reg ij je dobrodošel in dragocen pripom oček tu d i p ri p ro u čev an ju n e g a tiv ­ n ih vp livov na človekovo okolje v podobn ih m odeln ih pod ročjih v Ju g o ­ slaviji. D ušan P lu t Q uantitative M odelle in der Geographie und Raumplanung. B rem er B e iträge zu r G eographie und R aum planung, 1978-1. V nem ški geografiji se le počasi u v e ljav lja jo sodobne k v an tita tiv n o - m atem atične m etode. Zdi: se, da je b ila g lavni razlog za povečano zan im a­ n je za k v an tita tiv n e m etode p o treb a po uporab i ta k ih m etod v p ro s to r­ skem načrto v an ju . To je še to liko bolj razum ljivo in logično če vem o, da v nem ški geografiji, m očno p rev lad u je op isna m etoda. K lju b vsem dobrim lastn o stim pa ta metoda, ne zadovo lju je reg iona ln ih p lanerjev , ki m orajo pri svojem delu pojatve tu d i k v an tific ira ti. Z aosta jan je za »m atem atizacijo« v geografiji- skuša del geografov om iliti s p r ire ja n je m strokovn ih srečan j, na k a te r ih p red s tav lja jo u p o rab n o st posam eznih m etod v geografsk ih p rouče­ van jih . Z anim ivo je tud i, da so nosilci »kvantifikacije« nova geografska središča, podobno ko t v n ek a te rih d ru g ih državah . V p red stav ljen em zbor­ n ik u so o b jav ljen i re fe ra ti s sim pozija o uporabi k v a n tita tiv n ih m odelov v d ružben i g eo g ra fiji in p rosto rskem n ač rto v an ju , ki. je bil 1. 1977 v B rem nu. V sebina re fe ra to v je zelo pestra . D elim o jih lahko na dva dela: na m an jši del, k a te r ih vsebina' je v sk ladu z naslovom zb o rn ika in na večino, ki o b ravnavajo posam ezne geografske p roblem e b rez upo rabe k v a n tita tiv ­ n ih m etod. M ed začetno skup ino p rispevkov ob ravnava prv i modelni, p ristop k analizi, sim ulaciji in prognozi stohastičn ih procesov. Analiza' stohastičn ih procesov, ki se sp rem in ja jo s časom iin prostorom , je sicer velikega pom ena za p ro sto rsk a p roučevan ja , v en d a r dosedan je m etode še niso p rinesle želje- mih uspehov, posebno še p ri p rognoziran ju . A v to rja J. N i p p e r in V. S t r e i t sta predstavila: š tiri celovite p rosto rsko-časovne m odele, k a te rim sta dodala štev ilne opom be glede n jihove uporabnosti. D rugi p rispevek se u k v a r ja z vedno sodobno in v jed ro geografije se­ gajočo p rob lem atiko reg ionalizacije. M. M. F i s c h e r se je om ejil n a teo ­ re tsk e in m etodološke p rob lem e reg ionalne taksonom ije. Vse em pirične znan stv en e s tro k e u p o rab lja jo osnove taksonom ije , v geografiji pa je ta up o rab a posebej povezana z reg ionalizacijo . P ri uporabil taksonom sk ih m etod je p o treb n o p red m et p ro u čev an ja sp rem en iti v fo rm alno obliko, to je v m atem atičen ozirom a logičen jezik. Posebno P o ljak i so m očno razvili te m etode, od zahodn ih geografov pa jih razv ija z lasti B. J. L. B e r r y . S taksonom skim ii m etodam i skušam o reševati dva problem a: določevati stop - i jo podobnosti e lem entov in n jihovo h ie ra rh ičn o razpored itev . E. G i e s e an a liz ira in p rilag a ja teo rijo o odvisnosti iz rabe zem lje od oddaljenosti od trga ; ki jo je oblikoval Alonso, n a m estne razm ere . Teo­ rija , ki sloni na ekonom skih k a teg o rijah , prav i, da se cena blagu povečuje 7 o d d aljev an jem od trga . Na te j osnovi: sloni tud i m odel A 1 o n s a, ki do­ loču je sto p n jo povečanja cene in pragove gospodarske učinkovitosti. P ri p r ila g a ja n ju m odela za-, p ro u čev an je odvisnosti cene s tanovan j od središča m esta G i e s e u go tav lja , da im a m odel v rs to pom an jk ljivosti. E m pirična raz iskava je pokazala, dat se p rilag o jen m odel p rib ližu je de janskem u s ta ­ n ju le toliko, da1 p o tr ju je 1 osnovno sm er m odela. V p reo sta lih re fe ra tih je p o udarek na teo re tsk ih v p raša n jih in na raz ­ re še v an ju posam eznih geografsk ih problem ov. I. S c h i l l i n g - K a 1 e t s c h p red s ta v lja n e k a te re te o rije po larizac ij- skega razv o ja nac iona ln ih u rb a n ih sistem ov. Avtorica, podaja n a jp re j izho­ d išča te o rije po larizacije , n a to pa p red sta v lja koncep t francoske šole o m e­ stih k o t razv o jn ih polih, koncep t sred iščnega razvoja, spoznan ja teo rije o razvo ju aglom eracij, teo rijo razv o jn ih osi in značilnosti vloge m est v re ­ g ionalnem razvoju . W. G a e b e ana liz ira p ro sto rsk e razvo jne kom plekse p redvsem s s ta ­ lišča nag n jen o sti e lem en tov reg ionalnega razvo ja (delovne sile, blaga, k a ­ p ita la , in fo rm acij) do p rosto rsk ih p rem ikov in p rep le tan ja . D. H o l l h u b e r p ri o b ravnav i raz ločevan ja m estn ih s tan o v an jsk ih delov zarad i raz ličnega v red n o te n ja socialn ih skup in posam eznih s ta n o v an j­ sk ih obm očij razčleni n a jp re j socialno-geografske k a teg o rije (sosedstvo, d ruž in ska tra d ic ija ) , nato k r ite r ije v rednoten ja/ p rosto ra , ob likovan je su b ­ jek tiv n eg a p rosto ra, končno pa skuša s form alizacijo prob lem a1 p rispeva ti k večji ob jek tiv izac iji p ro u čev an ja raz ličn ih načinov re a g ira n ja m estnega p reb iv a ls tv a p ri izbiri k ra ja b ivan ja . N aspro tno od večine av to rjev , k i p ro g n o ziran je števila; p reb ivalcev u v a ja jo bolj ali m an j fo rm alno iz dosedanjega tren d a , pa R. K o c h pri ob ravnav i reg ionalnega raz v o ja p reb iv a ls tv a opozarja p redvsem na s tru k ­ tu ro ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a in razpoložljiva delovna m esta W. L a s c h i n g e r in L. L ö t s c h e r sta n a p rim eru raz iskave »m est­ nega življenjskega/ p rostora« B asla zelo uspešno> združila socialnogeograf- ske m etode in postu la te splošne te o rije sistem ov. Č lanek je n ad a lje v an je raz isk av e m estnega ž iv ljen jskega p ro s to ra Basla, k a te re rez u lta ti so bili že o b jav ljen i v G eographici H elvetic! in v B asler B e iträge zu r G eographie. R ezu lta ti raziskarve p rin aša jo pom em bne novosti v m etodologijo, geograf­ skega p ro u čev an ja m estn ih organizm ov. R. H a n t s c h e l načen ja zanim ivo v p rašan je o po ložaju geografije m ed znanstveno ' teo rijo in tehnokracijo . Z adn ji p rispevek V. C. P e t e r s e n a p rin aša poglobljeno k ritik o s i ­ stem skega p ristopa v načrto v an ju . Z born ik ne p rin aša novosti n a področju k v an tita tiv n ih m odelov, p re d ­ vsem pa v celo ti ne o p rav iču je naslova. V rednost zborniJka je v s trokovn i poglobljenosti p rispevkov in solidni oprem ljenosti z znanstven im aparatom . M arijan K lem enčič G. P. Chapman, Human and Environm ental System s. A G eo g rap h e r’s A ppraisa l. A cadem ic P ress, London 1977, str. 421. P re d nam i je n en av ad n a knjiga , povsem samosvoja, glede p ristopa in nač ina ob ravnave vsebine, ki ni le geografska, am pak širše znanstvena. Izd a ja te lj pripom injal, da bo k n jig a zanim alai antropologe, ekologe, eko­ nom iste, p la n e rje in seveda geografe. A v to rjev namen, je bil p r ire d iti teo ­ r ijo sistem ov m etodologiji geografskega p roučevan ja . T akoj je tre b a pove­ dati, da je delo o p rav ljen o zelo tem eljito . N ajp re j je b ilo tre b a opredeliti osnovni pojem : sistem . A v to r pravd, da celai k n jig a slonii v b is tv u n a 1 analiz i defin ic ije sistem a. Izm ed štev iln ih je po av to rjev em m n e n ju za geografijo n a jp rim ern e jša n as led n ja opredelitev : sistem je m nožica ob jek tov , v karteri ie vsak o b jek t povezan z v rs to m ožnih a lte rn a tiv n ih s tan j, in k je r je s e ­ d an je s ta n je vsakega, iz te m nožice vzetega o b jek ta delom a ali v celoti odvisno od svojega m esta v sistem u. V sebina je razd e ljen a n a p e t osnovnih poglavij: o celotah , o sistem ih m edsebojno odvisn ih delov, o te o riji in form acij, o pom enu en e rg ije te r pog lav je z nekaj em piričn im i prim eri'. P oleg seznam a lite ra tu re je dodan s tv a rn i indeks. K n jig a n apovedu je ozirom a uvaija novo etapo v razvo ju geografske m etodologije, po m n e n ju podpisanega ko t n ad a lje v an je »kvantifikacije« v geografiji.. Že nekaj časa se p o jav lja jo geografske razp rave, ki v m etodo­ loškem p risfopu sled ijo razv o ju znanosti in u p o rab lja jo n ek a te re izsledke, tak o s področja k ib e rn e tik e , te o rije iger, lin earn eg a p ro g ram iran ja , m a te ­ m atične logike, te o rije in fo rm acij, te o rije sp re jem an ja odločitev itd . Vse to p a n a jd e upo rab n o st v o k v iru sp lošne te o rije sistem ov, ki je pom em ben k o rak k poen o ten ju splošne znanstvene m etodologije in to re j tu d i p rispevek k zb liževan ju celo tne znanosti. Če so geografi, doslej jem ali in u po rab lja li