Polistana platana v gotovini. Leto Vž.t St. 46. . V E,§MbBgaroiP v ne delto 26, februarja 1922, P®sam. št. 5® par. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. HAP1EJ Glasilo Socialistične strank« Juaoslavile. Plotovi padalo, (Voda teče že čez rob.) Protidraginjski shod v »Unionu« ustvarja med proletariatom nov položaj. Doslej se je kapitalizmu še vselej posrečilo ločiti delavno ljudstvo v najrazličnejše tabore. Z versko idejo je omamljal preprostega trpina, z narodnostno pa izobraženega. Osnoval je zato versko-narodne, brezversko-narodne in brezna-radno-verske stranke in tako ločil delavno ljudstvo na več taborov, netil med njim sovraštvo, da se je pobijalo med seboj, mesto da bi nastopilo proti svojemu resničnemu sovražniku — kapitalizmu, ki je sam brezverski in breznaroden. Nasprotoval je vsakemu udruženju proletariata, ker se je upravičeno moral bati, da mu združeni proletariat lahko zastavi pot. S kakšno težavo so sc snovale prve organizacije za združenje posameznih proletarskih stanov! Vendar, ker so spreiele te stanovske ali strokovne organizacije za svoj cilj boj za stanovske interese, niso mogli kapitalisti strokovnega organiziranja več ubiti; zavirali so ga pač še: skušali so zanesti v te organizacije versko in narodno idejo ter so s tem tudi dosegli, da se je stvorilo več strokovnih organizacij, ločenih po verski ali narodnostni ideji. Nezaveden proletariat, razcepljen tako na umeten način, pri tem ni videl, da njegovi sovražniki, ki pojejo tako visoko nesem, bodisi versko ali narodno, nimajo nobene take organizacije. Ali .ste že slišali o katoliški zvezi usnjarskih tovaren? Ali o organizaciji demo-kraŠkih bank? Ali o udruženju narodno-socialističnih veleiržcev? Ali mogoče o sindikatu liberalnih veleindustrialcev? Vidite, kapital nima tega, on ne pozna sploh nobene stranke, on pozna samo kapital, s pomočjo katerega vlada in živi v izobiljn. Samo dve stranki sta na svetu: stranka kapitala, ki ima pred očmi interes posameznika, in pa njena nasprotnica proletarska stranka, ki ima pred očmi inr teres vse človeške družbe. Kapitalizem in socializem sta tista dva pola, ki dajeta današnji zgodovini človeštva svoj pečat. Vse politične stranke, pa naj jih bo še toliko. se dajo razvrstiti po teh dveh smereh. V novejši dobi je zaradi razširjenja izobrazbe socialistična misel doživela čudovit razmah. Da jo zamorijo, so kapitalisti zanesli med socialiste versko in narodno misel. Tako se jim je posrečilo pri velikem delu proletariata osovražiti čisto socialistično stranko, tisto, ki je zaprla pot v svoj program vsaki verski in na- rodni ideji ter sprejela za svoj cilj samo eno točko: pravico za vse, ter s tem rešila tudi versko in narodnostno vprašanje. Lačen in raztrgan se je grizel in trpel proletariat med seboj za rešitev verskih in narodnostnih vprašanj, dočim mu je doma umirala družina lakote in mraza.... Kapitalizem se snuje, podžiga strasti, vlada in žanje... Toda trpljenje ni zastonj; trpljenje rodi spoznanje. Danes, ko umira proletariat, je spoznanje vedno bolj jasno, da je samo ena politika na svetu: boj za obdržanje sedanjega kapitalističnega sistema proti novim silam, ki se borijo za pravico, ker le od ce pričakujejo lastno eksistenco in res človeka vredni razvoj družbe. Vse drugo je danes podrejenega pomena. Tudi naš proletariat spoznava to; prva vidna posledica tega je skupni njegov nastop zadnjo nedeljo v Ljubljani. Tani je videl, da je še možna rešitev pred poginom. Tam pa je tudi videl, da je možen uspeh le v skupnem, složnem delu. Dolžnost nas vseh je, da delamo na uresničenju resolucij, ki smo jih tam sklenili, da izločimo vse, kar bi nas moglo ločiti, pa naj si bo to vera ali narodnost, ker danes nam je treba predvsem — kruha. Začrtali smo smernice dela. Proletarci vseh strank, stopite vsak pred svojo stranko, oglejte si njen program, vprašajte jo. če sprejme vaše nedeljske resolucije za svoje. In če jih sprejme, če jih skuša uvesti tudi v živo istlno, oklenite se je ter jo podpir&jte, če se bo pa izgovarjala, obotavljala, na ji pokažite hrbet ter iščite drugo, dokler ne najdete prave. Mimogrede konštatiramo, da nekateri časopisi očividno skušajo zmanjšati pomen nedeljskega shoda; niso prinesli niti sprejetih resolucij. Ali nimajo prostora za interese proletariata? Ali nočejo pokazati resolucij svojim čltateljem? Izredno nas veseli, da je strokovno glasilo našega učiteljstva, »Učit. Tovariš«. objavilo včeraj uvodnik, ki že prav jasno kaže novo orientacijo učiteljstva, tega za razvoj naroda tako važnega dela proletariata. Hladnokrvno je pripravljen obračunati z vsako stranko, ki tira državo. njene nameščence in s tem vse državljane v. pogubo. Možata beseda, ki bo tudi nemalo pripomogla, da bomo vsi proletarci, telesni in duševni, podrli med seboj vse umetne plotove, s katerimi nas je ogradil prekanjeni kapitalizem, ter se združili na skupen boj za človeka vredno eksistenco vsakega delavnega državljana in s tem za srečno procvitajočo državo. — Proletarci, združite se! Nove volitve v skupščino* Državno gospodarstvo je zavoženo popolnoma. Državljani v svoji ogromni večini stoje pred gospodarskim polomom. Nezadovoljnost raste z vsakim dnem. Pred gospodarsko smrtjo nas more rešiti le čudež, ali pa čisto nova gospodarska politika. Današnja vlada, današnje stranke, ki. se ponosno imenujejo državotvorne, so. pokazale na vsei črti z vsakim svojim čin nc . da jim je mar le porodica, le lasten interes. Nezmožne so uvesti novo gospodarsko oolitiko, ki bi mogla res rešiti državo pred gospodarskim polomom. Politična zmeda ima svoj vzrok v vidovdanski ustavi. Pomislimo samo na hr-vatsko vprašanje, posebno na vprašanje razdelitve države v oblasti. Treba bo revidirati ustavo, če hočemo ustvariti vsaj. znosne politične razmere. A revidirati jo more le nov parlament, kajti stari, če tudi pozna svojo zmoto, se. čuti svoji »časti« dolžan, da ne popravlja na tem, kar je s tako slavo sprejel pred par meseci. Gospodarska zmeda je gotovo tudi posledica politične, vendar so tu vzroki še hujši, globlji in ker ne verjamemo v čudeže, ne moremo zato tudi upati, da bi sedanje lažidržavotvorne stranke hotele temeljito izpremeniti kurz gospodarske politike. Smatramo zato za najnujnejše za Jih goslavijo: nove volitve. Cim prej, tem bolje! Politične vesti. -r Demokratska skrb za uradništvo. »Jutro« razpravlja že cel teden o zaslugah, ki jih ima demokratska stranka za uradništvo. Ker spada tudi uradniški stan v vrste proletariata, naj omenimo par besed o tem uvodniku. Uvodnik trdi v silno visokem in prenapetem slogu, da je le demokratska stranka stala na strani uradnika, da mu je le ona priborila vse ugodnosti in objokuje, da izstopa uradništvo iz demokratske stranke. Sodeč po brezupnem stanju, v katerem se nahaja sedaj uradništvo, moramo pač ugotoviti, da stranka kapitalistično - na-rodnjakarskih prvakarjev ne le ni prav nič storila za uradništvo — izvzamemo par poštenih posameznikov —, temveč da je nasprotno smatrala uradnika le za manjvrednega delavca, seveda, če se jim ni popolnoma zasužnjil in pozabil pod Avstrijo svoje narodnosti, pod sedanjim režimom pa na to. da je — človek. Z ozi-I rom na to se ne bomo kar nič čudili ko V nedeljo 26. t. m. ob 9. v »UNIONU* v Celju VELIKI PROTESTNI SHOD proti deveturnemu delavniku. izide v »Jutru« uvodnik, ki bo trdil, da je vse socialne reforme v »Jugoslaviji« izvedla demokratska stranka in da je ta stranka priborila zakon o starostnem, pokojninskem in •nezgodnem zavarovanju delavstva! -1- Koliko dobivajo ministri za svoje »znojno« delo, V narodni skupščini so pred kratkim razpravljali o predlogu znižanja doklad poslancem in ministrom. Ob tej priliki je sam finančni minister dr. Ku-rnanudi izjavil v imenu vlade, da bo vlada odstopila, če bodo znižali doklade ministrom. Predlog je propadel in ta slučaj so s slastjo omenjali skoro vsi opozici-onalni listi, zlasti pa »Hrvat«, ki je ugotovil v svojem uvodniku z dne 21. t. ni., da dobivajo ministri države SHS mesečno preko 76.000 kron. + Vojna uprava se še ni zlepa izkazala v tako bengalični luči. Pri zadnjem vpoklicu rekrutov teden dni pred božičem, je zbolelo na transportu samo po izjavi vojnega ministra 5820 mladih fantov, od katerih jih je pomrlo 1000. Belgrajska »Epoha« je poročala pretekle dni, da če bi ne bila politika vsa korumpirana, bi tudi vojna uprava ne bila. V Skoplju n. pr. da se vsled tega vojaki kakor strašila pomikajo po ulicah. Obuval sploh nimajo, vsi so ušivi, raztrgane uniforme nosijo. V stanovanja medc sneg, o kurjavi ni nobenega govora, o hrani se komaj more govoriti, ravno tako o posteljah. Spijo kar na golih tleh, niti na slami ne! Medtem pa, ko nima vojna uprava potrebnega denarja, da bi odpravila vse te nedo-statke, je kupila za komandanta armije hišo za 2 milijona kron in obenem se je že tudi pogajala za hišo Nedžib Drage, za katero hoče dobiti posestnik več milijonov kron. Da je kontrast še večji, po-vdarja belgrajski list, da prirejajo v bolnici, kjer so oddelki za bolne vojake nezakurjeni, bolničarke — Rusinje — prave orgije. Seveda pa je v njihovih oddelkih prav prijetno toplo zakurjeno. f Odgoditev plačevanja inozemskih dolgov. V finančnem odboru je sprejela vladna večina odgoditev plačevanja inozemskih dolgov. Po poročilih znaša skupni dolg naših trgovcev v inozemstvu okoli 400 milijonov francoskih frankov. LISTEK. IVO MRAK: Oporoka trinajstega. (Poem.) ... solza in krva do vrha polna čaša. Prekipela je in ušla čez rob — zlati kelih pravice je bil omadeževan s krvjo nedolžnih. In vendar v našem mestu ni bilo volkov za sodnike. Ne razburjajte se, mogoče je prva beseda prehuda. Naši meščani so se debelili v miru in strahu božjem. Le tam na Suhih Krutih, kjer je imel tovarnar pl. Bober svojo tovarno. Kjer okoli njegove ponosne palače se stiskal cel gozd umazanih bajt. Tam, kjer jim je bilo življenje kazen ... kjer so jim že pošle solze, ker preveč je bilo vzrokov za nje. Tu so jokali, ako se je kdo rodil, mrtve so na nosili v slavicm in čestitkami v grob. Bili so to ljudje — suhi, dolgi razcapani in izmozgani. Iz oči jim je zrla lakota, skrb in bolest. Laška vladna kriza in genovska konferenca. Italija je sporočila, da se ne bo mogla udeležiti otvoritve genovske konference, ki so jo določili v Cannesu za 8. marca, to pa vsled vladne krize. Predlagala je zavezniškim vladam, da konferenco odgodijo. -!-■ Zborovanje II. in III. internacionale, V Frankfurtu zboruje te dni izvrše-valni odbor 11. internacionale, v Moskvi pa izvrševalni odbor III. internacionale. Eni kakor drugi sc posvetujejo o boju proti imperializmu zapadnih držav. -f Baje odk/anjajo zavezniške države zahteve sovjetske vlade. Sovjetska vlada je določila za genovsko konferenco odškodninske zahteve: 1. odškodnino za vojaško pomoč Franciji tekom svetovne vojne. 2. odškodnino za škodo, ki so jo povzročile v Rusiji armade Denjikina, Kolčaka in VVrangla. 3. odškodnino za stroške ruske vojne s Poljsko. 4. odškodnino za ruski, denar, ki so ga sekvestirale inozemske banke. 5. odškodnino za razbito črnomorsko mornarico. 6. odškodnino za blago, ki je bilo naročeno v Franciji po letu 1917., ki ga pa Rusija še ni sprejela. Francosko časopisje sedaj obširno razpravlja o ruskih zahtevah in naglasa. da bodo Rusijo najbrž izključili iz genovske konference. Baje tudi Anglija in Italija odklanjata ruske zahteve. Vsota vseh odškodninskih zahtev sovjetske vlade občutno presega carske dolgove Franciji in je tedaj razumljivo, zakaj je tak odpor proti sovjetski vladi. STANOVANJSKA BEDA. Ker ste že v Vašem listu odprli rubriko »Stanovanjska beda«, si dovoljujem zaprositi, da priobčite nižje navedeni slučaj : Gospa Gaberšček ima dvojno stanovanje. V Krakovski ulici stanuje sama, v Kladezni ulici št. IS pa ima še eno stanovanje: 3 sobe. kuhinjo in jedilno shrambo. V eni sobi ima kot podnajemnika 2 gospoda krojača, v ostalih prostorih pa svoje pohištvo. Značilno je, da gosp,. Gaberšček pošilja med tednom po enkrat eno staro ženo v Kladezno ulico, da tu in tam zakuri v štedilniku, kar bi naj na zunaj izglodalo, kakor bi nekdo v hiši stanoval. Njihovo življenje je bilo od rojstva naprej umiranje, gospodov bič jih je podil, da so tekli v — smrt. Čeprav jim je življenje nudilo več zla kakor dobrega — nihče ni pomislil na samoumor. Smatrali so samoumor za greh — čutili so, da je neki višji gospod nad njimi. Zaupali so v tega gospoda... obračali so se k njemu in ga prosili pomoči. Njihov nagon po življenju — je bilo tudi njihovo koprnenje po sreči. Kakor iz pen morja ljudske nejevolje se je porodil. Razumel jih je ... krepil jih je, v roko je vzel bakljo prosvete — vodil jih je k — luči, k spoznanju resnice. Komaj rojeni so nehali biti ljudje — bili so kakor stroji svojega gospodarja. A on je vsejal v njihovo srce — Upanje — Bodril jih je na tej poti na Golgato. Kazal jim je pot v — Vstajenje — Jesenska megla je legla nad mestom. Mračilo sc je. Brezštevilna množica je čakala pred bogataševo palačo. Bajoneti so sc zabliskali... Puške so se dvignile — vojaki so ustrelili. Jok — dim in stok. Za gospo Gaberšek pa pride vpoštev še eno podstrešno stanovanjc na Dunajski cesti št. 10. Tudi v tej hiši je gospodar precej komoden. Zase rabi obsežno stanovanje prvega nadstropja, lepe in dobro urejene sobice na podstrešju pa njegova gospa, ki baje ninp. drugje prostora za likanje perila. Takih slučajev imamo na stotine v Ljubljani in okolici, imamo pa tudi toliko ljudi brez strehe, kr si nc morejo in ne smejo pomagati. Tudi pisec teh vrstic že čaka od 23. aprila 1921. I. na milost stanovanjske komisije, ki pa poprej rešuje vsem drugim kot pa njemu! Sedaj smo navedli konkretne slučaje, na katere mora stanovanjska oblast reagirati in piscu podeliti eno izmed navedenih stanovanj. Stanovanjska komisija, stvar je nujna in tvoja dolžnost, da podeliš stanovanje prosilcu, ki ima ženo in 2 otroka — vse bolne. 1. Meznarič, vojni invalid. (Pridržali si bomo pravico, opazovati, če bo urad storil svojo dolžnost. Op. nred.).___________ VRHNIKA! (Legvartova razpoloženja). Že v včerajšnji številki našega lista smo poročali, da bo ravnateljstvo tovarne konzerv odpustilo do 20% delavstva in ono delavstvo, ki si ni našlo hrane in stanovanja izven tovarne. Do tega časa še ni prišlo nobeno poročilo. ali so izprli delavstvo ali ne. Značilno je. da je Legvart dal to povelje, še značilneje pa, da se sam Legvart ne udeleži ekspedicije delavstva iz tovarne, marveč io je za ta čas, po službenih potili, pobrisal v Berlin. Delavstvo je razburjeno in pričakuje pomoči od oblasti, slednja sc pa ne briga, ali pa noče izvesti hitrih korakov, da prepreči nevarnost, ki preti delavstvu. Pričakujemo danes poročila, kaj se bo zgodilo. Prvi, ki se je odzval na naš poziv za gladujočo Rusijo je sodrug Ivan Mrkva iz Guštanja. ki je poslal 50 kron.jSodrugi, posnemajte!. Trinajst jih “je obležalo za svobodo. Vse se je izpremenilo v dolg in strašen stok. / A kje je — On? O ti, katerega ne more nihče spoznati. pa tudi tajiti ne brez laži. Povej zakaj se je to zgodilo? Molk — A odgovor sledi. Gospod Bober je slavil zmago. Iskrilo se je šumeče vino. Iskrile so se dragocene čaše. Tedaj pa je vzel — trinajst — rdečih draguljev in jih daroval pravici. Takrat pa je prekipelo v zlatem kelihu pravice in črna strjena sraga krvi — se je poznala na čaši. Proti vsemirju pa je vzletelo trinajst belih golobov s krvavimi sragami okoli vratu, A seme je vzklilo in rodilo je zlato klasje. Upajmo! Prišel bode čas miru božjega. Prišel bode čas naše svobode iti vstajenja. ... to je bilo oporoka — trinajstega... is steaRtee. 1 Jesenice. Jutri, v nedeljo, dne 26. t. ra. sc bo vršil občni zbor krajevne politične organizacije SS.I na Jesenicah. Začetek točno ob 9. uri pri »Jelenu« na Savi. Dnevni red: 1. Poročila dosedanjega odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Razno. 4. Sprejem novih članov. Točna udeležba vseh članov dolžnost. Odbor. Šoštanj. Dne 19. febr. 1922 se je vršil v gostilni »Jugoslavija« občni zbor krajevne politične organizacije SSJ v Šoštanju, katerega se je udeležilo dve tretjini organiziranih članov ter gostov zunanjih organizacij, med njimi s. Koren iz Celja. Po poročilu predsednika, tajnika in blagajnika ter obširnem referatu s. Korena se jo izvolil naslednji odbor: Predsednik: s. Rožič Johan; tajnik: s. Stib-lovšek Ivan; blagajnik: s. Sch\varz, namestniki: ss. Zelič, Ivančič in Bedina. Odborniki: ss. Rogelšek, Tatter, Stein- bach, Ramšak Josip, Pečovnik, Koradej Anton. Verdnik Miha in Arzenšek Anton. Kontrola: Melanšek Anton in Cvetko Alojz. Podblagajniki: Za tovarno Wosch-nagg ss. Ivančič Ivan in Ramšak Josip, za Kemično tovarno s. Ravljen Rudolf in za mestno okolico s. Rožič Anton. ii Mezdno gibanic pekovskih pomočnikov v Ljubljani. Dne 17. in 22. februarja se je vršilo pri oddelku za socialno politiko pokrajinske uprave pogajanje pekovskih mojstrov in pomočnikov glede reguliranja delavskih mezd. Pogajanje ni dovedlo do pozitivnega rezultata, ker so vztrajali zastopniki zadruge pekov in ko-lačnikov kakor tudi zastopniki pekovskih pomočnikov na svojem nepopustljivem stališču. Zastopniki pekovskih mojstrov so se sklicevali na sklep zadružnega odbora. da se ne dovoli nikako zvišanje mezd, ker so dosedanje zadosti velike. Pri pogajanju dne 1. decembra 1921 so se določile sporazumno sledeče plače: Temeljna plača v 1. kategoriji ostane 250 K tedensko in v drugi kategoriji 200 I< tedensko; draginjske doklade se zvišajo za 40%, in sicer v 1. kategoriji od 290 K na 406 K, v II. kategoriji od 280 K na 392 K tedensko: izrednim pomočnikom se jc določila dnevna plača v I. kategoriji na 110 K in v II. kategoriji na 90 K dnevno; vsak delavec dobi dnevno 1 leg belega kruha. Zahtevi pekovskih pomočnikov ’ po 35% zvišanju sedanjih dravinjskih doklad pekovski mojstri niso pri volji ugoditi. Zastopniki pekovskih pomočnikov j so na to izjavili, da razglase stališče pekovskih mojstrov na shodu, ki naj konč-noveljavno odloči glede stavljenih zahtev in glede eventualne stavke: zadevni sklep naj bi se sporočil zadrugi pekov do 9. ure zvečer. Zadruga pekov se je odločila, da ugodi zahtevi pekovskih pomočnikov, toda ne v celem obsegu, ampak le delno, in sicer s 15% zvišanjem draginjskih doklad. Pekovski pomočniki so dosedaj mirni in jc upati, da ne pride do stavke. Stavke ljubljanski!? pekovskih pomočnikov ne bo! Dne 23. t. m. pozno ponoči so se končala pogajanja, ki so se vršila v pisarni inšpekcije dela pod predsedstvom inšpektora Mihora. Delavsko zbornico je zastopal sodrug Stanislav Likar, osrednje »društvo sodrug Meznarič in zaupniki. Potek pogajanj je bil obojestransko uspešen in ne preti nikaka nevarnost stavke. Vabilo rsa občrd zbor Osrednjega društva _ kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani, podružnica Ljuoliana, kateri se , bo vršil v nedeljo, 26. februarja 1922 v j salonu gostilne pri Mraku, Rimska cesta | 4 ob 9. dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva. 2. Položaj organizacije vbodoče. 3. Volitev odbora. 4. Volitev delegata za kongre centrale. 5. Raznoterosti. Sodrug:!, kovinarji:. Nas vseh stanovska dolžnost jc, da sc občnega zbora polnoštevilno udeležimo. — Odbor. ; Vestnik Sv^ibode« Seja centralnega Gdbora »Svobode« sc bo vršila v pondeljek. 27. t. m. ob 20. v tajništvu v Zidovski ulici 1, I. nadstr. Centralna knjižnica »Svobode«, slovenski oddelek, se bo odprla v sredo, 1. marca. Knjige se bodo izposojale od 6. do pol 8. zvečer. Pristop v knjižnico imajo jo samo člani »Svobode«, člani strokovnih organizacij, včlanjeni v strokovni zvezi in člani zadružnih organizacij, včlanjeni v Zvezi gospodarskih zadrug. bolnišnice. Spremilo ga je večje število sodrugov, ki so izgubili z njim neumornega delavca. Udrnženje jugoslovanskih riiženjer-jev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 11. marca t. 1. ob pol 20. zvečer v vseučiliški dvorani 7 običajnim dnevnim redom. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse člane brezstanovalce, da sc čim preje oglasijo v društveni pisarni. Prihodnja javna odborova seja se vrši v sredo dne 1. marca t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno. Zahvalit. Podpisana Marija Dovič !z Male vasi št. 38 se hvaležno zahvaljujem za darovano vsoto v znesku 4436 K, ki sem jih prejela od uslužbenstva in ravnateljstva obratov Tfmnies in Žabkar ob' priliki smrti mojega moža Jerneja in ki mi jih jc prinese! g. Jožef Kos. Marija Dovič, Mala vas št. 3-S, Ježica pri Ljubljani. Gespf&dapstv®. Zagreb, devize: Berlin ček 150 do 152, Milan 1665—1675, London ček 1440 do 1444, izplačilo 1443—1448, Ne\vyork ček 320—323, Pariz 2930, Praga 550 do 562, Švica 6400—5475, Dunaj 5.25—5.30. Budimpešta 47—47.25; valute: dolarji 316—324. češke krone 565, napoleondori. 1185—1200, marke 152, lire 1660—1670. Celje. Umrl je sodr. Catar Ivan, mlinar pri Majdiču. Bil je zaveden član politične in strokovne organizacije. Pogreb je bil včeraj 25. t. m. ob 4. popoldne iz Poslano.* Ker se širijo govorice, da sem jaz prisilil občinskega redarja Lovrenca Novaka. da je naznanil g. Kočevarja, gostil-ničaria na Vrhniki radi prekoračenja policijske ure, ugotavljam, da je to nesramna laž, in bom proti vsakomur, ki bi razširjal take govorice, sodnijsko postopal V r h n i k a . 24. februarja 1922. Jerina Mihael. ■ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. .1SS), Odgovorni urednik : Fi-ance Svetek. Tisk Učiteljske t i s k a r n e v Ljubljani. |! PriparežaKao Stfs-tfke msmu u Ljubljana •/. Maslifs 'E za rodbinsko in obrtno rabo> vse poftpa&šiine za šivilje, krojače, čevljarje. Srajce, kravale, žlšie, vilice nože i. t. d. 7. »isto i n i s SilliU gjKg !2b. H rw i • i Zdravnik. Bratovska sklcdnica Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah sprejme pod zelo ugodnimi pogoji v službo zdravnika. Samostojnost in večletna praksa je pogoj. Služba se nastopi takoj, ali najkasneje v treh mesecih. Osebna predstava pri rudniškim ravnateljstvu v Trbovljah, kamor se naj pošiljajo tudi pismene ponudbe. ■■■BHuaHUHnHHaaMsasUHHHHHgvHHftunu m m r. z e ©„ 2. m M&i&g.tani priperoia o&te«3 svoje likitažno češki jgdečki Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga od brnske tvrdke STBASSStiV & S€H&.ES8*8@ER. Glav n o skladSSče w »Stresal") B- nsdaSf. Psiss&cn vhod iz Mitgarjeve ulice 1. Detajlna prodajaliisa w Strharievi ulici iv. Pedruinica v Som&oru. Gospodarska ssdrugi (evtlarjev ¥ Ljubljani r. x. z o. z., 3p• *»«»« «*t Tahnitfli, eliMro-tiliiai in etapi predmeti vsi trst na drobno en debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celiti vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih automobilov. Podružnice: Ljiibljana, Maribor, Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št. 470. tel. št. 133. Beograd, Knez Mibajlova ulica 3. Izjava. Izjavljam, da je neresnično vse, kar sem obdolžil gospo Alojzijo Juvan, gostilničarko v Podkraju, in se ji zahvalim, da je odstopila od sodnijskega postopanja. Hribar Josip, Loke p. Zagorju o. S. v obsegu 16.441 m*, obstoječe iz 2 njiv, 2 travnikov, 2 gozdov, velikega sadnega vrta, stare hiše, hleva in vrta po zelo nizki ceni. Vpraša se pri Jožefu Cimperšek, trgovec v Sevnici ob Savi. i vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, v Stobu, paSta Oomžaie mi Ljubljani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. *CAJO DELIČ, zlatar in draguljar Ljubljana HilscrSevaul.4 priporoča svojo zlatarsko is draauljanko Mamita za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po z letovanje in posrobrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh nzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato iu srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodata iz slivenskih premogovnikov ve!en'ski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la cehos^ovaški m angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. Delniška glavnica: Din. 30,000-©00-Režarve: Din. '33,@9®.G09. Podružnice: Colje, Cavta*, Dubrovnik, ireegnovi, Jelša, Korčula KoSor, Kranj, Ljubljana, Maribor Ko kovii, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. NasSov za brzoiava: JADRANSKA. Silirani zavod: FRANK SAKSER STATE BANK 82 eorUand Street. ===== Hew York «l»y. /