o rasni estetiki ljudstva pri Jugoslovanih.
Predavanje b. ministra dr. N. Županića na Internacionalnem kongresu za znan-
stveno proučevanje ljudskih problemov v Berlinu dne 29. avgusta 1935.
(Mesto: berlinska univerza).
Uvodno naj mi bo dovoljena, spoštovani gospodje kolegi,
mala pripomba k zanimivima govorima častnega predsednika
kongresa, g. notranjega ministra Nemške države, dr. Viljema
Frick-a,^ in g. ministerijalnega direktorja dr. Arturja Giitt-a,^ ki
sta v glavnih linijah podala nalogo znanstva in politike za zboljša-
nje ljudstva na biološki in socialni osnovi. Gotovo bodo mnogi na-
sveti izneseni v tema dvema govorima vpoštevani in bodo nekate-
ri verjetno postali celo državni zakoni doma na Nemškem kakor
drugje v inozemstvu, ali proti izvestnim predlogom g. Giitt-a, ki
oznanjajo prepoved ženitve med polnokrvnimi Arijci in Ne-arijci
ter proti nasvetu nemškim staršem naj može svoje hčere samo z
nemškokrvnimi (deutschbliitigen) mladeniči, imam močne po-
misleke in zelo sumim, da bi se ti predlogi mogli kdaj praktično
izvesti. Dovoljenje zakonske združitve med Arijci in Ne-arijci
le na osnovi predhodne sterilizacije se mi pa zdi nesodobno,
preveč poniževalno in preveč naperjeno proti elementarnemu
pravu človeka in vsakega naroda. Cenjeni predavatelj se je ozrl
na vse mogoče faktorje biološkega in socialnega značaja, ki pri-
dejo v poštev pri osnovanju rodbine, vendar je prezrl izbor
(izbiro), ki je prvovrstne važnosti pri združitvi moškega z žensko.
Ta združitev počiva na medsebojnem dopadajenju, simpatiji in
je v glavnem estetske narave. Simpatija pa rodi ljubav, ki vse
premaga: Venus victrix. Lepo se o tem izraža hrvatski narod ko
pravi: Oj, teško je umrijeti kad ništa ne boli, još teže je ljubiti,
što srce ne voli. Tu ne pomorejo nikake teoretske učenosti niti
državne zakonske prepovedi.
'■ Discours de M. le Dr. Frick, ministre de l'interieur du
Reich et du Prusse. Cogres International pour l'etude scientifique des
problemes de population ä Berlin, de 26 aoütt au !«■ septembre 1935. Berlin 1935.
^ A. G ü 11, Bevölkerungspolitik als Aufgabe des Staates. Vortrag ge-
halten vom Dr. Med. A. G. Ministerialdirektor im Reichs- und Preuss. Mini-
sterium des Inneren, anlässlich des Internationalen Kongresses für Bevölkerungs-
wissenschaft in Berlin am 29. August 1935. Berlin 1935.
o rasni estetiki pri Jugoslovanih. 63
Kaj pa smatra jugoslovensko ljudstvo za rasno lepo, kaj je
njegov rasni ideal, in kakšno vlogo imajo komponente rasnih
tipov pri izboru v ljubavi in pri sklepanju ženitev, o tem Vam
hočem, časti,ti kolegi, v kratkem nekaj povedati. Predno pa pre-
idem na stvar samo, bodi omenjeno, da se s tem predavanjem
uvaja v znanstvo etnologije nova veja, rasna estetika (antropo-
loška estetika) in to na osnovi življenja in umetnosti jugosloven-
skega ljudstva, v prvi vrsti na osnovi narodne poezije z drago-
cenimi dokazilnimi pripomočki.
Lepe in koristne stvari ljubimo ter jih cenimo. Cena in obču-
dovanje odgovarja stopinji redkosti: »Omnia praeclara rar a«.
To pa ne velja samo za drage kamne in plemenite kovine, temveč
tudi za lepe in redke rasne tipe človeškega rodu.
Po mestih na evropskem severu žanjejo črnkaste (brinetne)
lepotice in lepotci pri,znanje ter dopadajenje, a na jugu so že
rimski pesniki hvalili, žoltaste (plave) ženske, zato, ker so
bile redkost. To pravilo pa, izgleda, da ima veljavnost samo za
omikane in inteligentne meščane, kajti kmetsko prebivalstvo
sodi — vsaj pri Srbohrvatih — drugače o rasnih tipih, ki se na-
hajajo v isti deželi v manjšini ali pa obstojajo kot izjema. Za to
trditev bomo podali nekoliko primerov iz vseh delov Jugoslavije,
največ iz narodne tradicije, narodnega pesništva, ki je ogledalo
prošlosti naroda ter odmev njegove duše in srca. Narodov rasni
okus pa bomo opredelili regijonalno in ga presodili na osnovi
podatkov znanstvene antropologije.
V Bosni se danes nahajajo temni lasi, t. j. kostanjevi in črni,
z 72% ter temne oči v veliki večini^ in jih je smatrati kot navadne
in splošne. Modre (plave) oči s 16% pa se nahajajo v razmerju
s celoto v veliki manjšini in so tako v izjemnem položaju. Po
gornji tezi (omnia praeclara rara) bi človek mislil, da uživajo v
Bosni, plave oči kot rariteta večjo hvalo nego temni toni iride
(šarenice). To pa ni tako, ampak ravno narobe. Srpska narodna
romanca »Mujo i Uma« pripoveduje prav na tragičen način, kako
je zaljubljeni mladenič Mujo odšel v smrt, ko mu je njegova
jako sramežljiva izvoljenka Uma po dolgih prošnjah odprla
oči in so te bi,le modre (plave) a ne »črne« (temne), po katerih
ä A. W e i s b a C h, Die Bosnier. Mitteilungen der Anthropologischen Ge-
sellschaft in Wien, Bd. XXV, str. 210, 215. Wien 1935.
64
Dr. N. 2upanić:
je on kot priprosto podeželsko dete hrepenel pod presunljivim
priitiskom splošnega okusa bosanskega ljudstva. Plave oči so
odvrnile Muja od nadvse ljubljene Ume, da jo je zapustil, ona
pa ga je zato proklela in zaklela v smrt.
Mujo i Uma.
Zafali se Mujo momče mlado:
»Ljubio sam u majke jedinu,
Često sam joj slao armagane:
Dvije dibe, četiri kadife,
I dva ćurka vunom postavljena
I dva fesa bisierom kićena;
Dva kićena, a dva ne kićena;
I dva pasa nek je više glasa;
Još da znadeš da su crne oči.
Još bih dao, ne bih zažalio.«
Pa pošeta niz mermer sokake
Dozivao Umu ljepoticu:
»Iziđider, Umo, iziđider, dušo!
Pogledaj me Umo, crnijem očima!«
Prevari se Uma, ujede je guja.
Pa pogleda Uma plavi j em očima;
Kada vide Mujo da su plave oči,
Govorio Umi: »Udaj se, Umo,
Udaj se Umo, ti ne čekaj mene!«
Govorila Uma: »Ajde, ajdev Mujo,
Sad na tebi, Mujo, zelena dolama
Do dan do dva, Mujo, zelena trava;
Sad na tebi, Mujo, svilena košulja,
Do dan do dva, Mujo, bijela astara;
Na glavi ti, Mujo, fesak, finofesak.
Do dan do dva, Mujo bijela saruka:
Kako Uma reče, i Muji se steče.
I umrije Mujo, žalosna mu Majka.*
Pri čitanju gornje romance sem se nehote domislil na prvo
kitico globoke in mistične pesmi francoskega lirika SuUy Prud-
homme-a »Les yeux«:
»Bleus ou noirs, tous aimes, tous beaux,
Des yeux sans nombre ont vu l'aurore;
Iis dorment au fond des tombeaux,
Et le soleil se leve encore.«
Inteligentnemu francoskemu pesniku, ki ljubi dovršene, ostro
brušene kot briljant sijoče fine oblike, so plave ali temne oči
enako lepe in enako mile, ali iz dna groba mu ugovarja nesrečni
mladenič Mujo, da v Bosni ni tako, da se tam umira za »čme«
oči in njegova zaročenka Uma solzna potrjuje, da se tam izgubi
življenjsko srečo radi plavih oči.
Tudi pri temmookih in temnolasih Arabcih, Turkih, Tatarih
in Kitajcih niso priljubljene modre oči, ampak čutijo odvratnost
do njih.^
* Вук. Стеф. Караџић, Српске народне пјесме. Књига I, pag. 462.
Државно издање. Београд 1891.
5 Archiv für Anthropologie, XXXII, pag. 222—223. Braunschweig 1906.
o rasni estetiki pri Jugoslovanih. 65
Pri tej prili|ki naj bo nekaj povedano o rasni kompleksiji
starih lUrov, ki so predhodniki Jugoslovanov, zlasti srbskega
plemena na trupu Balkanskega polotoka in so dali jezikovni in
fizijo-etnični substrat za jugoslovenske novosele v VII. stoletju
po Kristovem rojstvu. Četudi sta M. Hoernes" in H. Kiepert^
trdila, da antični avtorji pišejo o mali rasti in črnkasti komplek-
siji Ilirov, nismo mogli v to verjeti iz raizinih razlogov. Iskali smo
pri grških in latinskih pisateljih, dokler nismo prišli do mesta,
ki je opravičilo naš sum. Klavdij Galen (umrl 201 po Kr. r.) meni
namreč, razpravljajoč vprašanje temperamentov, da je oblika in
barva las ljudi zavisna v prvem redu od geografske lege in klime
po bivališču dotičnega naroda. Kot kontrast črnolasim in kodra-
stim Arabcem, Egipčanom in Indom postavlja Galen nasproti
narode najsvetlejše kompleksije: Ilire, Germane, Dalmatince,
Sauromate ter skitske narode. V sredino izmed obeh skupin bi
prišli narodi zmerno temne in zmerno svetle rasne kompleksije:
,,Εφεξί^ς δ'αν ιϊη λέγειν τάς αιτίας απάντων τ&ν ΰνμβεβηκύτων ταΐς κρά-
ϋεΰιν έν ταΐς των τριχών όιαφοραΐς κα& ylixiav και φύΟιν ΰώματος. Αιγύπτιοι
μεν ούν καΐ "Άραβες και ΊνδοΙ και πάν τό ξηραν και δερμήν χώΟαν
εποικούν ε'&νος μέλαινας τε και δνΟανξεΐς και ξηράς καΐ οίλας καΐ κραύρας
εχουαι τας τοίχας 8θοι δ' εμπαλιν τοϋτος ύγραν καΐ ψυχραν χώοαν έποι-
κοϋβιν, Ίλλυροί τε καΐ Γερμανοί και /Ιελμάται καΐ Σανρομαται καΐ Ονμπαν
το Σκν&ικόν εύανξεΐς μετρίως και L·πτaς και εύ&είας και πνρράς, δΰοι
έν τω μεταξύ τούτων εϋκρατον νέμονται γην εύανξεατάτας και μέλαινας
μετρίως και παχείας ονμμέτρως καΐ ο5)τ' άκριβ&ς οΐιλας ožr ακριβώς
εύ&είας^.
Stari Iliri so se toraj odlikovali s svetlo (žolto) barvo las, ki
je prehajala v rdečkast sijaj kakor pri Germanih. Za oči Ilircev
pravi A. Gelij,® da so imele fascinirajočo, magično moč in da so
mogli s pogledom ubiti človeka: »Occulis quoque exitialem faci-
nationem fieri in eisdem libris scriptum est traditurque esse
homines in Illyriis, qui interimant videndo quos diuti,us irati
viderint, eosque ipsos mares femijnasque, quin visu ita nocenti
sunt, pupillas in singulis occulis binas habere«. Slično se govori
" M. Hoernes, Die Urgeschichte des Menschen, str. 522. Dunaj 1892.
5· H. Kiepert, Lehrbuch der alten Geographie, str. 358. Berlin 1878.
8 ΓΑΛΗΝΟΥ ΠερΙ κράεσων (Ree. G. Helmreich, str. 68.) Leipzig 1904.
« Α. Gellii, Noctium atticaum Hb. IX, cap. 4, § 8. (Edidit. M. Hertz,
volum. I, pag. 419.) Berlin 1883.
66 Dr. N. Županić:
O dalmatinskih Zagorcih Dinarskih Alp, da imajo pogled kot
sokoli in da režejo (presekajo) z očmi.
Stara srbska balada »Marko i kći kralja arapskoga« iz Herce-
govine opisuje kako je jugoslovanski Odisej, Kraljevič Marko,
presunjen od zgražanja in gnjusa pred drugorodnim in tujekrv-
nim, storil navečji greh v svojem življenju, ker je postal morilec
svoje neveste. Balada namreč pripoveduje, kako je Marko na
svojih osvetniških pohodih prišel tudi v zamorsko (arabsko?)
deželo, kjer je bil izneoiiadoma napaden in vržen v ječo, kjer je
zdihoval osem let. Pri neki priliki ga zagleda skozi okno mlada
hči zamorskega kralja in se zaljubi v njega. Obljubila mu je osvo-
boditev iz ječe in polno vrečo zlatnikov, če ji obljubi in ji priseže,
da jo bo vzel za ženo in jo popeljal na svoj dom. Težko se je
Ma.rko odločil. Ali sila Boga ne moli. Marko sname kučmo z
glave, položi jo na svoje koleno in priseže pri kučmi držati ob-
ljubo. In v nočni temi odpre tajmo črna princeza vrata ječe in
mu pripelje mitičnega konja »šarca«. Marko ga zajaše in pobegne
v smeri Prilep v južno Srbijo, spremljan od svoje zamorske
neveste, ki jo je nosil drugi konj skupno z njeno doto — z bise-
gami dukatov. Ko se je porodilo jutro in sta se begunca ustavila
radi počitka, objame zaljubljena princeza zaročenca Marka s
svojimi črnimi rokami z nasmehom blaženosti in sreče. Belina
zob je Marku čudno tuje odsevala pri temni koži obraza in spo-
padel ga je toliki gnjev pred tujo raso in krvjo, da je bliskoma
potegnil sabljo in kakor kači odsekal glavo svoji nesrečni in ne-
sojeni nevesti. Ta veliki greh je grizel v srcu Kraljeviča Marka,
da ni mogel spati radi slabe vesti in se ni mogel pomiriti. Pozval
je zbor devetih svečenikov in je izpovedal svoj veliki greh ter
se kesal. Zlato, ki mu ga je prinesla zamorska princeza kot doto,
je potrošil za zidavo cerkva in samostanov, da bi mu usmiljeni
Bog odpustil veliki greh.
Kraljevič Marko je poplačal izkazano mu uslugo in veliko
ljubezen zamorske princeze z nehvaležnostjo in umorom. Ali ni
mogel drugače. Ni mu dala kri, branil mu je čut evropskega člo-
veka. Rajši je razmetal vse zlato, rajši je postal največji in javni
grešnik in nase navalil vse prokletstvo, nego da bi se spolno
dotaknil ženske ali se v zakonu združil z njo, ki je bila tuje krvi
in neznanega plemena tam nekje iz zamorske dežele. Oskrunil
l?i bil sebe in svoj rod. Sramoval bi se bil sam pred seboj in ne
o rasni estetiki pri Jugoslovanih. 67
bi mu bilo obstanka pod soncem. Tak rigorozni odpor jugoslo-
venske krvi proti tuji rasi h\ izpadel še ostrejši, če bi si imeli
nesojeno nevesto Kraljeviča Marka predstaviti kot Arabko in
ne kot Zamorko, ker v srbskem jeziku pomeni »Arap« Zamorca
kakor tudi Arabca. Arabci pa pripadajo kot Semiti v glavnem
mediteranski rasi, ki je v Siriji in Palestini pomešana z armeno-
idnimi brahicefali, na jugu pa nekoliko z negroidnimi elementi.
Arabci torej niso ni od daleč tako tuji dinarski rasi Srbohrvatov,
kakor so Etijopci ali pa pravi Sudanski zamorci. Semiti, posebno
severni, stoje Srbom samo inekaj več rasno oddaljeni nego n. pr.
Sicilijanci, Grki ali Armenci.
V srednjem veku, zlasti v zgodnjem, so bili Jugoslovenom
lastni vsi znaki nordijske rase, saj so bili, dolihocefalni, svetle
kompleksijje in visoke rasti.^° Krvno mešanje s staroseli jih je v
stoletjih spremenilo, kakor so se tudi Nemci na svoj način spre-
menili, posebno v Alpah in v porečju gornjega Dunava, a na
osnovi starejšega retijsko-romainskega rasnega sloja. Vsakako
pa je ostala Srbohrvatom iz srednjega veka visoka statura in po-
nosno držanje, ker je morfološka anatomija dokazala, da spa-
dajo med najbolj visokorasle narode v Evropi (Škoti, Angleži,).
Morda je podzavesten čut za rasno ohranitev skoval sentenco
prepovedi: »Sitnu, malemu ne uzimaj za ženu!«
Marko i kči kralja arapskoga."
a) Markov greh.
(Iz Hercegovine — Gacko.)
Pita majka Kraljevića Marka!
»Ja moj sinko. Kraljeviču Marko!
»Što ti gradiš mloge zadužbine?
»ir si teško Bogu zgriješio,
»ir si ludo blago zadobio?«
Veli njojzi od Prilipa Marko:
»Oj Boga mi, moja stara majko!
»Jednom bijah u zemlji Arapskoj,
»Pa uranih na vodu čatrnju,
»Da napojim mojega Sarina;
»Kad je dođoh na vodu čatrnju,
»АГ na vodi dvanaest Arapa;
»Ja ščadijah, mati, preiko reda,
»Da napojim mojega Sarina,
" N. Ž u p a n i ć , Etnogeneza Jugoslovena, (Sep. otisak iz »Rada«, 222,
Jugosl. Akad. Znan.), Zagreb 1920. — N. Zupanić, Zur physioethnischen
Metamorphose der Völker mit besonderer Rücksicht auf die Südslaven. Ver-
handlungen des Internationalen Kongresses für Bevölkerungsforschung, Bd. III.,
pag. 167—176. Rim 1933.
" Краљевић Марко. Пробрао и средио Св. Ф. Стојковић. (28 кљига »Дру-
штва Св. Саве«, стр. 191, 192.) Београд 1922.
68
Dr. N. Zupanić:
»Ne dade mi dvanaest Arapa;
»Mati moja, izvadismo kavgu:
»Ja potegoh tešku topuzinu,
»Te udarih crna Arapina,
»Ja jednoga, mene jedanaest,
»Ja dvojicu, mene desetina,
»Ja trojicu, mene devetina,
»Ja četiri, a mene osmina,
»Ja petinu, a mene sedmina,
»Ja šestinu, a mene šestina;
»Šestina je mene nadvladala,
»Svezaše mi ruke naopako,
»Odvedoše kralju arapskome;
»Kralj me baci na dno u tavnicu.
»Ja tavnovah za sedam godina
»Nit' ja znadoh, kad mi ljeto dođe.
Osim jedno, moja stara majko:
»Zimi bi se girudale djevojke,
»Probace mi po grudu snijega,
»Po tom znadem, da je došla zima;
»Ljeti bace strušak bosioka,
»Po tom znadem, da je ljeto,
majko.
»A kad nasta osma godinica,
»Tavnica mi nije dodijala,
»Dodija mi Arapika djevojka,
»Mila ćerca kralja arapskoga
»Dolazeći jutrom i večerom;
»Viče mene na tavnički pendžer:
»»Ne trun' jadan, u tavnici.
Marko!
»»Već daj mene tvoju vjeru tvrdu,
»»Da ćeš mene uzet' za Ijubovcu
»»Da izbavim tebe iz tavnice,
»»Dobra tvoga iz podruma Šaroa,
»»Nakupiću žutijeh dukata,
»»Bolan Marko, koliko ti drago!
»Kad se, mati, videh na nevolji,
»Skinuh kapu, metnuh na koljeno,
»Pa se kunem kapi na koljenu:
»»Tvrda vjera! ostavit' te neću,
»»Tvrda vjera! prevarit' te neću;
»»I sunce je vjerom prevrnulo,
»»Te ne grije zimi k'o i ljeti,
»»A ja vjerom prevrnuti neću!«
»To promisli Arapka djevojka,
»Promislila da se kunem njojzi:
»Jedno veče bješe omrknulo,
»Otvori mi od tavnice vrata,
»Izvede me iz tavnice, majko,
»Dovede mi pomamna Sarina
»I još sebe boljeg od Šarina,
»Na obadva bisage dukata,
»Donese mi sablju okovanu;
»Otale se dovatismo konja
»I odosmo kroz zemlju Arapsku.
»Kade jutro bješe osvanulo,
»I ja sjiedoh, mati, otpočivat',
»A uze me Arapka djevojka,
»Zagrli me crnijem rukama;
»Kad pogledah, moja staro majko,
»Ona crna, a bijeli zubi,
»To se mene mučno učinilo,
»Ja potegoh sablju okovanu,
»Udarih ju po svilenu pasu,
»Kroz nju sablja, mati, prolećela;
»Prihvatih se mojega Šarina,
»Još Arapci glava progovara:
»»Bogom brate. Kraljeviću Marko!
»Nemoj, bolan, mene ostaviti!«
»Tu sam, mati, Bogu zgriješio,
»A veliko blago zadobio,
»Te ja gradim mloge zadužbine«.
b) Markovo ispovedanje.
(Iz Maćedonije.)
Pobolih se Marko Kraljeviće.
Ta si ležal tokmu tri godini,
Ot niščo si iljač ne na'ožal.
I mu reče njeg'va stara majka
»Aj ti Marko, a j ti mili isinko!
»Nesi bolen, siniko, ot Gospoda,
»Tuk si bolen, sinko, ot greo'i;
»Da ti vikna popoj' duovnici,
»Lepo da se, siriko, ispovedviš,
»Da si kažiš tvoji te greo'i«.
Ščo mi vikna do devet popo'i,
I popo'i Mar komu vele'e:
»Kaži Marko, tvoji te gre'oi.«
Toga velit Marko Kraljeviće:
o rasni estetiki pri Jugoslovanih.
69
»A e gidi, popoj' duovnici!
»Ja si imam golemi greo'i:
»Na pra'ina ljudje sum zagubil,
»Mnogi majki ja sum si izgoril;
»Ama eden gref imam najgolem.
»Koga pojdof vo Arapska zemja,
»Se bijefme so crni Arapi.
»Bog je ubil edna stara baba,
»Sčo golema marifet im kaza,
»Izvado'e nivni ostri sabji
»I po zemji ni i naredi'e,
»Isekve'e ot konji kitici,
»'Sem junaci živi ne fati'e,
»Ne frli'e vo temna zandana.
»Koj si umre, koga go pušči'e,
»Ja si ležaf do devet godini;
»Ja ne znaef ni leto, ni zima.
»Car imaše edna mila ćerka,
»Mila ćerka, arapska devojka.
»Koga bese leto so cvećina,
»Mi davaše po edna kitka cveće
»Mi veleše arapska devojka:
»»Nä ti. Marko, i ti da Tazberiš,
»»Ot je sega leto so cvećina.«
»Koga bese zima so snego'i,
»Mi da'aše grutka snegoita:
»»Na ti, Marko, sega da razberiš
»»Ot je sega zima so snego'i.«
»Se počudif toga, što da čina.
»Kak d'izlezam ot temna zandana?
»E izmamif ariapska devojka:
»»Izvadi me, arapske devojke,
»»Izvadi me ot temna zandana,
»»Dje te zemam za mlada nevesta.«
»Se izmami arapska devojka,
»Me izvadi ot temna zandana:
»Koga bese caro na lo'enje,
»Na lo'enje vo gora zelena,
»Ta si zede do tri dobri konji
»I si zede tri to'ari azno,
»Si ja kalif zad sebe na konja,
»Pobegnafme vo Prilepsko Polje;
»Se zastoif na kraj bele češma,
»Da pieme edna studna voda.
»Se opulif v arapska devojka;
»Koga vidof pusto lice crno,
»Lice orno, pusti zubi beli,
»I mi dojde grozno i nearno,
»Trgnaf sab ja, ja presekof gla'a.
»Tije mi se golemi greo'i« ...
Si stana'e devet te popoi,
Mu pea'e sveti vangelija.
Mu pea'e prosteni molitvi,
Go pea'e tri dni i tri noći;
Go fatilo Marko son da spiet.
Koga ot som mi se razbudilo.
Malu stana, kolku da si sednit,
Po malu si Marko ozdra'ilo!
Ako sodimo okus Srbov odnosno rasnih tipov po vsebini
navedenih narodnih balad, potem si ne moremo v srednjeveški
Srbiji zamisliti kot možno kako šekspirsko Desdemono, ki se je
v Benetkah zaljubila v zamorca Otela in postala njegova legalna
žena. Sicer pa obsojajo že osebe, ki nastopajo v veliki tragediji
in ki so doma v Benetkah Desdemono radi njenega izpozabljenja
kakor tudi črnca, ker se je predrznil zaljubiti se v belo patricij-
sko hčer. Intrigant Jago draži in hujska Desdemoninega očeta v
nočni dobi pod oknom, pokazujoč mu z aluzijo prepad med belo
in črno raso ter grdo in nenravno združenje obeh:
»Srce vam je na dvoje, izgubljene pol duše.
Zdaj, prav zdaj, star črn oven ovčico vašo belo naskakuje.«
Shakespeare, Othello, I. dejanje, 3. prizor.,
70 Dr. N. Županić:
Brabantip, Desdemonin oče, si ne more ni misliti a kam raz-
ložiti, da bi se njegova mlada, nedolžna in lepa hčerka mogla
zaljubiti v nekaj, čemur se protivi narava in kar se more pogle-
dati samo s strahoto. Zato sumniči Otela pred dožem, da je
pridobil, zmešal in zavel Desdemono z začaranimi in mazaškimi
^^P^j^^i- ».......; Dekle plaho,
mirno in tiho, da v nji slednji vzgib
zardel je nad sieboj; in ona — kljub
naravi, letom, domovini, glasu
in vsemu — pa zaljubiti se v nekaj,
kar je pogledati bilo je strah.
Le ispačen, nedostateri um bo sodil,
Da mogla bi popolnost kdaj tako
zabreisti zoper ves naturni zakon;
In treba spletk iskati je peklenskih.
Da to se pojasni. Zato še trdim,
da z mešanicami, ki kri jemljo,
in soki, v ta namen začaranimi,
je na njo deloval«.
Shakespeare, Othello, I. dejanje, 3. prizor.
Mimogrede naj bodo omenjeni škandali in ljubavne afere, ki
so se pred kakimi štiridesetimi leti spiele med Ašantizamorci
in lepimi Dunajčankami, kar gre pač na račun splošnih veliko-
mestnih zablod ini dekadence starega in zdravega evropejskega
okuisa odnosno rasne lepote in njene ohranitve.
No vrnimo se k ljudstvu Jugoslavije!
Izgleda da se pri Slovencih, ki stanujejo v severozapadnem
kotu kraljevine Jugoslavije, v pogledu ljudske rasne lepote ni iz-
kristaliziral v narodnih pesmih in pripovedkah nikak poseben tip
rasne lepote. Tega so morda krivi tuji vplivi, ker leži slovensko
ozemlje na križišču prometa iz Italije v srednje Podonavje in
iz srednje Evrope na Jadran ter v Italijo. Tudi vpliv mestne kul-
ture in okusa je močno zapažen na ladanju pri Slovencih.
V neki lirski pesmi iz Ziljske doline na Koroškem hvali mla-
denič vitko postavo svoje drage in njen rožasto - bel obraz.
»Je bwa tenka ko konopwa,
rdeča kakor gautroža
bjewa ko makov cvjet,
sam Bog te zvolio na te svjet«.^-
Slovenske  narodne  pesmi.   Zbral in uredil  K.   Št rekel j.
Zvezek II., pag. 19, No. 1035. Ljubljana 1900—1903.
o rasni estetiki pri Jugoslovanih. 71
V pesmici iz Cerovca na južnem Štajerskem primerja dekle
svojega fanta s karanfilovim cvetom, njegov pogled s plamenom
sveče, njegov glas z brnenjem strune in njegov hod s štetjem
šolarja:
»Moj ljubi je lep,
Ikak klinčekov cvet;
še lepše gledi,
kak sveča gori;
še lepše golči,
kak struna brni;
se lepše gre,
kak šolar štet ve.«^'
Zopet druga južnoštajerska pesem hvali Ljubljančanko belo
kot lilijo, rdečo kot kri, zaljubljenega pogleda in smejočih ust.
»Ta moja je bela kak lelja
in tudi rudeča kak kri,
me lepo zalübleno gleda
in tudi na smeh se drži.«"
Pesmica iz Celja na južnem Štajerskem veli: Ona je lepa,
ona je mlada, ima sinje oči, srednje je rasti in je mestno dekle.
»Je lepa, je mlada
ma plave oči,
je sredne postave,
je purgarska hči.«"
V Kobaridu, v bivši pokneženi grofiji Gori,ški se poje: Ona
ima rdeča lica in črne oči, ona mi najbolj ugaja, ker lepše ni.^*^ Neka
koroška pesmica iz Borovljan hvali »črne« oči in kodraste (ruda-
ste) lase." Zanimivo je, da se pri Slovencih, ki so med vsemi
Jugosloveni najbolj svetlooki (53'6%)^* daje v inarodnih pesmih
temnim očem (prav za prav kostanjevo - rjavim) prednost pred
modrimi (plavimi), kakor se tudi bolj ceni mala in srednja rast
žensk in njihov droben hod kakor visoke in močne ženske po-
stave. In neki slovenski pregovor pravi — četudi morda preveč
Slovenske narodne pesmi,  II., pag. 43. No. 1085.
"Slovenske narodne pesmi, II., pag. 45, Nc. 1090.
Slovenske narodne pesmi, II., pag. 644, No. 2821.
"Slovenske narodne pesmi, II., pag. 645, No. 2828.
"Slovenske narodne pesmi, II., pag. 646, No. 2839.
1* A. W e i s b a C h,  Die Slovenen.  Mitteilungen der Anthropologischen
Gesellschaft in Wien. Bd. XXXIII., pag. 239. Wien 1903.
72 Dr. N. Zupanić:
hudomušno, — da ni večjega zla pri hiši kot velika žena in bel
konj.^** V kolikor pride oblika obraza v obzir, velja pri evropski
inteligenci dolihoprozopen obraz za finejši nego kratke in okro-
glaste oblike. Posebno v Florenci na Toskanskem, v Ženevi in
Burgundiji se lahko sreča podolgasto - ovalne oblike obrazov
gosposkega, finega in aristokratskega reza, ki jih navadno sprem-
ljajo isto podolgasti tenki nosovi (leptorinija), vedno začetne
črke pri lepoti obraza. In vendar omenja Janez Trdina^" v svojem
poljudnem spisu o Beli Kraji,ni neko Bavarko iz okolice Passau-a,
ki se je bila omožila na Kranjsko kot neprikupljivo ravno zaradi
izdatne dolihoprozopije: »Obraza je bila nemškega, dolgega in
tedaj nemikavnega, ker se nahaja prava milina malokdaj brez
okroglosti.« Pri Brajcih ob srednji Kolpi na Hrvatskem se sliši
imenovati dolge in suhe obraze »konjske« dočim se reče za zalo
dekle, da je rdeča, lepa in okrogla kot jabolko.« Če je opravdan
belokranjski izrek: »ki ima žute lasi je zmirom priden« (cf.
H. Жупанић, вистем историјске антропологије балканских народа
„Старинар". N. Р. II, pag. 183), potem bi odgovarjale svetli antro-
pološki kompleksiji naroda tudi svetle strani karakterja, potem
bi bilo med Slovenci prilično dobrih ljudi. Pri Belokranjcih znači
namreč »priden« dober (brav).
Na Hrvatskem, kjer je svetla barva (modra + siva) očne šare-
nice razširjena do polovice (49'2%) prebivastva, dočim izkazuje
temna barva ЗГ2%, mešana 19'4%, hvali lirska narodna pesem
modro oko in ga povišuje do neba:
»Lipo moje plavo oko tvoje!
Koje plavo, to je moje drago,
Koj' plavije, meni je milije
Smutilo bi sunce i oblake
Kamo ne bi na zemlji junake!«"^
"»Etnolog«, VIIL, pag. 3L Ljubljana 1935.
2° Janez Trdina, Izprehod v Belo Krajino. (Janeza Trdine zbrani
spisi. Knjiga X., pag. 318. Založil L. Schwentner). Ljubljana 1912.
2^A. Weisbach, Die Serbokroaten Kroatiens und Slawoniens. Mit-
teilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, Bd. XXXV., pag. 103.
Wien 1905.
^ H. Жупанић, Систем историјске антропологије балканских народа.
»Старинар« Н. Р. П, стр. 182. Београд 1908.
o rasni estetiki pri Jugoslovanih. 73
Dopolnilno k hvali modrih oči morda poveličuje druga pesem
žoltolaske:
»Tvoje obrvice
kano da su zlate,
kano da su zlatim
perom napisane.«^''
pravim »morda«, ker zlat lahko pomeni v tem slučaju toliko
kakor velelep ali sijajen in bi pesem poveličevala lepo izražene
in lepo zaobločene obrvi. Antropološka matematika pa beleži na
Hrvatskem:^* 0'5% rdečelascev, 34"3% žoltolascev, t. j. skupno
svetlolasih 35"9%, nasproti 16'% svetlokostanjevim, 40'6 kosta-
njevim in 77% črnim tonom barve las. Ako bi pa svetlim to'nom
prišteli tudi svetlorjavo barvo las, ki jo imenujejo nekateri antro-
pologi tudi temno - plavo, potem bi imeli na Hrvatskem vsega
35'9 + 16'6 = 52'5% svetlih las, kar bi govorilo za to, da gredo
svetle šarenice oči in svetli lasje paralelno pot v istem tempu
pri podedovanju rasnih atributov naroda.
Narodne pesmi iz Hrvatskega omenjajo tudi komponente
temne kompleksije, kakor se na drugi strani v srbskih ženskih in
junaških pesmih lahko sreča »devojke plave«^° in »ruse pleteni-
ce«^'^, ali ne često i ne s preveliko hvalo.
Življenjske prilike in neprilike prisilijo večkrat tudi jedno-
stavne seljake, ki se trdo držijo tradicije i navad in se ravnajo
po splošnem okusu, da popuščajo in se mirijo z usodo, sklepajoč
z njo kompromise. Novi čas, novi kulturni vplivi, posebno valjar
zapadne evropske kulture približuje tudi Srbe iz notranjosti Bal-
kanskega polotoka ljudem srednje in zapadne Evrope. Ženska
pesem iz Hercegovine nam opisuje tak kompromis tudi v rasnem
oziru. Zaljubljeno dekle tam iz področja Neretve našteva razne
plemenske tipe moških od pšenično-plavega »mlinarja«^'' do črno-
okega junaka in jih taksira z ljubkim humorjem po vrednosti.
Najmilejši bi ji seveda bil čmkast fant, ali usoda ji je pripeljala
2' »J u g«. I., pag. 141. Dunaj 1901.
"A. \V e i s b a C h , Die Serbokroaten Kroatiens und Slawoniens. Mit-
teilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, Bd. XXXV., pag. 101,
103. Wien 1905.
2^ Вук. Стеф. Караџић, Срп. нар. пјесме I, стр. 102, бр. 162.
L ј. Kuba, Pjesme i napjevi iz Bosne i Hercegovine. »Glasnik« bos. -
herc, XVIII., str. 504. Sarajevo 1906.
Belokranjci pravijo svetloplavemu (hellblond) človeku »belan«.
74 Dr. N. Zupanić:
za dragana mladeniča plavih oči, ki ga pa hoče vkljub temu za
vedno iz vsega srca ljubiti.
»Kad će ono krasno vreme doći,
i momci se prodavati poći!
Za dva plava ne bi giroša dala,
za mlinara ne bi ni dinara;
a za jedno mlado crnooko,
dala b' iljadu dukata.
Jao tužna griješnu ti reko!
U moga su draga -oči plave
jesu plave, аГ su meni drage,
druge moje, molite se za me,
vrlo malo, ako vam je drago;
ja sam mlada, moliću ga sama.«'*
Iz navedenih primerov lahko zaključimo, da živi v jugoslo-
л^епзкет narodu močan rasni čut, in da je ta moč estetske narave
še danes budna brez kake predhodne plemensko-teoretične ali
rasno-higijenske propagande bilo od strani svobodnega znanstva,
bilo od strani državne uprave. Seveda se čut za rasno lepoto ne
izživlja enako pri vseh Jugoslovenih, ampak semtertja odstopa
od glavne smeri pri raznih plemenih v raznih nij ansah, kakor že
nanese organska kemija mešanja raznih krvi, amalgama raznih
rasnih elementov.
Izgleda, da ideali lepote inteligentnega meščanskega prebi-
valstva stoje večkrat v nasprotju z onimi kmetskega ljudstva,
kajti podeželski sin ljubi splošno in navadno, medtem ko razva-
jen meščan ceni nenavadne in redke stvari. Antropološko-estetski
moment jugoslovenske literature in umetnosti ne potrjuje starega
latinskega pregovora: Omnia praeclara rara.
B y K. C T e ф. K a p a Џ И h , cp. c. I, стр. 330, бр. 426.
Zur Rassen-Ästhetik der jugoslavischen Landbevölkerung.
Vortrag, gehalten von Dr. Niko Zupanić, Minister a. D. und Direktor des
Ethnographischen Museums in Ljubljana anläßlich des Internationalen Kon-
gresses für Bevölkerungswissenschaft in ВегЦп am 29. August 1935.
Durch diesen Vortrag soll, werte Herrn Kollegen, ein neuer
Zweig der Ethnologie, die Rassenästhetik, in die Wissenschaft
eingeführt und auf Grund des Materials aus Jugoslavien, wo das
Volksleben und die Volkskunst, in erster Linie die enorm reiche
Volkspoesie wertvolle Anhaltspunkte dafür bietet, in Kürze be-
sprochen werden.
Man liebt schöne oder nützliche Sachen und man schätzt sie.
Der Preis und die Bewunderung richten sich nach dem Grade
der Seltenheit: omnia praeclara rara. Das gilt aber nicht nur
o lasni estetiki pri Jugoslovanih. 75
für edle Steine und Metalle, sondern auch für schöne und seltene
Rassentypen der Menschen. In den Städten des europäischen
Nordens ernten brünette Schönheiten Beifall und im Süden lob-
ten schon die römischen Dichter blonde Frauen, weil sie eben
selten waren. Die Regel scheint aber nur für gebildete Städter
Geltung zu haben, denn die Landbevölkerung schaut — wenig-
sten bei den Serbokroaten — mit anderen Augen auf Rassen-
typen, welche sich im selben Lande in der Minderheit befinden
oder gar als Ausnahme gelten. Es sollen diesbezüglich einige
Beispiele aus Jugoslavien angeführt werden.
In Bosnien kommen heutzutage dunkle (d. i. kastanienbraune
+ schwarze) Haare (mit 72%), sowie dunkle Augenfarbe in über-
wiegender Mehrzahl vor und werden deshalb als etwas Gewöhn-
liches, Alltägliches angesehen; blaue Augen hingegen (mit 16%)
befinden sich im Verhältnis zum Ganzen im Zustande der Aus-
nahme. Man würde erwarten, daß daher blaue Augen als Rarität
in Bosnien größere Schätzung genießen würden als dunkle Töne
der Irisfarbe. Dies ist aber nicht der Fall. Eine Serbische Volks -
Romanze »Mujo und Uma« erzählt auf eine recht tragi|Sche Weise,
wie der verliebte Jüngling Mujo in den Tod gieng, da seine allzu
schamhafte Auserwählte Uma endlich auf seine Bitte die Augen
öffnete und diese blau und nicht schwarz waren, wonach er sich
als schlichtes Landeskind im Bann der allgemeinen Geschmacks-
richtung gesehnt und wofür er geschwärmt hat.
a)  Markov greh.
Zafali se Mujo momče mlado:
»Ljubio sam u majke jedinu.
Često sam joj slao armagane:
Dvije dibe, čdtiri kadife,
I dva ćurka vunom postavljena   •
I dva fesa biserom kićena.
Dva kićena, a dva ne kićena;
I dva pasa nek je više glasa;
Još da znadeš da su crne oči.
Još bih dao, ne büi zažalio.«
Pa pošeta niz mermer sokake
Dozivao Umu ljepoticu:
»Izidjider, Umo, izidjider, dušo!
Pogleda i me Umo, crnijem očima!«
Prevari se Uma, ujede je guja,
Pa pogleda Uma plavijem očima;
Kada vide Mujo da su plave oči.
Govorio Umi: »Udaj se, Umo,
Udaj se Umo, ti ne čekaj mene!«
Govorila Uma: »Ajde, ajde, Mujo,
Sad na tebi, Mujo, zelena dolama
Do dan do dva, Mujo, zelena trava;
Sad na tebi, Mujo, svilena košulja,
Do dan do dva, Mujo, bijela astara;
Na glavi ti, Mujo fesak, finofesak.
Do dan do dva, Mujo bijela saruka;
Kako Uma reče, i Muji se steče.
I umrije Mujo, žalosna mu majka.^
iVuk Stef. Karadzic, Srpske narodne pjesme. Knjiga I., pag. 462
(Državno izdanje). Beograd 1891.
76 Dr. N. Zupanić:
Beim Lesen der angeführten serbischen Romanze kam mir
unwillkürlich in den Sinn die erste Strophe des tiefmystischen
Liedes »Les Yeux« vom französischen Lyriker Sully Prodkomme:
»Bleus ou noirs, tous aimes, tous beaux,
des yeux sans nombre ont vu F aurore;
ils dorment au fond des tombeaux,
et le soleil se leve encore.«
Dem hochintelligenten Franzosen, welcher feine, wie Brillant
geschliffene Formen und Reime liebt, sind dunkle sowie blaue
Augen gleich schön und gleich lieb, aber aus der Tiefe des Grabes
protestiert dagegen stimmlos der unglückliche Jüngling Mujo,
welcher für schwarze Augen sein Leben gab, während seine Braut
Uma wegen ihren blauen Augen ihr Lebensglück verlor.
Auch bei den dunkeläugigen und dunkelhaarigen Arabern.
Türken, Tataren und Chinesen sind blaue Augen nicht beliebt,
vielmehr finden sie sie sehr garstig.^
Eine altserbisce Volksballade^ aus der Herzegowina erzählt
wie der jugoslavische Nationalheld, Kraljević Marko (Der Kö-
nigsohn Marko), ergriffen vom Schauder und der Abscheu vor
dem Fremdrassigen und Artfremden die größte Sünde in seinem
Leben begangen, weil er zum Eidbrecher und Mörder geworden
ist. Die Ballade erzählt, wie er im Lande der Mohren (Araber?)
überwältigt und in den Kerker geworfen ward, wo er schon das
achte Jahr schmachtete. Da erblickte ihn durch das Fenster des
Gefängnisses eine junge Tochter des Mohrenkönigs und verliebte
sich in ihn. Sie versprach ihm die Befreiung aus dem Gafängnisse
und Säcke voll Dukaten falls er ihr verspreche und schwöre sie
in seine Heimat zu nehmen und zu heiraten. In der Not nahm
Kraljević Marko seine Mütze vom Kopfe ab, legte sie auf seine
Knie und schwor bei der Kappe das Versprechen zu halten. Im
Dunkel der Nacht öffnete die schwarze Prinzessin heimlich die
Gefängnisthüre und Marko Kraljević schwang sich auf sein
mythisches Roß »Šarac« und ergriff die Flucht in der Richtung
nach Prilep in Südserbien, begleitet von seiner Verlobten, welche
ein zweites Pferd samt ihrem Golde trug.
2 Archiv für Anthropologie, XXXII, pag. 222—223. Braunschweig 1906.
^ Kraljević Marko. Probrao i sredio Sr. Stojković. (28. knjiga »Društva
sv. Save«, pag. 191—192.) Beograd 1922.
o rasni estetiki pri Jugoslovanih. 77
Marko war überglücklich; denn nun hatte er aus tiefster Not
über Nacht alles gefunden: Freiheit, Liebe und Reichtum. Doch
als er im Morgengrauen bei der ersten Rast das Mädchen be-
trachtete, dem er dies alles verdankte, als er im dunklen Gesicht
das grell abstechende Wei,ß der Zähne gewahrte, als er in ihre
kohlschwarzen Augen blickte und sich plötzlich von zwei kaffee-
braunen Armen umschlungen fühlte, da packte ihn das kalte
Grauen. Entsetzt stieß er sie zurück. Ein Griff nach dem
Schwerte, und im nächsten Augenblick war das Haupt seiner
Befreierin vom Rumpf getrennt.
So lohnte Marko ihre große Liebe mit schnödem Undank.
Doch er büßte schwer darain. In sein Vaterland zurückgekehrt
gab er alles Gold für Kirchenbauten her, und bis an seine letzten
Tage führte er ein christliches, gottergebenes Leben. Doch die
Tat selbst reute ihn nie. Er wollte lieber als der größte Sünder
dastehen urad alle Verdammnis auf sich laden, bevor er ein Weib
nahm, das fremder Art und fremden Blutes war.
Diese rigorose Empörung des südslavischen Blutes gegen das
Artfremde würde noch schärfer ausfallen, wenn man sich die
unglückliche Königstochter als eine Araberin und nicht als eine
Negerin vorstellen würde, denn im Serbischen bedeutet Arap
sowohl einen Mohren als auch einen Araber. Die Araber gehö-
ren aber als Semiten hauptsächlich zur ostmittelländischer Rasse
und verhalten sich gegenüber der dinarischen Rasse der Serbo-
kroaten beiweiten nicht so artfremd wie z. B. Äthiopier. Im
frühen Mittelalter trugen ja die Südslaven die Eigenschaften der
nordischen Rasse,* den sie waren dolicho-cephal, von heller Kom-
plexion und hochgewachsen. Mit der Zeit haben sie sich verän-
dert, wie sich ja auch die Deutschen, besonders im Süden, in
ihrer Art verändert haben.
Nach der vorgebrachten Ballade zu urteilen, wäre im mittel-
alterlichen Serbien eine Shakespeare'sche Desdemona, welche
sich in Venedig in ihrer Geschmackverirrung den Neger Othello
zum Liebsten erkoren, kaum denkbar.
* N. Zupanić, Sistem istorijske antropologije balkanskih naroda. (SA.
aus »Starinar« II.), Beograd 1908. — Idem, Zur physio - ethnischer Metamor-
phose der Völker mit besonderer Rücksicht auf die Südslaven. (Comitato Itali-
ano per lo studio dei problemi della pcpolazione). Rom 1933.
78 Dr. N. Županić:
Es sollen noch die Skandale und Liebesaffairen erwähnt
werden, die sich vor etwa vierzig Jahren zwischen den Aschanti -
Negern und den schönen Wienerinnen abgespielt haben, was
wohl auf Rechnung der großtädtischen Geschmacksverirrung und
Dekadenz des alten und gesunden europäischen Geschmakes
bezüglich der menschlichen Rassenschönheit und der Rassener-
haltung geht.
Kehren wir jedoch zur Landbevölkerung Jugoslaviens zurück!
Bei den Slovenen im nordwestlichen Winkel des Königreiches
Jugoslavien scheint sich bezügHch der Rassenschönheit des Men-
schen kein besonderer Typus in den Volksliedern und den Volks-
erzählungen auskrystallisiert zu haben. Schuld daram sind viel-
leicht fremde Einflüsse, die sich gerade in diesem Durchgangs-
gebiet stark geltend gemacht haben. Auch der Einfluß der städ-
tischen Kultur ist hier sehr bemerkbar. In einem lyrischen Volks-
lied aus der Ziljska dolina in Kärnten preist der Bursche den
schlanken Wuchs und das rosaweiße Gesicht seiner Geliebten.^
»Je bwa tenka ko konopwa,
rdeča kakor gartroža
bjewa ko makov cvjet,
sam Bog te zvolio na te svjet.«
In einem Liede aus Cerovec in Südsteiermark vergleicht das
Mädchen ihren Auserwählten mit der Blüte einer Nelke, seinen
Blick mit dem Kerzenlichte, seine Stimme mit dem Saitenklang
und seinen Gang mit dem Zählen eines Schulknaben.®
Moj ljubi je lep,
kak klinčekov cvet;
še lepše gledi,
kak isveča gori;      «
Še lepše golči,
kak struna brni;
še lepše mi gre
kak šolar štet ve.
Wiederum ein anderes südsteierisches Lied lobt eine Laiba-
cherin als weiß, wie die Lilie, rot wie das Blut, von verliebten
Blick und lächelnden Mund.'^
»Ta moja je bela kak lelja
in tüdi rudeča kak kri.
me lepo zalübleno gleda
in tüdi na smeh se drži.«
' Slovenske narodne pesmi. Zbral in uredil K. Štrekelj. Zvezek II,
pag. 19, Nro 1035. Ljubljana 1900—1903.
« Idem, pag. 43, Nro. 1085.
7 1 d e m, pag. 45, Nro. 1090.
o rasni estetiki pri Jugoslovanih. 79
Ein Lied aus Celje in der Steiermark sagt: Sie ist schön, sie
ist jung, sie hat blaue Augen, ist von mittelhoher Gestalt und ist
ein 'Bürgermädel.*
»Je lepa, je mlada
ma plave oči,
je sredne postave,
pa purgarska hči.«
In Kobarid (Caporetto), in der gewesenen Grafschaft Görz
singt man: Sie hat rote Wangen und schwarze Augen, sie gefällt
mir am meisten, da es keine schönere gibt.^ Ein Kärntnerlied
aus Borovljane lobt »schwarze« Augen und krauses Haar.^° Es ist
interessant, daß bei den Slovenen, welche unter den Südslaven
am meisten lichtäugig sind (55'6%) schwarze (eigentlich kasta-
nienbraune) Augen Vorzug haben vor den in den'Volksliedern das
blauen, wie auch kleiner und mitteihoher Wuchs sowie der zier-
liche Gang der Frauen höher geschätzt werden als hohe und
große Weiber. Es gibt kein größeres Unheil im Hause als ein
großes Weib und ein weißes Pferd (Schimmel), sagt ein slove-
nisches Sprichwort.^^ Was die Gesichtsform ainbelangt, so gilt
bei der auropäischen Intelligenz, dolichoprosopes Antlitz als
feiner als kurze und rundliche Gesichter. Besonders in Florenz
und Genf begegnet man Frauen mit länglich-ovalen Gesichtsfor-
men von vornehmer Feinheit und aristokratischem Schnitt. Und
doch wird in den Erzählungen des volkstümlichen slovenischen
Schriftstellers, Janez Trdina, eine Bajowarin aus der Umgebung
von Passau, welche nach Krain geheiratet hatte, als reizlos be-
zeichnet, da sie ein langes und ungewöhnliches Gesicht besaß.
Es wird nebenbei bemerkt, daß ein echter Liebreiz selten ohne
rundliche Formen denkbar ist.^^
In Kroatien, wo helle Augen (blaue + graue) 49'2% dunkle
3l'2% und mischfarbige 19'4% ausmachen,^^ erhönt und preist
^ Idem, pag. 644, Nro. 2821.
"Idem, pag. 645, Nro. 2828.
"Ide m, pag. 646, Nro. 2839.
" »Etnolog«, VIII, Ljubljana 1935.
Janez Trdina, Izprehod v Belo Krajino. (Janez Trdine zbrani spisi,
knjiga X, pag. 318). Ljubljana 1912.
A. W e i s b a C h. Die Serbokroaten Kroatiens und Slavoniens. Mitt. d.
Anthrop. G. in Wien, Bd. XXXV, pag. 103. Wien 1905.
80 Dr. N. Županić:
ein lyrisches Volkslied^* des Auges Bläue auf folgende Weise:
Mein schönes blaues Auge dein! Blaues Auge, das ist mein Ge-
fallen, je blauer es ist, desto teuerer ist es mir. Sonn' und Wolken
würde es verwirren, wie könnten ihm die Helden aus Erden
widerstehen!«
»Lipo moje plavo oko tvoje!
Ko je plavo, to je moje drago,
Koj' plavije, meni je milije.
Smutilo bi sunce i oblake
Kamo' ne bi na zemlji junake.«
Ein anderes kroatisches Lied^'' lobt blondes Haar: Deine Au-
genbrauen glänzen als ob sie Gold wären, als ob sie eine goldene
Feder geschrieben hätte.
»Tvoje obrvice
kano da su zlate
kano da su zlatim
perom napisane«.
Volkslieder aus Kroatien erwähnen mitunter auch Elemente
dunkler Komplexion, wie man andererseits in serbischen Liedern
»blonden Mädchen« und »rötlich-brauen Zöpfen« begegnet, aber
selten und nicht mit so viel Lob und Preis. Am besten äußert
sich diesbezüglich ein serbisches Volkslied^'' folgenden Inhalts:
Wann wird endlich jene schöne Zeit kommen, wo sich die
Burschen zum Kaufe stellen werden? Für zwei Gelbblonde möcht
ich nicht einen Groschen geben, für einen Müller (flachsblonden)
nicht einen Dinar, aber für einen Schwarzäugigen, für so einen
möcht ich tausend Dukaten geben. Doch verzeiht, meine lieben
Schwestern, ich Unglückliche habe sündhaft gesprochen: Mein
Allerliebster hat blaue Augen; sie sind blau, aber sind mir lieb
und teuer.
Kad će ono krasno vreme doći,
i momci se prodavati poći!
Za dva plava ne bi groša dala.
Za mlinarja ne bi ni dinara;
a za jedno mlado crnooko,
dala b' zanj ga iljadu dukata.
Jao tužna griješnu ti reko!
U moga su draga oči plave
jesu plave, al' su meni drage,
drage moje, molite se za me,
vrlo malo, ako vam je drago;
ja sam mlada, moliću ga sama.
" N. Županić, Sistem istorijske antropologije balkanskih naroda. (»Sta-
rinar« N. R. II, pag. 182). Beograd 1908.
^ »Jug«, L pag. 141. Wien. 1901.
" Vuk. Stef. Karadzic, cp. c. I, pag. 330. Nro. 426. m ..
o rasni estetiki pri Jugoslovanih. 81
Auf Grund des besprochenen Materials kann man behaupten,
daß im jugoslavischen Volk ein starkes Rassengefühl lebt. Diese
Kräfte sind auch heute noch wach und ohne jede Aufklärungs-
arbeit von Seiten des Staates wirksam, freilich bei jedem jugosla-
vischem Stamm in besonderer Prägung, die sich im Laufe der
Jahrhunderte durch die verschiedenartigsten Blutvermischungen
herausgebildet hat.
Es scheint, daß die Schönheitsideale der städtischen gebil-
deten Bevölkerung vielfach im Gegensatz stehen zu denen der
Landbevölkerung denn während ein Landkind das Durchschnitt-
liche und Gewöhnliche schätzt, liebt der verfeinerte und ver-
wöhnte Städter das Seltene und das Ungewöhnliche. Das anthro-
pologisch-ästetische Moment der Südslavischen Volkslieder be-
stätigt nicht das alte Sprichwort: Omnia praeclara rara.