlillfe- C E X E ! Rs^sr-^s w Vseskupaj W^1 OC AL A$r50 najnovejše [\p%vv mode — kre- na na*° , v ® d it, če rabi- 16 dnevno POSKUŠN JO ■■ in te — POPRA- z jamstvom,da vrnemo denar VIMO leče - Ako ne rabile ocaL nas skuše- fl fflUUil 9| UREDIMO ni zdrarnik bo ran poredaL OKVIRE. pridite k nam danest jmitrmML^M ZASTONJ ! ^ 13420 ».HtkStnttj 14711 M. f»s*n7Mm »nanstren 444L47thSt^9tU P»9led oči WTltote^fcM P© »gislrir«- 11»21 SuttSirtti^^ 11111 JtdraTni-7 CONVENIENT L O C A T ff O NS Lmmt^mmmmš _ • Vil,, JHBHBHflHflflUBH^HMIMBBimi OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH. VAŠI SINOVI PRI VOJAKIH bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. Pri tem jim je najboljši tolmač za razne besede in izraze "ANGLEŠKO-SLOVENSKO BERILO" "ENGLISH-SLOVENE READER" Sestavil in spisal Dx. J. F. Kern x katero stane............$2.00 To berilo je pripravno za učenje angle-»čine za starejše in za mlajše za učenje slovenščine. — 'l "II Naročila pošljite na: "AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois ----- ■ ■ ■ ■ Petek, 16. junija 1944 AMER1KANSKI SLOVENEC 3tran 5 ^ EVROPA OB INVAZIJI (Spisal Bert Wylef) Berne, Švica. — Poročila z bojišč, radio poročila in komunikeji od nevtralnih virov iz i osiščne Evrope tvorijo kaj zanimivo sliko o prvih dneh, ko j se je začela invazija. V Višiju vlada zmešnjava, i kjer se vodilni člani vlade niso 1 prikazali od 6; junija. Propagandni minister Phillippe Hen- i riot se je nenadoma pojavil v : Berlinu, kjer je zagotovil no- ] vinarje in javnost, da je "Pa- i ris popolnoma miren". 1 Francosko prebivalstvo po- i sluša De Gaullova povelja, da 1 naj ostane disciplinirano. Drži- 1 jo se tudi angleškega nasveta, s da naj ostanejo proč od strate- 1 ških centrov kot so tovarne, že- I lezniške postaje in cestna kri- c žišča. č V večini nemških tovarn za orožje v Franciji se je delo u- r stavilo. Nemške garnizije iz- s gubi ja j o svoje vojake. Samo n nekaj SS čet in pa navadno c oblečeni vojaki so ostali. Glav- k ni stan vlade Maršala Petaina n v Hotel du Pare je prazen, in n domneva se, da se vlada spet si seli v Bordeaux. • A Milan je trpel preveč, da bi s1 se njegovo prebivalstvo udele- ri žilo splošnega veselja. Razen kakšne hitre razprodaje poseb- p ne izdaje Corriere della sera rr smatrajo Italijane tam za "mir- pi He in udane v usodo." le Pač pa obhajajo slavnosti v lj partizanskih okrajih. Dvanajst ž< ur po oznanilu o invaziji so bi partizanske formacije paradi- jc rale skozi ulice z velikimi za- se stavami in tri barvnimi letaki, di med srečnimi vzkliki prebival- N stva. in Belgrajski univerzitetni štu- bi denti so korakali po ulicah z ja mnogobarvnimi šopki rož, in ra splošno mnenje, da je ura obra- "d JUina hlifcuu a V , za Cela Grčija je bila elektrizi-kc rana zaradi poročil brez podla-. z ge, da so Zavezniki izkrcali tu- svojo Čete pri Patras, na naj-iz severnejši točki Peloponeza. ;a- Nemci so v Grčiji nemudoma ko mobilizirali razpuščeno grško policijo, z grožnjo, da so grški a, policaji odgovorni s svojim živ-so ljenjem za red. 1 a- Sofija je še vedno vznemirje-n- na zaradi vladne krize, in ni še v znano, katero pot bo novi mi-o- nistrski predsednik Ivan Ba-a- grianov ubral. Ker je tričetrt bolgarske prestolnice razdeja- 0- ne, je prebivalstvo v potrebi za ta hrano nezmožno pokazati veseli- Ije. Ni prav nič verjetno, da bi a, se Zavezniki izkrcali v Grčiji, e- ker nihče ne verjame, da bo e- Bolgarija zmožna obdržati 1- ozemlja, ki jih je ugrabila Grčiji. :a V Bukarešti nosijo gospe i- rdeče, bele in plave rože, kar e- silno jezi nemške oficirje, in j lo mnoge gizdavo govore v fran- j 0 coščini. Kralj Mihael je sprejel : 7- kmečkega voditelja Julio Ma- -a niu, in ga vprašal, pod kakšni- n mi pogoji bi bil pripravljen sest staviti novo vlado. Maršal Ion Antonescu je v rumunski pre->i stolnici, kar je nasprotno govo-s- rici, da je zbežal v Turčijo. q n Prava slika Madžarske se d i- prav nič ne sklada s telegra- sj a mom, ki ga je poslal ministrski predsednik j Doeme Szto jay Hit- p lerju, v katerem mu zagotav- v, v lja, da cela Madžarska goreče g« t želi nemški uspeh. Nikdar še ni z j bilo v Budapešti toliko smehlja- S€ - jočih obrazov kot sedaj, odkar d, - se je pričela invazija. Cela Ma- nj , džarska je prepričana, da bo p< - Nemčija zlomljena pred zimo, Jq in z zlobnim veseljem opozarja - budapeška javnost nemške vo- ec 1 jake na invazijo s tem, da citi- j 1 ra Hitlerjevo prorokovanje, "da se mora sovražnik smatrati 0i za srečnega, če lahko ostane na M kontinentu devet ur." , nične, kadarkoli nemški ozna-► njevalec govori o strategičnem , umiku, o katerem oni vedo, da i ni bil prostovoljen. Prepričani so bili od časa Alameina, > politično urejene francoske po- n » krajine. Pozneje so jih preure- si 1 j dili v bolj praktične politične n - j edinice, ki jih zdaj nazivajo o ' j departmente. Po naše bi bilo to I< » krajevni oddelki, ali politična 1 okrožja. Staro ime Normandija 11 - se pa 4e vedno rabi med naro- j< dom, kakor n. pr. pri nas na U : Slovenskem, kljub temu, da so j< bile po zadnji vojfni politična p okrožja preurejena, pravimo še št I vedno na Štajerskem, na Kranj- 0 |skem, na Primorskem, itd. Ta- m J ko tudi Francozi svoji Nor- t« i mandiji. jc V Normandiji se sedaj naha- zi jajo sledeči departmenti ali s\ politična upravna okrožja: z i j Seine-Inferieure, Eure, Orne, b< Calvados in La Manche. Glav- vs j na večja mesta v Normandiji so: Rouen, Dieppe, Havre, v: Cherbourg, Caen, Bayaux in le Alencon. se Normandija je bila prvotno re del frankovskega kraljestva sc Nevstrije, prvotno imenovane • po kralju Karlu leta 912. V deželo so mnogokrat vdrli Normani, ki so prihajali preko ka- sc nala iz pokrajin, kjer je zdaj si Anglija. Bila je več let pod An- 6( - glijo in sicer od leta 1066 do 1- leta 1204, ko so jo Francozi n vzeli nazaj Angležem. Leta 1417 so jo zopet vzeli Angleži a Francozom in so jo imeli do le-ta 1460, ko so jo zopet Fran-ir cozi vzeli nazaj. Prebivalci ! d Normandije so posebnega tipa a ljudje. So hrabri in samoponos-n ni in iz njihovih vrst je prišlo o mnogo francoskih voditeljev, e Njihova zemlja je jako rodovih >- na. Posebno uspeva sadjerej- : - stvo in žito. V pokrajini je tudi e mnogo raznih rudnin. Nemci so . o okupirali Normandijo v juniju 0 leta 1940. a. Mesto Cherbourg se nahaja a. 11a zapadnem delu Normandi- - je, ki se steza v morje proti At- ► 1 lantiku kot polotok. Cherbourg , ) je eno najboljših francoskih t j pristanišč. Pred vojno je mesto ž - štelo blizu 39,000 prebivalcev. J - Od Pariza se nahaja okrog 195 • milj zapadno. Za Zaveznike bo - ta luka velike važnosti, kadar jo bodo dobili v svoje roke. SKo- - zi to luko bodo lahko pošiljali i svoje zaloge in vse v Francijo r za svojo vojsko. Padec Cher- < , bourga pričakujejo Zavezniki » - vsak čas. a i Mesto Caen pa leži jugo- y , vzhodno od Cherbourga ne da- 1 1 leč od zakrivljenega obrežja severne Normandije ob ustju > reke Orne. Caen je bil pred ča-■ som prestolno meso Norman di- 1 • m je. Od Pariza je oddaljen 125 milj. Je važno prometno središče in leži v bogatem poljedelskem okrožju. Mesto šteje nad 60,000 prebivalcev. proti japoncem 3.5lUa " bodo za*°Pali in S tem zavarovali proti k* koremm koli bodočim japonskim napadom na severnem obrežju Nove Gvi-naja. Tako bodo pripravljeni in Japonci jih ne bodo mogli presenetiti. soilax ima redno t zalogi slovanska trgovina s barvami in ielasnino MEDENA HARDWARE STORE 1804 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Kupite si ga še danes in poskusite z njim umivati vaše stene. HISE NAPRODAJ PRODAM 2-stanovanjsko hišo po 4 sobe, velik bejzment, furnace heat. . Najemnina 100 dolarjev na me- 0 sec. V prvem nadstropju je • stanovanje prazno. Cena je, samo $6600; treba je le $1000 - prvega plačila, drugo v obrokih. ANTON JORDAN, 241? So. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel. Rockwell 7196 >■ - _, * . PRODA SE za nizko ceno 2 stanovanjska H. zidana hiša, spodaj je lep pro- ^ stor za trgovino in 3 sobe, zgo- j N raj 6 sob, ter "garage" za dve I I kari. Za nadaljna pojasnila se I I obrnite na Michael Kraujalis, jI 1943 W. Cermak Road, Chica- M *o» ft!* 3x jI HELP WANTED--MEN S HASTEN VICTORY IJ VOJNA JE DALA NAŠO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO I * Potrebujemo — I R| ročne delavce in prevažalce, poma- [ I gače v prejemnem oddelku in odpo- I I šil ja tel je. Pomočnike pri strojih in I pri topljenj u kovine ter tovarniške I jn delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana po zmerni ceni. £ Med 8 A. M. in 6 P. M. DANLY MACHINE J SPECIALTIES, INC. j 2100 So. 52nd Avenue, Cicero, m Vzemite Douglas Park "L" aH West B Town BUS ali poulično do tovarne. I Vaše molitve I -SO ZA . • POKOJNE j Vaše cuetlice j SO POSLANE K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE, m KI SO ŽIVL = I Dentist i [ 11 \ 2159 West Cermak Rd. ! | ¥ Telefon Canal 3817. ; ; | x (ogel Leavitt St.) ; § 1 0 o 00 O^O^O00000QI) t i DR. JOHN J. SMETANA i Pregleduje o« in predpisu)« // očala. — 23 lat izkušnje \V OPTOMETRIST // 1801 So. Ashland Avenu« \\ TeL Canal 0S23 f/, Uradne ure: vsak dan od 9 1] _zjutraj do 8:30 zvečer. f ZAHVALA Predragi sorodniki, prijatelji, znanci in sosedje! t Dan dne 3. junija v soboto večer 1944 bo nama ostal za vedno v najlepšem spominu, ko ste nas tako počastili s "Surprize Party" v farni dvorani za našo 25-letnico ali srebrni jubilej. Res, kaj takega nismo pričakovali, in ko smo prišli v dvorano in zagledali toliko ljudi, sva se kar začudila, da nisva mogla najti niti besede, da bi jo spregovorila. Je bilo res pravo iznenadenje. Vse je bilo tako lepo, da je nemogoče začeti razlagati, kar je gotovo dalo silno veliko dela pripravljalnemu odboru in zato res kar ne veva, kje naj bi se začela zahvaljevati. Najlepšo zahvalo naj izrazim č. g. župniku M. J. Bu-ite tala, ki je isti dan v soboto daroval sv. mašo za naš namen naše 25-letnice zakonskega življenja. Dalje iskrena hvala 1 = . g. Josipu Zalarju, ki je bfl stoloravnateij te prireditve. Vsem drugim pa naša iskrena in prisrčna skupna zahvala. = Imen vseh ne moremo navajati, bilo jih je nad 400, prostor ne dovoljuje. e Dragi prijatelji! Toliko lepega ste od naju govorili, t' da se čudiva, ako sva v resnici vsega tega vredna. Vesela B_ in hvaležna sva, ker vidiva, da imava toliko prijateljev.-•e Upava, da bova vas vredna tudi za naprej. Nadalje pa tudi obljubiva, ako bova kedaj lahko vam v kako pomoč, 0 prosiva, da naju takoj obvestite in Če le mogoče bova z ve-h seljem skušala vam ustreči. Zdaj pa vsem skupaj še enkrat prav prisrčna zahvala za vse kar ste za nas storili. Upava, da bo nama kedaj i- mogoče vse to vsaj deloma povrniti. Bog vas živi! ; MR. in MRS. FRANK J. WEDIC. J Joliet, 111., 10. junija 1944. ' j I PATRIJOTKNI APEL NA ■ 1 SLOVENCE ZA NAKUP VOJNIH BONDOV V I KAMPANJI PETEGA AMERIŠKEGA jI VOJNEGA POSOJILA 5th U. S. WAR LOAN DRIVE * 1 I JUNE 12th to JULY 8th. I V tej dobi bo naia vlada vprašala ameriško jav- I nort za vojno posojilo ogromne svote 16 bilijonov do- J 1 I larjev. To niso mačje solze in pretežna večina v tej kampanji bo morala priti od posameznikov. Marsikateri bo godrnjal "že zopet hočejo denar" ali "saj kupujem bonde v tovarni" itd. Res je to, toda ce pomi- S siimo, da denar le posodimo in to na dobre obresti in !w * tem Pomagamo nasi novi domovini do zmage, do- c i bimo vse drugačni upogled v tem oziru. Zadoščenje je R tU<** C'a denar prostovoljno posodimo, a v Ev- J ^P* Hitler vzame in če se protivis dobiš kroglo v I Naš Slovaški dan. v tej kampanji bo na pikniku J. P. Z. Sloga Federacije v KOZMUTH-OVEM PARKU, : V M v nedeljo, 16. julija 1944. B To je sicer že po oficijelnem zaključku kampanje, M I toda vsi vojni bondi kupljeni na ta dan bodo še šteti v to kampanjo in v naš kredit. Seveda vsak lahko kupi I bonde že prej kjer hoče ter nakup meni prijavi, da dobimo Slovenci kredit. « Hvala Vam dragi rojaki in rojakinje za Vašo pall trijotično zavest v preteklosti in zanesem se da boste tudi v tej kampanji pokazali svojo lojalnost Ameriki S I z nakupom čim več vojnih bondov. 5 MBS. JOSEPHINE SCHLOSAR j Načelnica slbvenskega oddelka za prodajo vojnih bondov v Milwaukee in West Aliis-u. 5801 W. NATIONAL AVE. — GREENFIELD 4772 | POPRAVLJAMO m OSKRBUJEMO (REFRIGERATION SERVICE) | Mi popravljamo vse vrste električne ledenice | 6 Vam očistimo motor, ga namažemo, nategnemo jermen, ure- fO Cil ? X dimo thermostat, vse pregledamo in usedimo za samo .... i^.uU 6 1 KEDZIE REFRIGERATOR SERVICE I $ 2232 So. Kedzie Avenue, Chicago, Illinois f Pokličite telefon: Lamulal« 6699 — Ponoči ali po dnavu. X ^ 0000000000<^^ [ t DR. FMAIH T. GRILL a j ZDRAVNIK in KIRURG « 'Stanuje in ordinira na: li IB58 W. Cermak Rd^ Chicago, Illinois )l od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob i)l nedeljah po dogovoru. fC Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955 (II Stran 6 A MER If? A Men einvrmr Petek, 16. junija 1944 Preizkušena ljubezen. ■ Roman. — Iz francoščine prevedla K. N. Vedela je, da bi jo oče rajši videl mrtvo kakor ženo neznanca, ki mu ne veš ne rodu ne pravega poklica. Besen bi pa bil, če t bi izvedel, da se je poročila s Človekom, ki je pomagal razrušiti svojo domovino z drznimi letalskimi napadi. . . Politična prerekanja so kakor družinski prepiri; čim bolj rineš vanje, tem hujši so. Gospod Le Cadreron je bil zagrizen nacionalist. Ni mogel razumeti, da morejo nekateri ljudje v svojih ideologijah iti do konca in seči tudi po orožju, čeprav je to v škodo veličini njihove domovine. Njegovi najvišji ideali so bili: ljubezen do domovine, ljubezen do miru in ljubezen do reda. Popolnoma razumljivo je bilo, da je globoko preziral vse in vsakogar, ki je hotel te ideale doseči z orožjem ... Trdil je, da je najvišja dolžnost sleherne vlade, da zna potolažiti razburkane duhove s tem, da o pravem času odstopi. Nič čudnega, če se Orana v taksnih oko- . liščinah ni upala povedati, kaj se ji je pripetilo v tej deželi "nemirov in nereda" ... S pomočjo listin, ki jih ji je preskrbel njen mož, je bila srečno prišla domov. Njeni starši so bili presrečni, da se jim je ljubljena edinka naposled le vrnila. Toda mirna družinska sreča v domačem gradiču Orani ni tako dobro dela, kakor sta upala njen oče in mati. Zdelo se je, ko da bi bila s svojimi mislimi še zmerom daleč, daleč od domovine, tam v deželi, kjer je videla toliko tragedij in grozot... Orana je res mnogo mislila na pretekle dni. Bilo je, kakor (|a je v Španiji izgubila duševno ravnotežje in ga v domovini kljub neskrbnemu življenju ne more več dobiti. Zanjo, ki jo je življenje tam doli potegnilo v svoj vrtinec, je bilo to razumljivo. Ze celo leto dni ni dobila od svojega moža nobenega glasu. Ali je res padel na Mallor-ci, kakor je to v šali večkrat prerokoval? Morda je ranjen, celo nevarno ranjen? Morda je nevarnosti ubežal in še živi. Toda Bog ve, ali je svoboden ali ujetnik? Zakaj ji nič ne piše, ničesar ne sporoči? Kot dobri krščanski ženi Orani jni bilo vseeno, kaj se je zgodilo z njenim možem. Ni ga ljubila — vsaj zatrjevala si je to — toda spoštovala ga je, kljub vsemu. Zaman si je razbijala glavo, zakaj ji Perrena — pred svojim odhodom v Francijo mu je dala svoj naslov — ničesar ne sporoči o njenem možu. Mlada žena ni mogla razumeti tega skrivnostnega molka. Posebno sta jo mučila zla slutnja, da se je njenemu možu kaj zgodilo, in očitek, da je bila tisti čas, ko bi mu še mogla poplačati njegovo plemenitost, premalo dobra z njim. Toda tudi sama ni nič pisala na Špansko, boječ se, da bi s tem pisanjem sprožila plaz nevšečnosti, neprijetnih njej' nr njenemu možu. "Bom že odpisala, če mi bo pisal," s^ je tolažila. Zdaj je vrsta na njem, da mi piše " Ovi Včasih si je prigovarjala, da je mladi častnik morda že zdavnaj pozabil na njuno kratko zvezo. Toda spomin na dogodke in na moževe besede tiste usodne noči ji je preveč živo zatrjeval, da to ni mogoče ... "Morda je bila pa ta poroka res samo nenadna muha in je zdaj Moreno vesel, da ga nihče ne spominja name ..." si je včasih dejala v uteho. Toda ob teh besedah je začutila vselej, kako se ji je v srce splazila otožnost, ki ji ni vedela pravega vzroka. Tako se je mučila, ne da bi svojo skrivnost zaupala svojim staršem ali kakšni drugi sorodni duši. * 4- ■ Rahlo trkanje jo je zbudilo iz mračnih misli. Služabnik ji je sporočil, da jo kliče oče v veliki salon. Pred očetom je čutila Orana še zmerom nekakšen strah, čeprav je bil stari gospod dober in prijazen z njo. Toda njegovi nazori so bili tako drugačni od njenih in njegov nastop je bil tako odlo- ■■BSSM ISBm ■fiSlSfl ■SSSSSBBfiS SSflii čen, da je mala Orana čutila vselej nekakšno zadrego, Če se je morala z njim pogo-, varjati v dvoje. Stopivši v salon, se je nekoliko pomirila, videč, da je v sobi tudi mati. "Želel si govoriti z menoj, oče ?" je vprašala. Očetov resni pogled je zbudil zlo slutnjo v njenem srcu. "Da, ljuba moja. Sedi. Pogovorili se bo- , mo odkrito, kakor se pogovore spodobni-starši s svojimi spodobnimi otroki." Za trenutek so se Oranine oči ustavile : na očetovem obrazu. Med njegovimi, sicer i dobrodrušnimi očmi se je pokazala dobro znana, stroga navpična guba, ki ni nič dobrega obetala. Res, v poslednjem času se je očetov, včasih tako neskrbni obraz očitno postaral. Ali je bila temu vzrok ona, Orana? Pogled na ta obraz — v njem sta se zrcalili vsa skrb in ljubezen do nje — je Orano ganil do srca. "Poslušam te, oče." "Tvoja mati in jaz sva sklenila, da ti najprej poveva, kako globoko čutiva s teboj, ljuba Orana." Orana se je zdrznila. Kam neki meri? Zakaj tako svečan uvod? "Zelo si se spremenila, Orana, odkar si se vrnila iz Španije. Ta sprememba, ki ji ne vem pravega vzroka, me vznemirja." "Oh, oče, ne muči se!" je vzkliknila mla- j da žena v strahu, da se bo spet pričelo zasliševanje, ki ga je bila že tako do grla sita. "Saj sem že pravkar razložila materi svoja čustva. Prosila sem jo, naj ne bo nestrpna ... naj potrpi, naj mi da časa ..." "Prav, prav," jo je prekinil gospod Le Cadreron. "Denimo, da bo to še vse dobro. Toda z materjo sva te poklicala, da se pogovorimo o nečem resnejšem." 'Resnejšem?" se je še bolj začudila Orana. "Da, ljuba moja. Doslej si slišala samo uvod. Saj si utegneš misliti, da te nisva z materjo kar tako poklicala na tako važen pomenek." "Kaj vendar mi imata tako resnega po- I vedati?" je vprašala Orana in temna slut- : nja jo je prešinila. I "Nič hudega, Orana. Za dekle v tvojih i letih celo nekaj prav laskavega. Ti se sicer doslej teh stvari nisi nikoli prav razvese- ' lila, upam pa, da bo danes drugače. Na tehtnici je tvoja bodočnost. Ne bom govoril po ovinkih. Nekdo je spet zaprosil za tvojo roko, Orana." Senca je šinila čez lepi Oranin obraz: "Nekdo je zaprosil za mojo roko? Kdo vendar spet?" "Andre Dumoustier. Poznaš ga, edinec je bogatega bančnega ravnatelja, našega starega družinskega prijatelja. Dober de- \ čko je in na najboljši poti, da postane vre- i den naslednik svojega očeta. Ne tajim, Orana, da bi bil prav zadvooljen, če bi ga lahko lepega dne imenoval svojega sina." "Oče, povedala sem ti že, da se ne bom poročila," je resno odgovorila Orana. "Zakaj ne?" je začudeno in razdraženo J vprašal gospod Le Cadreron. "Odklonila ] si doslej vse ponudbe in odklanjaš tudi da- \ našnjo. Potlej se mi je zdelo to še nekam - j naravno, kajti razumel sem, da si še pre- ( blizu grozotam, ki si jih doživela tam doli. j Upošteval sem tudi tvoj premislek, da i mladeničev, ki so te prosili za roko, niti dobro ne poznaš. Toda danes ? Andre je ! ] vendar tvoj najbližji prijatelj iz otroških let!" "Andre je res simpatičen fant, spoštujem ga." t "Vidiš! Sicer pa, kaj se to pravi spoštujem ga. Kaj bi hotela še drugega, kakor ] spoštovati ga?" i "Spoštujem ga, to je vse. Nobenega dru- f gega čustva ne čutim zanj." J "Amerikanski Slovenec" je vez, ki po- ( vezuje vse Slovence po Ameriki med j ^JJLU-----l--.-ljl,-_'( H NEMCI SE QBUPNO UPIRAJO; OPORIŠČE SE RAZŠIRJA (Nadaljevanje s 1. atr.) sta Carentana preko polotoka proti Lessayu, druga na vzhodnem krilu ob reki Vire proti St. Lo in na zapadu proti Carte-retu. Zavezniška ojačeijja stalno prihajajo iz Anglije. Ameriško ir angleško letalstvo kontrolira ozračje. Mornarica sodeluje, kakor daleč in kjerkoli dosežejo njeni težki topovi. Nemci na drugi strani pa so vrgli na treh točkah pod Caenom, pri Caumontu in pri Montebourgu svoje najboljše čete, ki jih zmorejo in vse kar imajo. Boji, kakor že omenjajo so najbolj ljuti. Trajati pa znajo še več dni, morda celo tedne, kakor so v Italiji, predno pride do zloma. Vsi dosedanji poizkusi Nemcev, da bi Zaveznike izrinili v morje so se izjalovili in je ? >• a upati, da se bodo tudi za naprej. General De Gaulle je v sredo obiskal francoska mesta v Normandiji. Ljudstvo ga je. navdušeno sprejelo z vzkliki: Živela Francija! Živela Amerika! Živela Anglija! V par krajih je imel govore na ljudstvo in jih vzpodbujal naj store vse kar morejo, da se zavezniški načrti čimpreej izvedejo za osvoboditev Francije! -o- DE GAULLE ZOPET V SPORU S ZAVEZNIKI London, Anglija. — General De Gaulle, predsednik francoskega narodnega odbora v Al-žiru, hoče na vsak način, da on sam izključno zibere politične oblastnike za osvobojeno francosko ozemlje. Angleži in A-merikanci.se temu protivijo in bodo o tem imeli gotovo končno besedo. Hi ; ) ; I 4 ys^l^l^l^li^/i^f^f^if^lf^l^fri^f^If^l^ I Najboljše Garancijo Zavarovalnine Jama Vam in Vašim Otrokom j Kranjsko-Slovenska S | Katoliška @ Jednota i I Najstarejša slovenska podporna organizacija I v Ameriki... Posluje že 51. leto. I Članstvo: 39,150 Premoženje: $5,500,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43% 5 Č« hočei dobro sebi in svojim dragim, oviraj m pri najboljši, M poiteni in nadaohrentni podporni organizaciji. KRANJSKO SLO- M jjj VENSKI KATOLIŠKI JF.DNOTI, kjer m lahko zavaruješ sa gj tmrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. B K. S. K. JEDNOTA sprejema moike in ienske od 16. do 60. Šj leta; otroke pa takoj po rojstra m do 16. leta pod troje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrat* certifikate ® tedanje dobe od $250.00 do tSjDOfLOOi g " K. S. 82 JEDNOTA je prava mati in rffpt,. Ce Še m H| dan aH fldBca te mogočne in bogate katfeKške podpm^ organi. Sj racije, poti udi te in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobootti te obrnite na uradnike in uradnice krajevnih draiiev K. 8. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU | 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois H snnssiaiii NOVIKRASHIKRlZll Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se n I rabijo za pre viden je bolnikov, sporočamo, da onih f i križe v, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 1 . nimamo več. Po- ! i C J % ^^ srečilo pa se je nam ' J^f fo"" p3^ ^ dobiti, toda le ome- i jeno število novih • \ druge vrste »ličnih I jJjM^1 I ^^»Ijf^g^ II križev, ki so nare- / > &H /^ijVjHBlp5^ jeni mnogo lepši in ') * I® ^ l&ttr ne vliti, kakor do- V I W sedanji, pač pa na- I| j fl \l! rejeni iz lepega ') I * l ]a| i orehovega lesa, z X I M Iepim Pozlačenim J 1 _I I bronastim križem, i1 J fi ki so dosti lepši in jf| \ a ^jjSf" JHjL| mnogo bolje in na- | Jp^i C====W //If" tančneje izdelani, J 1 nI /m III kakor prejšnji. Ti t /m m r/// križi istotako vse- j) ) _ ff^^Jf// bujejo vso pripra- A vo, ki se rabi ob ( j času previdenja / i bolnikov in so na- n \ rejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so ll I spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo A in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na n steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, v i ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. /, L ji Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj /i ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v krat- i) kem pošlji. ✓ (j STANEJO S POŠTNINO SAMO (I $3.50 I Naročila je poslati na: A KNJIGARNA AM. ..SLOVENEC I 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois i) Kardinal H. Pellegrinetti: SV. CIRIL IN METOD Dob«. ,\mm n- sa Načrtajmo v nekaj besedah sliko one dobe. Slika 9. stoletja je ob kratkem takale: Vzho&no rimsko ciesarstvo, if-U slam, poganske in pol poganske- misijonske dežele. Sredi-al šče in duša vzhodnega rimske-o- ga cesarstva je Carigrad, No-vi Rim, mesto bizantinskega >n sijaja, ki je sebe imel za e-ie iinega dediča Rima, čeprav je postajal vedno bolj vzhodnja-^ ki. V njem je živela zavest, in la ohranja in brani vesoljno tj. cesarstvo starega Rima, ki je oostal plen barbarov, in da i-na zaradi tega tudi vesoljno = krščansko poslanstvo. Cari-] rrajski škofje so že v 4. stoletju hoteli patriarško čast in ;o poslej vedno bolj tekmova-I iz nasledniki sv. Petra ter | ;kušali pozdigniti svojo cerk-j /eno oblast v škodo rimskim papežem. Spori, razkoli, raz-toča nesporazumi jen j a, razto-*e razlike v obredih, življenju,! s miselnosti so pripravljale polnejšo ločitev, ki je bila in je »na naj žalostne jših nesreč kr-ičanskega sveta. Značilna ose->a je Fotij, bizantinski uče-j ljak, nevarni polemik, vpliven r cerkvi in na dvoru, ki je pr-| i jasno oblikoval in tako rekoč uzakonil verške in cVrkve-le razlike proti Latincem in oroti rimskemu prestolu, čeprav j e ni hotel in ni izvršil dokončnega preloma, ki je prišel še-e dve stoletji pozneje. Carigrad je bil v 9. stoletju najlep-t I e in najkultumejše mesto v Uvropi,* po prejšnjih temnih j-lobah je zopet zacvetel v no-em sijaju in ostal branik kr- i čanstva proti povodnji islama er središče za krščansko izžarevanje med poganske naro-le, ki so pritiskali na njegove neje in jih ogrožali. Zahodno rimsko cesar-•tvo je proglasil - papež Leon II. prav ob začetku 9. stoletja r osebi Karla Velikega, pravega zgodovinskega velikana. Ti dve imeni zadosti označu-eta, kakšno naj bi bilo to cell • arstvo, a bilo je malo časa, I :er velik duh se ne podeduje. / Nasledniki Karla Velikega so v |l /ednih .medsebojnih borbah \ :atemnjevali veliko idejo; " f rendar je -še živela, in pojem I noralne krščanske edinosti v 1 Svropi, ki jo je predstavljal i *.esar in oživljal papež, je še I vplival na mišljenje narodov in 1 pripomogel, da je Evropa do-l jila neko enotno omiko (civi-/ izacijo), ki se je pozneje šili ila v vse dele sveta. \ V Cirilovi dobi je delitev ce-/ ;arstva Karla Velikega že za-I irtala skoraj nagonsko in u-\ sodno tvorbo treh velikih sku-I oin: italske, francoske in ger-I nanske (nemške), f Islam je tedaj že poplavil in jpustošil velik del vzhodnega :n južnega krščanskega sveta. Mohamedanci so s silovitim naskokom in s čudovito naglico I kristjanom iztrgali Palestino, Sirijo, Mezopotamijo, Egipt, vso Severno Afriko, Španijo, J Sicilijo. Prav v tem stoletju so f saracenski (arabski) morski / -azbojniki ogrožali vse deželi 'e ob Sredozemskem morju; iz l svojih gnezd v Gaeti so se za-/ letavali tja do Rima. Cerkev 1 sv. Petra, cerkev sv. Pavla je I bilo treba zavarovati z obzi-/ d jem, iz katakomb pa najod-| ličnejše svetniške ostanke pre-I nesti v notranje mesto, med-f tem ko se je rimske polje I (Campagna) spreminjalo v V puščavo, kakršno je potem o-I stalo še stoletja. 1 Bil6 je še nekaj odličnih pa-l pežev, a proti koncu stoletja [ se že pričenja tako imenovana r železna doba papeštva, ko se | je čistost Kristusovega nauka po milosti Sv. Duha sice* še ne-^ pokvarjena ohranila, a v običajih so se kazali senčni odse-" vi prodirajočega barbarstva. (Dalje prihodnjič) NOTICE The publication "Amerikanski Slovenec" and its publisher« are not responsible lor any statement i made by any unauthorized person not connected with the publica-3 lion. We are responsible only for statements given by our Office. AMERIKANSKI SLOVENEC. I HIŠA NA PRODAJ 7 sob lesena hiša, furnace kur-~ java, garaža za dve kare. Primerni pogoji se lahko uredijo. Kličite ..First Reality Co. Mr. Oslumd, Central 5151. i _'_ STRAŽNIKE ŽELIJO r Petdeset stražnikov za vojne ~ tovarne rabimo. Zdravniška 1 preiskava ni potrebna. Orožje " damo mi. Vprašajte osebno v " sobi 1050'na: - 10 Šo. La Salle » Street. Mr. W. J. Burna, Detective Agency, k ~ - - FACTORY GIRLS - Light assembly work in small none defense factory, i PERMANENT WORK. * f No experience necessary. GOOD PAY. WABASH MFG. CO., ' i 2700 So. Michigan Ave., Second Floor. ■. i.. PRODAM za nizko ceno 2-stanovanjsko zidano hišo po 5—6 sob. Kurjava na vročo vodo. Nahaja se na 1954 So. Homan Ave. Pokličite: McMahon — Rockwell 8250. POSLUŠAJTE jugoslovanski radio pro-. gram, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjntraj preko radio postaje WGES v Chicagi. — DR. WM. M. TULLY DR. W. J. FOSS -:- ZOBOZDRAVNIKA -:-Cene znižane za nizke dohodke Od 10. A M. do 8. P. M. t 4740 S. Ashland Ave., Chicago Telefon: Yards 2148 DRUŠTVO SV. VIDA fcev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strain; Tajnik: Jos. J. Nemanich, 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesmeot se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Pristopite k DR. SV. JOŽEFA, štev. 53, K. S. K. J. $ V WAUKEGAN, ILL. • Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se sprejemajo od 16. do 55. leta. • FRANK JERXNA, predsednik. Joseph zorc, tajnik, 1045 Wads worth Ave_ _ No. Chicago, m. ANTON BESPALEC. SIL. blag.