
^^^J^ISTIČNE
DELAVNEGA
LJUDSTVA
leto xxvii. št. 40
ptuj, 17. oktobra 1974
cena 1,50 din
Člani sindikatov Slovenije sprejemajo te dni
SVOJ STATUTARNI DOGOVOR
v teh dneh se sestajamo člani
sindikata v vseh delovnih kolektivih
v naši republiki. Povsod obravnavajo
gradivo za 8. kongres Zveze
sindikatov Slovenije, ki bo 7. in 8.
novembra 1974 v Celju. Vsi ti in
drugi predkongresni sestanki pome-
nijo bistven sestavni del priprav na
8. kongresu in možnost za vsakega
člana sindikata, da prispeva svoj
delež' k uspehu tega kongresa, to je
k večji uspešnosti sindikata pri
uresničevanju interesov delavcev.
8. kongres Zveze sindikatov
Slovenije, te najbolj množične
družbenopolitične organizacije de-
lavskega razreda, mora biti kongres
akcije za dosledno uresničevanje
vsega, kar smo zapisali v ustavo in v
dokumente 10. kongresa Zveze
komunistov Jugoslavije in 7.
kongresa Zveze komunistov Sloveni-
je. Tep ni malo, saj hočemo
uresničiti popolno oblast delavcev
nad razmerami, v katerih živijo in
delajo, nad sredstvi, ki jih
uporabljajo za delo, in nad celotnim
dohodkom, ki ga ustvarjajo. Pri tem
za delo sindikatov res ne rabimo več
nekih splošnih sklepov, ki bi
ponavljali ustavo ali kongresne
sklepe Zveze komunistov. Pač pa
potrebujemo sklepe, ki bi kolikor
mogoče natančno povedali, kaj je v
naslednjem obdobju predvsem treba
storiti in kdo je za kaj odgovoren.
Rabimo sklepe za organizirano
akcijo vseh nas članov sindikata in
ne le za posamezne sindikalne
organe ali za posamezne sindikalne
aktiviste. Kajti sindikat so člani in
vse drugo je le naš pripomoček in
naše sredstvo za našo akcijo. To
osnovno izhodišče je upoštevano
tako v novem statutu, ki se imenuje
statutarni dogovor o organiziranosti
in delovanju sindikatov in zveze
sindikatov v SR Sloveniji, kot tudi v
osnutkih kongresnih sklepov.
Potreba po novem statutarnem
dokumentu izhaja iz dejstva, daje z
novo ustavo bistveno povečana
družbena vloga sindikatov, da so
razširjene naloge sindikatov pravza-
prav na vse, kar je pomembnega za
delavce v združenem delu, in da je
ob tem bistveno povečana tudi
odgovornost sindikata - od osnovne
organizacije do federacije - za
uresničevanje delavskih interesov.
Ob spoznanju, da rabimo v novih
ustavnih razmerah vsebinsko nov
sindikat, je bil prvi osnutek
statutarnega dokumenta objavljen
za javno razpravo že maja 1973 leta.
Obenem so bili na 4, konferenci
Zveze sindikatov Slovenije junija
1973 sprejeti številni sklepi za
takojšnjo reorganizacijo sindikatov,
ki je bila v večini že opravljena in je
že dala tudi mnoge dobre rezultate.
Na podlagi opravljene javne razprave,
in izkušenj iz omenjene reorganiza-
cge je bil v začetku julija letos
objavljen izpopolnjen predlog statu-
tarnega dogovora. Tudi tega so
obravnavale mnoge osnovne organi-
zacije sindikata, vse občinske in
republiške organizacije sindikatov in
zveze sindikatov in posamezni drugi
družbeni dejavniki, med njimi tudi
izvršni komite predsedstva CK ZKS.
Vsi so predlog podprli, mno^ pa so
dali tudi še dodatne spreminjevalne
ali dopolnihie predloge. N^ podlagi
vse te leto in pol trajajoče aktivnosti
je republiški svet ZSS predlagal, da
člani v osnovnih organizacijah
sindikata odločijo o končnem
besedilu tega dokumenta. To bo
prvič v zgodovini sindikalnega
delovanja na Slovenskem, da je bil
statutarni dokument sprejet po tako
množičnih pripravah in neposredno
od sindikalnega članstva.
Za tiste med vami, ki niste
prebrali statutarnega dogovora o
organizirnosti in delovanju sindika-
tov in zveze sindikatov v SR
Sloveniji, je treba reči, da statutarni
dogovor v svojih 91 členih
opredeljuje vsa pomembnejša vpra-
šanja sindikalne organiziranosti in
delovanja. Najprej obravnava temelj-
na načela, nato člane, njihove
pravice in dolžnosti, delegatski
sistem in delegatska razmerja v
sindikatih in sodelovanje sindikatov
v samoupravnem sporazumevanju in
družbenem dogovarjanju. Za tem je
v statutarnem dogovoru podrobneje
obravnavana osnovna organizacija
sindikata, vsebina njenega dela,
oblike organiziranosti in načini
delovanja. V nadaljevanju so v
statutarnem dogovoru določbe o
združevanju osnovnih organizacij
sindikata znotraj organizacij združe-
nega dela in o povezovanju osnovnih
organizacij sindikata v krajevnih
skupnostih. Statutarni dogovor nato
opredeljuje sindikate Slovenije, ki
jih je po novem 19, in njihovo
organiziranost v občini, regiji in
republiki Sledijo določbe o zvezi
sindikatov Slovenije kot skupni
organizaciji vseh sindikatov in o
njeni organiziranosti v občini, regiji
in republiki. Končno statutarni
dogovor obravnava še strokovno-po-
litične službe sindikatov, sindikalne
znake in odličja, članarino, status
pravne osebe in prehodne in končne
določbe.
Iz pisma RS ZSS
VSEM OOS
vreme
do nedelje, 27. oktobra
1974.
Prvi krajec bo v sredo, 23.
oktobra ob 2.53. Napoved:
ob koncu tedna bo lepo in
tudi malo toplejše vreme.
Ponovne ohladitve in poslab-
šanje vremena bo 24.
oktobra - dež in sneg.
Alojz Cestnik
STATUTARNI SKLEP ZKS
Na seji komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ptuj, kije bUa v sredo, 9.
oktobra 1974, takoj po seji
občinske konference, so najprej
potrdili sklepe zadnje seje, la je
razpravljala o idej no-politični
usmerjenosti vzgoje in izobraževanja
in kadrovski politiki v občini. Te
sklepe so sporazumno z Zavodom za
šolstvo SRS - organizacijska enota
Maribor poslali vsem učno-vzgoj-
nim zavodom v občini^z naročilom,
da jih vsi učiteljski kolektivi
obvezno obravnavajo in na podlagi
tega pripravno svoje akcijske
programe izvajanja v redni in izven
šolski dejavnosti.
Osrednje vprašanje pa je bila
razprava o osnutku statutarnega
sklepa občinske or^nizacije ZKS
Ptuj, ki sta ga pripravili statutarna in
organizacijska komisija. Ta statutar-
■ ni sklep, ki je praktično občinski
statut ZKS, v uvodnih določbah
opredeljuje občinsko organizacijo
ZKS kot- revolucionarno vodilno
idejno-politično organizacijo delav-
skega razreda in delovnih ljudi v
občini v njihovem boju za
socializem na temelju samoupravlja-
nja.
V nadaljnjih poglavjih je podrob-
neje opredeljen položaj in vloga
člana ZK v organizaciji, načela
organiziranja, odnosi med organi,
organizacijami in člani ZK, volitve
in oblike organiziranja članstva,
sestava in delovanje organov občin-
ske organizacije ZK in podobno.
Komite je sklenil dati predlog
statutarnega sklepa v javno razpravo
vsem osnovnim organizacijam ZKS,
ki mora biti končana do konca
oktobra, končno pa bo sprejela
statutarni .sklep občinska konferen-
ca ZKS, ki se bo po sklepu komiteja
sestala 6. novembra 1974, že na
svoji peti seji v enoletnem mandatu.
Na tej seji bo občinska konferen-
ca ZKS razpravljala še o integracij-
skih gibanjih v ptujski občini.
Komisija za ekonomska vprašanja
pri komiteju OBK ZKS je za
pripravo gradiva imenovala 18-
člansko delovno skupino, razdeljeno
na tri skupine.
- Prva bo ocenila uspehe in
probleme v OZD in TOZD, ki so se
že združile, druga bo podrobneje
obravnavala integracije, ki so že v
teku priprav, tretja pa bo obdelala
področja, kjer bi bilo povezovanje
potrebno, vendar so doslej le malo
ali nič storili na tem področju.
F. FIDERŠEK
Novinarji RTV
v Ptuju
Danes pride v Ptuj na dvodnevni
obisk skupina novinarjev RTV^
Ljubljana. Popoldne se bodo sestali~~
z občinskim političnim aktivom in
se seznanili z ekonomskimi, socialni-
mi in drugimi problemi občine.
Jutrišnji dopoldanski program obse-
ga ogled osnovne šole v Markovcih,
Doma oskrbovancev v Muretincih in
gradnjo šole v Dornavi. Potem bo v
Juršincih razgovor s predstavniki
krajevnih skupnosti in družbeno-
političnih organizacij z območja
Slovenskih goric. Popoldne pa si
bodo še ogledali gradnjo farme
»Perutnine" pri Kidričevem in se
pogovarjali s predstavniki gospodar-
skih organizacij, ki so glavni nosilci
ekonomskega razvoja v občini.
F. F.
Nova organizacija SZDL
v ponedeljek zvečer, 14. oktobra
1974, so se v prostorih otroškega
vrtca ob Potrčevi cesti v Ptuju
sestali člani SZDL na ustanovni
konferenci sedaj novega IV. terena
SZDL v Ptuju. Za predsednika je bil
izvoljen Franci Golob, novinar
RTV, za sekretarja pa Oton Mlakar,
v. d. direktorja KZSZ - podružnice
v Ptuju.
Na območju novega predela Ptuja
je doslej delovala le ena krajevna
organizacija SZDL, ki je povezovala
že nad 2.500 članov SZDL, zato je
bilo potrebno organizacijo razdeliti
na dve samostojni terenski organi-
zaciji SZDL, zlasti še, ker se na tem
območju gradijo nova družbena
stanovanja in število prebivalcev
stalno raste. Ta teren je opredelil že
tudi statut krajevne skupnosti Ptuj.
F. F.
2 stran
tednik — Četrtek, 17. oktobra 1974
KAKO URESNIČUJEMO USTAVO?
Kot smo v zadnji številki že
poročali, je bila v sredo, 9. oktobra
1974 četrta seja občinske konfe-
rence ZKS Ptuj, ki soji prisostvovali
tudi sekretarji osnovnih organizacij
ZKS in člani občinskega političnega
aktiva. Obsegala je dve pomembni
točki dnevnega reda. Gradivo, ki so
ga prejeli vsi udeleženci seje vnaprej
so pripravile delovne skupine
koordinacijskega odbora za sprem-
ljanje uresničevanja ustavnih določil
in komisija za organiziranost in
razvoj ZK pri komiteju ObK ZKS
Ptuj.
Po uvodnem poročilu Alojza
GOJCiCA, sekretarja komiteja in
predsednika kordinacijskega odbo-
ra, se je razvila živahna razprava, v
kateri je sodelovalo 14 razprav-
ljavcev. Prav zato je ostalo premalo
časa za razpravo o oceni delovanja
komunistov v osnovnih organi-
zacijah ZKS, o čemer je imel
uvodno besedo Dimče STOJ-
CEVSKI, organizacijski sekretar
komiteja. To opozarja, da bo v
bodoče treba postaviti na dnevni
red sej, poleg vzporednih vprašanj,
le en osrednji problem, ki ga bo
možno tudi temeljito obravnavati in
oblikovati konkretna stališča. Upo-
števati je namreč treba, da so seje
popoldne in ljudje po delovnem
času in 3-umem aktivnem sodelo-
vanju na seji postanejo utrujeni.
spremljanje uresniče-
vanja ustavnih dolo-
čil
Sekretar komiteja Alojz GOJCiC
je v uvodnem poročilu povedal, da
smo v ptujski občini začeli
neposredno akcijo uresničevanja
ustavnih določil spremljati že v
začetku letošnjega leta. Zadolžen je
bil nad 150-članski politični aktiv,
da v organizacijah združenega dela
in TOZD pomaga pri tej zahtevni
nalogi. Pozneje smo akcijo razširili
še na krajevne skupnosti, samo-
upravne interesne skupnosti, skup-
ščinski sistem in na področje
samoupravnega sporazumevanja.
Analizo za vsako področje je
pripravila posebna delovna skupina
v okviru koordinacijskega odbora.
V tem gradivu, je poudaril tov.
Gojčič, mora vsak sekretar 00
ZKS, vsak član občinske konfe-
rence, komiteja in političnega aktiva
najti svoje naloge in delovne
obveznosti pri nadaljnjem uresni-
čevanju ustavnih določil. Pri tem
zasledujemo dva osnovna cilja: -
ugotoviti, kako teče proces uresni-
čevanja ustave in kakšno je trenutno
stanje na posameznih področjih,
- kam, v katere organizacije
združenega dela, krajevne skupnosti
in samoupravne interesne skupnosti
je treba usmeriti pohtično akcijo v
prihodnje.
Ugotovitve za posamezna po-
dročja kažejo, da se trenutno
srečujemo zlasti z naslednjimi
odkloni:
1)	Pretirano samozadovoljstvo, da
so opravili vse potrebno v skladu z
zakonom o konstituiranju TOZD in
vpisom v sodni register ter z
ustavnimi določili. Dejansko pa v
posameznih OZD, krajevnih skup-
nostih in samoupravnih interesnih
skupnostih ni prišlo do vsebinskih
sprememb v samoupravnem odlo-
čanju, kaže se težnja, da se v
spremenjeni strukturi ohranjajo stari
odnosi.
2)	Ponekod je prisotna nepriza-
detost do uresničitve ustavnih
določil, saj marsikje nerazumljivo
čakajo na „odrešitelja" od zunaj.
Taka pasivnost samoupravnih orga-
nov in vodilnih je nesprejemljiva,
izraža težnjo protiustavnega delova-
nja in nasprotovanja stališčem obeh
kongresov Zveze komunistov.
3) V nekaterih OZD in TOZD
niso našli najboljših rešitev in
opredelitev ustavnih določil, zlasti
pri ocenjevanju pogojev za ustanav-
ljanje TOZD, pri razmejitvi vprašanj,
o katerih naj odločajo delovni ljudje
neposredno na zborih, pri zasnovah
delovanja samoupravne delavske
kontrole, pri sistemu medsebojnega
komuniciranja in informiranja sle-
hernega delavca v združenem delu,
slabo pa so tudi opredeljena
vprašanja solidarnosti in ekonomske
povezanosti med TOZD v OZD.
samoupravno organizi-
ranje v ozd in tozd
Po podatkih okrožnega gospodar-
skega sodišča v Mariboru so do 18.
septembra 1974 vse OZD in TOZD
iz ptujske občine priglasile vpis v
sodni register, razen ILP „Les" Ptuj.
Do tega datuma so bile vpisane v
sodni register le: Splošna bolnišnica
dr. Jožeta Potrča, Združeni zdrav-
stveni dom Ptuj, Komunalno
podjetje Ptuj in Mesokombinat
»Perutnina". Od nekaterih je
okrožno gospodarsko sodišče zahte-
valo dopolnitve, vendar jih do
postavljenega roka niso poslali.
Nesprejemljiva je tudi sedanja
organiziranost nekaterih delovnih
organizacij, ki so slabo razumeli
ustanavljanje TOZD. Tako so jih
ponekod ustanovili preveč, kot npr.
Združeni zdravstveni dom Ptuj, ali
pa obstajajo pogoji za več TOZD,
vendar jih niso ustanovili, kot npr.:
„Perutnina", „Panonija", TAP,
„Sigma" itd. Upoštevati je sicer
treba dejstvo, da je večina teh OZD
v integracijskih dogovorih, vendar to
ni opravičilo za nedosledno uresni-
čevanje ustave.
Materialni položaj TOZD je v
glavnem določen s sporazumom o
ustanovitvi in delitvi sredstev, v
„Perutnini" takega sporazuma še
nimajo, v KK Ptuj pa merila sicer so,
vendar niso navedene konkretne
vrednosti, ki se delijo na posamezne
TOZD, v TGA Kidričevo bi morali
razmišljati o medsebojnem obraču-
navanju med TOZD na podlagi
planskih, ne pa samo tržnih cen. V
vseh OZD, ki povezujejo več TOZD
so se odločili za neomejeno
solidarnostno odgovornost za poslo-
vanje OZD, ni pa povsod določena
odgovornost med TOZD.
Način odločanja o združenih
sredstvih je v posameznih TOZD
različno opredeljen, tako so pone-
kod pooblaščeni samoupravni orga-
ni, da odločajo o združenih
sredstvih, čeprav imajo dejansko
TOZD to pravico. V glavnem
povsod je upoštevano načelo, da
skupne službe niso TOZD, vendar bi
bilo potrebno bolj opredeliti
pristojnosti skupnih služb. Organi
samoupravne delavske kontrole so v
vseh OZD izvoljeni, vendar niso
zaživeli, kot bi morali. Predvsem se
bo tu treba dogovoriti, za
metodologijo dela teh organov, za
način zbiranja podatkov, kako in
kdo naj konkretno izpelje disci-
plinsko, kazensko in mordno-poli-
tično akcijo. Vse to bo treba
podrobneje opredeliti v poslovnikih
o delu samoupravne delavske
kontrole.
položaj v krajevnih
skupnostih
V vse' 25 krajevnih ^^ npnostih na
območju ptujske občine so začeli
usklajevati svoje statute v skladu z
ustavo. Da bi krajevne skupnosti in
samoupravni organi v njih lažje in
hitreje zasnovali novo vlogo KS, ki
naj preseže dosedanjo funkcijo v
glavnem le reševanja komunalnih
zadev, je skupščina občine Ptuj
objavila v našem Tedniku delovni
osnutek statuta KS in obširno
razlago o rešitvah posameznih
vprašanj.
Trenutno je stanje v krajevnih
skupnostih naslednje: Doslej je
sprejelo nove statute že 17 krajevnih
skupnosti, niso pa jih še sprejeli v
KS: Cirkovce, Destrnik, Dolena,
Domava, Markovci, Rogoznica,
Zavrč in Žetale. Dejansko se je
doslej konstituiralo le 9 krajevnih
skupnosti, kar pomeni, da so že
oblikovali novo skupščino ali zbor
delegatov krajevne skupnosti in
izvolili svete KS. Praktično pa še 14
krajevnih skupnosti, čeprav so
ponekod statut že sprejeli, še ni
izvolilo svojih organov in tako
dejansko še ni zaživela nova vloga
krajevne skupnosti.
samoupravne interesne
skupnosti
Na tem področju stojimo pred-
vsem pred tremi glavnimi problemi:
1)	Uskladiti delo že ustanovljenih
samoupravnih interesnih skupnosti z
ustavo in novimi predpisi.
2)	Preučiti potrebe po ustanovitvi
še novih skupnosti tako v občini kot
na medobčinskem območju.
3)	Najkasneje do konca decembra
letošnjega leta konstituirati tiste
skupščine samoupravnih interesnih
skupnosti, ki so sestavni del
skupščinskega sistema in enako-
pravno odločajo s pristojnimi zbori
skupščin. To so interesne skupnosti:
za vzgojo in izobraževanje, za
kulturo, za raziskovalno dejavnost,
za zdravstvo in za socialno varstvo,
slednje tri bo treba šele ustanoviti.
Za vse te interesne skupnosti bo v
letošnjem letu treba izvesti še
volitve po vseh krajevnih skup-
nostih.
Časa za to nam ostaja zelo malo,
zato je čakanje na zakon o
oblikovanju in volitvah delegacij in
o delegiranju delegatov v skupščine
samoupravnih interesnih skupnosti
-	nesprejemljivo. Osnutek zakona je
v javnosti in iz njega nesporno
izhaja, da bodo imele skupščine
samoupravnih interesnih skupnosti
dva doma in sicer: zbor izvajalcev in
zbor porabnikov.
skupščinski sistem in
nova ustava
Ugotovitve po konstituiranju
občinske skupščine so predvsem v
tem,
-	da delegati premalo poznajo
ustavna določila, statut občine in
statut svoje krajevne skupnosti,
-	čuti se še vpliv starega načina
dela skupščine,
-	delegacije še nimajo stikov s
sredinami, ki so jih izvolile,
-	nimamo izdelanega načina
obveščanja: skupščina - delegacija
-	občani oz. delovni ljudje in
obratno,
-	delegati imajo premalo pomoči
.v TOZD in v krajevnih skupnostih,
-	nerešeno je vprašanje nadome-
stila za izgubljeni delovni čas, kar
zlasti velja za kmete in zasebne
obrtnike.
Delegatski sistem, ki ga uveljav-
ljamo, je brez dvoma poglobljena,
najšir'^ oblika samoupravnega odlo-
čanja nov na vseh področjih
družbeno-ekonomskega življenja.
Zato je nujno potrebno stalno
izobraževanje članov delegacij. Do-
slej je bil opravljen le seminar za
vodje delegaciji tu bodo morali
sindikati in SZDL, skupno z
delavsko univerzo dosledno izpeljati
seminarje za vse delegate temeljnih
delegacij. Ne gre tudi zapostavljati
vprašanja financiranja delegacij,
prostorov za njihovo sestajanje in
opravljanje	administrativno-
tehničnega dela.
Skupna ugotovitev je tudi bila, da
sta doslej zbor krajevnih skupnosti
in zbor združenega dela bolj zaživela
kot družbeno-politični zbor. Tu ni
samo vprašanje njihove povezanosti
z družbeno-poUtičnimi organi-
zacijami, temveč prvenstveno vpra-
šanje samoiniciativnosti delegacije
kot celote in vsakega delegata
posebej.
družbeno dogovar-
janje in samoupravno
sporazumevanje
To področje je nova ustavna
kvaliteta, ki daje vrsto možnosti,
kako urejati nekatera odprta
vprašanja financiranja, zlasti skupne
in splošne porabe, delovanje samo-
upravnih interesnih in krajevnih
skupnosti, zagotavljanje sredstev za
investicije, reševanje kadrovske poli-
tike in podobno. V občini je bilo
doslej podpisanih že vrsto samo-
upravnih spor^umov in družbenih
dogovorv, naj omenimo samo dva:
Družbeni dogovor o enotnih
osnovah kadrovske politike na
območju podravskih občin še do
danes ni podpisalo v ptujski občini
13 delovnih organizacij in skup-
nosti, med njimi: „Petovia",
„Izbira", pa osnovne šole: Goriš-
nica. Rodni vrh, Žetale itd. Ni
problem le v tem, da tega dogovora
niso podpisale vse organizacije,
temveč tudi v učinkovitem nadzoru
izvajanja njegovih določil. Pri
občinskem svetu ZSS Ptuj je že v
formiranju 15-članska komisija za
kadre, ki bo med drugim skrbela za
uresničevanje določil tega družbe-
nega dogovora.
Samoupravni sporazum o štipen-
diranju učencev in študentov je v
ptujski občini podpisalo nad 86
odstotkov delovnih organizacij in
skupnosti. To bo omogočilo, da
bomo v naslednjem obdobju lažje
reševali štipendijsko politiko. Ob-
činska komisija za štipendije pa bo
morala v bodoče posvetiti več
pozornosti socialni strukturi štu-
dentov in dajati predvsem prednost
' otrokom iz delavskih in kmečkih
družin.
Po obširni razpravi o vseh naštetih
vprašanjih je občinska konferenca
ZKS Ptuj imenovala komisijo v
sestavi: Martin Učakar, Zvonko
Masten, Oton PoUč, Franc Predi-
kaka in Jože Sotlar (vodje delovnih
skupin v okviru koordinacijskega
odbora), da na podlagi zbranega
gradiva, uvodnega poročila in
razprave oblikujejo konkretne skle-
pe, ki bodo obvezni za vse
komuniste, da se kar najbolj
odločno zavzamejo, vsak na svojem
področju, da bo vse to tudi
uresničeno tako, kot je bil skupni
dogovor in kot določa ustava.
Za konec velja citirati besede
Alojza GOJCiCA, ki je ob koncu
dejal: ,,Kdor ne sodeluje in se ne
bori za uresničevanje ustavnih
določil, je proti stališčem X.
kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS
in ne spada v ZK. Nujno je klicati na
odgovornost slehernega komunista,
ki hote ali nehote deluje mimo
stališč ZK in določil ustave."
F. FIDERŠEK
tednik — Četrtek, it. oktobra 1974
stran 3
Temeljna izhodišča
statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in
zveze sindikatov v sr sloveniji
1.
Sindikat je razredna organizacija.
V njem delavci ugotavljamo,
soočamo in usklajujemo svoje
interese, se usposabljamo in delu-
jemo^ za njihovo uresničevanje. Po
določbi statutarnega dogovora mo-
ramo pri tem vedno, razen svojih,
upoštevati tudi interese delavskega
razreda kot celote, kakor so
opredeljeni v dokumentih Zveze
komunistov in v ustavi.
2.
Sindikat je množična politična
organizacija, ki deluje kot sestavni
del samoupravljanja, kot njegova
hrbetnica in kot njegova politična
kontrola. Razen na načelu razred-
nosti mora pri tem celotno
delovanje sindikata temeljiti še na
drugih načelih, zlasti pa:
a)	na načelu neposrednosti, ki
zahteva, da o vseh jjomembnejših
vprašanjih odločijo člani na svojih
zborih in po svojih delegatih v
sindikalnih organih na vseh ravneh
sindikalne organiziranosti;
b)	na^ načelu demokratičnosti, ki
omogoča ustvarjalno pbbudo članov
sindikata pri določanju in uresniče-
vanju politike, enakopravno obrav-
navanje problemov, sporazumevaiye
in demokratičen dogovor o gledišču
ali akciji;
c)	na načelu odgovornosti posa-
meznikov in organov za uresni-
čevanje sprejete politike in ustrez-
nih sklepov;
č) na načelu konkretnosti, ki
nalaga natančno vsebinsko oprede-
litev stališča ali akcije, nosilcev in
rokov ter uporabo smotrnih načinov
delovanja. Pri tem je treba
uresničevati tudi načelo načrtnosti
in javnosti.
3.
Sindikati in zveza sindikatov
usmerjajo svoje delovanje na vsa
področja življenjskih in delovnih
interesov delavcev in na vse ravni
samoupravne in družbenopolitične
organiziranosti. V statutarnem do-
govoru so v tem smislu navedena
področja delovanja, iz katerih je
razvidno, da so poglavitne naloge
sindikatov, tam kjer so tudi
poglavitni problemi in intersi
delavcev. Tu gre za samoupravljanje,
za dohodek in njegovo delitev, za
razvijanje proizvodnih sil in poveče-
vanja produktivnosti dela, za
odločilno vlogo v samoupravnem
sporazumevanju, za celotno kadrov-
sko politiko, za uveljavljanje
delegatskega sistema, za medsebojna
razmerja v združenem delu, za bitko
proti vsem oblikam odtujevanja
oblasti delavcem in proti vsem
kršitvam samoupravljanja, za zaščito
delavcev, za izobraževanje in
kulturo, za oddih, razvedrilo in
športno rekreacijo, za ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito,
za krepitev delavske solidarnosti, za
dviganje razredne zavesti in odgo-
vornosti samoupravljalcev in še in
še. Statutarni dogovor v tem okviru
postavlja tole zahtevo: NIC, KAR
JE POMEMBNEGA ZA DELAVCE,
BREZ SINDIKATA!
4.
Po statutarnem dogovoru je
temelj celotne sindikalne organi-
ziranosti in delovanja članstvo v
osnovnih organizacijah sindikata.
Najvišji organi osnovne organizacije
sindikata so članski sestanek, letna
skupščina in občni zbor, stalni
izvršni organ pa je izvršni odbor, ki
ga sestavljajo delegati sindikalnih
skupin. V okviru osnovne organi-
zacije Zveze socialistične mladine.
Statutarni dogovor jjodrobneje do-
loča vsebino, način in oblike
delovanja osnovne organizacije sin-
dikata z namenom, da bi jo čim bolj
usposobili za njene izredno obsežne
in zahtevne naloge v uresničevanju
delavskih im^resov.
5.
Po statutarnem dogovoru mora
biti sindikat organiziran na vseh
ravneh samoupravljanja. Zato usta-
novijo osnovne organizacije sindi-
kata svoje delegatsko sestavljene
konference v vseh oblikah velikih
temeljnih organizacijah združenega
dela, v vseh delovnih organizacijah
in v vseh skupnostih organizacij
združenega dela, na ravni sestavljene
organizacije združenega dela pa
ustanovijo svoj koordinacijski od-
bor. Tako si osnovne organizacije
sindikata in članstvo v njih
zagotavljajo svoj vpliv povsod, kjer
se odloča o njihovih problemih in
interesih.
6.
Članstvo osnovne organizacije
sindikata se na članskem sestanku
odloči, v okviru katerega od
sedanjih 19 sindikatov se bo
povezala osnovna organizacija sindi-
kata. Pri tem je treba upoštevati
vrsto dejavnosti, ki jo opravlja
pretežna večina članov osnovne
organizacije. Osnovna organizacija v
skupnih službah se poveže v tisti
sindikat, v katerega je povezanih
večina drugih osnovnih organizacij
iz ustrezne organizacije združenega
dela.
V vsaki občini, kjer je vsaj ena
osnovna organizacja^ posamezne
dejavnosti, deluje občinska organi-
zacija sindikata; v vsaki občini pa
deluje tudi občinska organizacija
zveze sindikatov. V statutarnem
dogovoru so podrobneje določene
oblike organiziranosti na občinski
ravni in vsebina ter načini delovanja
občinskih organizacij. Tako je
določeno tudi za regijo in za
republiko.
7.
Vsi organi sindikatov in zveze
sindikatov so sestavljeni na delegat-
skem načelu. Njihova sestava mora
ustrezati sestavi sindikalnega član-
stva, zlasti še glede neposrednih
proizvajalcev, žensk in mladine.
Delegat mora biti stalno povezan z
organizacijo, ki ga je delegirala,
upoštevati mora njena stališča in ji
redno poročati o sprejetih sklepih in
o svojem delu.
Temeljni način odločanja v
sindikatih je sporazum. Odločanje s
preglasovanjem pride v poštev le
izjemoma in še to le v občini in v
republiki, kadar sporazuma po vseh
usklaievalnih postopkih ni bilo
mogoče doseči, sklep pa je po
mnenju večine treba sprejeti.
Po statutarnem dogovoru je v vseh
sindikalnih organih — vključno z
izvršnim odborom in nadzornim
odborom osnovne organizacije sindi-
kata - štiriletna mandatna doba. Ne
glede na to lahko vsaka organizacija
vsak čas odpokliče svojega delegata
in izvoli drugega, ali pa na sejo
organa razen stalnega pošlje tudi
občasne delegate; ima pa ne glede
na število svojih delegatov na seji
organa vedno samo en glas.
Z delegatskim sistemom se v
sindikatih zagotavlja, da bo volja
članstva v pristni obliki prisotna na
vseh ravneh sindikalne organizi-
ranosti; to je sporazumevanje o
skupnih interesih in enotnost v
izvrševanju sindikalnih akcij.
8.
S statuarnim dogovorm je
predvidena povsem nova vloga
sindikatov v okviru socialistične
zveze delovnega ljudstva in v
skupščinskem sistemu. Tu ne gre
več samo za sodelovanje, temveč za
aktivno vlogo v zagotavljanju
odločilne besede delavcev in za
popolno sodogovornost za sprejete
odločitve. V tem okviru so
pomembne tudi določbe statutar-
nega dogovora o povezanosti in
aktivni vlogi sindikatov v krajevni
skupnosti, kjer se uresničuje
pomemben del interesov delavcev,
povezanih s krajem njihovega
bivanja.
To je nekaj temeljnih prvin
statutarnega dogovora o organi-
ziranosti in delovanju sindikatov in
zveze sindikatov v SR Sloveniji. Ko
v teh dneh člani sindikata glasujemo
o svojem dokumentu, imamo še
možnosti predlagati tudi kakšno
pomembno spremembo ali dopol-
nitev, če bomo ocenili, da je to
neobhodno nujno potrebno.
Z uveljavitvijo tega dogovora
bodo prenehali veljati tako dose-
danji statut zveze sindikatov
Slovenije, kot tudi statuti posamez-
nih sindikatov. Tako bo to enoten,
skupen statutarni dokument, ki bo v
enaki meri zavezoval vse organe in
organizacije sindikatov in zveze
sindikatov v organizacijah združe-
nega dela, v krajevnih skupnostih, v
občinah, v regijah in v republiki.
URESNIČEVANJE USTAVE
NA ORMOŠKEM OBMOČJU
Delovne skupine koordinacijske
komisije za spremljanje in uresni-
čevanje ustave, ki deluje pri
občinski konferenci SZDL Ormož,
so po oceni komiteja občinske
konference ZKS doslej opravile
veliko delo. Komiteje prejšnji teden
v sredo obravnaval poročilo o delu
posameznih skupin. Ugotovljeno je,
da čaka vse odgovorne za uresni-
čevanje ustave še veliko dela, če
bomo hoteli na tem področju
doseči še večje uspehe. Med drugim
bo treba premagati tudi nekatere
zastarele podjetniške želje posa-
meznikov, ne nazadnje pa tudi z
dodatnim izobraževanjem doseči, da
bodo ljudje bolj seznanjeni z
določili nove ustave. Velika ovira
pri teh prizadevanjih je tudi sedanji
težki gospodarski položaj, ki s
svojimi naglimi spremembami -
predvsem cen - že doseženi uspeh
razvrednoti. Pri vsem tem pa je
pozitivno to, da so posamezne
delovne skupine svoje naloge
spoznale, sprejele programe dela in
na osnovi teh naredile že analize
tako imenovanega zatečenega stanja
ter začrtale naloge v bodoče.
Komisija za samoupravno organi-
ziranost organizacij združenega dela
je med drugim tudi ugotovila, da
nekega izjemnega uspeha na področ-
ju samoupravnega konstituiranja
TOZD v Ormožu še ni. OZD in
TOZD so razen v enem primeru
opravile konstituiranje in priglasitev
za vpis v register pri okrožnem
gospodarskem sodišču. S tem je
dosežen samo minimum, ki zago-
tavlja nadaljnje funkcioniranje. Ven-
dar člani komisije mislijo in komite
je tako stališče podprl, da v tem
času ne gre več toliko za večje
število TOZD, kot je pomembno,
kako bodo delovni kolektivi ustavo
dejansko uresničevali. Gre torej za
vsebinsko poglabljanje dela TOZD.
Vzporedno s tem pa bo treba
posebno pozornost posvetiti usta-
navljanju in delovanju samoupravne
delavske kontrole, ki v večini
ormoških OZD in TOZD še ni
zaživela.
Sledilo je poročilo komisije za
povezovanje gospodarskih in nego-
spodarskih dejavnosti v občini in
izven nje. Ugotovljeno je, da je
povezovanje na področju kmetijstva
praktično končano, na področju
industrije se pripravlja združitev
KRAN - Primat, tudi povezovanje v
gradbeništvu je v teku, najslabše pa
je na področju gostinstva, trgovine
in obrti. Tuje organiziranost takšna,
ki ne ustreza potrebam občine
Ormož, zato je sprejet program
izboljšav. Povezovanje na področju
negospodarstva je tudi v teku, tako
v šolstvu kot v zdravstvu in drugih
službah.
Ob poročilu skupine za krajevno
in komunalno samoupravo je bilo
izrečenih največ besed predvsem
vprašanje dosedanjega financiranja
krajevnih skupnosti. Pred časom
smo tudi v Tedniku o tem kritično
spregovorili, pa so zato tudi nas
kritizirali. Več kot uro trajajoča
razprava o tem je končno ugotovila,
da so bile naše ugotovitve pravilne
ter da je občina Ormož glede
organizacijske pomoči krajevnim
skupnostim in financiranja njenih
funkcionalnih potreb resnično malo
storila, medtem ko je z denarjem iz
komunalnega sklada in na drugih
področjih za krajevne skupnosti
storila precej več. Da bi imeli jasno
sliko položaja so se odločili opraviti
analizo, koliko denarja se je v KS
zbralo s samoprispevki, koliko ga je
priteklo iz komunalnega sklada in
koliko so ljudje prispevali v obliki
pogodbenih prispevkov. Seveda pa
niso govorih samo o financiranju KS
temveč tudi o krajevni samoupravi.
Ob tem so ugotovili, da izdelovanje
statutov KS gre počasi, ker za to
delo primanjkuje ljudi, vendar bo ob
ustrezni pomoči strokovnih služb v
občini delo opravljeno do zastav-
ljenih rokov.
Obravnavo dela drugih skupin so
zaradi pomanjkanja časa preložili na
petek, to je jutri. Takrat bodo
obravnavali tudi predlog statutar-
nega sklepa občinske konference
ZKS Ormož. Tega razgovora se
bodo udeležili tudi sekretarji
osnovnih organizacij.	jr
veC kot milijon
za pomoc kozjanskemu
Na območju občine Slov. Bistrica
so akcijo za pomoč Kozjanskemu
pričeli takoj po usodnem dnevu.
Akcqo so pričeli v okviru družbeno-
{^litičnih organizacij in skupščine
občine Slov, Bistrica. Prebivalci so
solidarnostno akcijo sprejeli z
velikim razumevanjem in takojšnjim
zbiranjem pomoči predvsem v obliki
odvajanja finančnih sredstev. Naj-
večkrat je bil to enodnevni zaslužek.
V okviru občinske konference
ZSMS Slov. Bistrica so se mladi
štirikrat udeležili delovnih akcij na
Kozjanskem, enkrat tudi skupno z
mladimi iz Kidričevega. Razveseljiv
je podatek, da so v bistriški občini
zbrali za pomoč Kozjancem milijon
dinarjev, kar pomeni, da so presegli
vsoto, za katero so se ob začetku
akcije dogovorili, da jo bodo zbrali,
kar za 17 odstotkov.
Ti dosežki bistriškega prebivalstva
v solidarnosti do sosedne občine
Šmarje pri Jelšah, posebno krajem,
ki so bili prizadeti s potresom, pa
niso njihov zadnji prispevek za
odpravljanje težav. Prav sedaj teče
akcija dogovarjanja z delovnimi
kolektivi v občini, da bodo za
potresna območja namenili še drugi
delovni dan. Podoben sklep so že
sprejeli v največjem delovnem
kolektivu v IMPOLU. Pričakovati pa
je mogoče, da bodo v kratkem
sledile še druge delovne organizacije.
4 stran
tednik — Četrtek, 17. oktobra 1974
PODPORA ROJAKOM NA KOROŠKEM
Na seji občinske konference ZKS
Ptuj, 9. oktobra 1974, je spontano
prišlo na dan tudi vprašanje položaja
slovenske narodnostne skupnosti na
Koroškem. Sklep političnih strank
in avstrijske vlade o ponovnem
preštevanju Slovencev kaže, da
avstrijska vlada kljub obljubam ne
želi spoštovati in izvajati 7. člena
avstrijske državne pogodbe.
V razpravi je bUo poudarjeno, da
se s ponovnim preštevanjem izvaja
politični pritisk na Slovence, da bi
se odrekli svojemu nacionalnemu
poreklu. Postavljena je bila zahteva,
da smo kot matična domovina
dolžni podpreti Slovence na Koro-
škem. Komunisti in občani ptujske
občine odločno zahtevajo od
avstrijske vlade, da spoštuje državno
pogodbo in dosledno izvaja tudi 7.
člen te pogodbe.
Naša miroljubna politika, boj za
mir in sožitje med narodi, naša
politika neuvrščenosti je vsem
znana, teži za tem, da so dobri
odnosi med vsemi državami in
narodi v svetu, predvsem pa, da
imamo take odnose z našimi
najbližjimi sosedi. Vendar je za tako
politiko treba dobra volja tudi na
dnigi strani Izrečena je bila
odločna zahteva, da avstrijska vlada
zagotovi enake pravice slovenski
manjšini na Koroškem, kot jih imajo
nacionalne manjšine, ki žive v
samoupravni socialistični Jugosla-
viji. Dolžnost vsakega zavednega
našega občana je, da v stikih z
avstrijskimi državljani manifestira
našo odločno podporo boju Sloven-
cem na Koroškem za njihov
nacionalni obstoj.
Na seji občinske konference ZKS
so sklenili poslati protestno pismo
državnemu sekretariatu za zunanje
zadeve in avstrijskemu veleposlani-
štvu, kar so prisotni potrdili z
aplavzom.
F. FIDERŠEK
POMANJKANJE DELAVCEV
Letošnji trendi zaposlovanja so po
vsej Jugoslaviji že prešli v tako
imenovano ekstenzivno zaposlo-
vanje. Gre za dva pojava. Intenzivno
zaposlovanje je produktivno, ki je
„pokrito" z rezultati kasnejšega
dela, ekstenzivno zaposlovanje pa je
zaposlovanje zaradi zaposlovanja, ki
vedno nima kritja v delu in rasti
družbenega proizvoda. Gibanje sto-
penj rasti zaposlovanja - 4 do 5
odstotkov - že skoraj nagiba k naši
dobro znani polpretekli zgodovmi.
Ni dvoma, da je zaposlovanje dobra
stvar, saj pomeni toliko in toliko
novih delovnih mest, toda za vse
nove zaposlitve je treba hkrati imeti
tako organizacijo dela, da prinašajo
tudi ekonomske učinke. Ce pri-
merjamo naše območje (obdrav-
sko!) z ostalo Slovenijo, vidimo, da
v rasti novih zaposlitev krepko
zaostajamo že vsa leta. Tudi
ekstenzivnega zaposlovanja pri nas
skoraj ni. Vendar, če pogledamo
stopnje rasti zaposlovanja v posa-
meznih občinah, ugotovimo dobre
rezultate.
Primerjava indeksov rasti zaposlo-
vanja v občinah obdravske regije
nam pove, da se glede na splošne
podatke tudi pri nas nagibamo k
ekstenzivnemu zaposlovanju, vendar
temu ni tako. V ormoški občini na
primer je v prvi polovici letošnjega
leta zaposlovanje poraslo za 5,7
odstotkov kar je za manj razvito
občino še premalo. Tu je visoka
stopnja rasti pozitivna, ker je bilo
prejšnje obdobje relativno nizko,
zato tudi 10 odstotno povečanje ne
bi bilo preveč in ne moremo
govoriti o ekstenzivnem zaposlo-
vanju.
Stopnja rasti zaposlovanja v manj
razvitih občinah mora biti večja od
poprečja in to v obdravski regiji tudi
je.
brezposelnosti
praktično ni
Število nezaposlenih je na našem
območju letos padlo najnižje v
zadnjih 10 letih. Globalno vzeto
nezaposlenih ni, dogaja pa se prav
nasprotno. Problem je najti ustrezno
delovno silo, da bi lahko zadostili
tekočim potrebam gospodarstva. To
velja seveda samo za mariborsko
občino v okviru obdravske regije ter
ostalo Slovenijo. Centralna Slovenija
bi ta čas zaposlila najmanj 50.0()0
novih delavcev. Tako da nekatere
vesti, da nemSce firme odpuščajo
delavce, za Slovenijo niso prav nič
zastrašujoče, temveč si želimo, da bi
se kdo vrnil. Razumljivo da bi moral
sprejeti delo tam, kjer je na voljo, ne
pa vztrajati na zaposlitvi tam, kjer
mu gospodarstvo tega ne more
nuditi.
Vse povedano pa spet ne pomeni,
da problema nezaposlenosti v naši
re^ji ni. Delo išče 2000 oseb (v 5
občinah), ki so potrebne življenja in
dela, vendar jih je več kot polovica
takšnih, ki so delovno manj zmožni,
ali kot temu pravimo - težje
zaposlivi. Večkrat steče beseda o
teh ljudeh, vendar vsakdo išče
produktivne delavce. Tako se ob
velikem iskanju delavcev pojavlja
skupina brezposelnih, ki je po svoji
strukturi glede na kvalifikacije ter
bolezenske in druge težave težje
zaposliva in skoraj nerešljiva.
Prejšnja leta smo za take delavce
imeli posebne zavode (Olga MegUč,
Ptuj). Vse take delovne organizacije
so zaradi nerentabilnosti takšnega
dela preusmerile dejavnost in tako
ni več specializiranih zavodov, ki bi
sprejeli težje zaposlive delavce.
Ponovno ustanavljanje takšnih zavo-
dov je spet postalo pomemben
faktor, če hočemo težje zaposlivi
populaciji, ki se je sedaj vsak po
svoje izogiba, zagotoviti delo in s
tem pogoje za življenje. Ljudje, ki
delajo na kadrovskih področjih, bi
morali voditi račun o tem. Nikoli ne
smemo izgubiti vere v človeka, saj
slabi postajajo dobri in narobe.
Seja predsedstva Problematika učencev v gospodarstvu
REPU-
BLIŠKE SINDIKALNE KONFE-
RENCE DELAVCEV KOMU
NALNE IN STANOVANJSKE DE-
JAVNOSTI SLOVENIJE V PTUJU
V komunalnem podjetju Ptuj je
bila 9. oktobra 1974 ob 11.30 4.
redna seja predsedstva republiške
sindikalne konference delavcev sta-
novanjske in komunalne dejavnosti,
ki so se je udeležili predsedniki
osnovnih organizacij sindikatov,
sekretarji organizacij, ZKS, predsed-
niki samoupravnih organov, pred-
sedniki aktivov mladih delavcev,
predsedniki temeljnih organizacij
združenega dela in delovnih skup-
nosti.
Uvodno besedo je imela Silva
Razlag, predsednica osnovne orga-
nizacije sindikata komunalnega
podjetja Ptuj, glavna tema razgovora
pa je bila razprava o problematiki
samoupravnega organiziranja delav-
cev v temeljnih organizacijah
združenega dela. Da bi bili sindikati
učinkovitejši pri nadaljnjem razvi-
janju samoupravljanja, predvsem, da
bi aktivirali sindikalno članstvo, kar
še posebej velja za člane ZK, moraip
le-ti sprejeti nadaljnje konkretne
ukrepe. Sindikati imajo pri tem kot
najširša DPO delavskega razreda
posebno mesto in vlogo, kot je to
opredeljeno že ^ ustavo.
Namen tega sestanka je bil, da se
izluščijo konkretni problemi, ki jih
bo treba prenesti na skupen
dokument in jih posredovati
republiški sindikalni konferenci.
Problemi, ki se pojavljajo v
stanovanjski in komunalni dejav-
nosti, se širijo in so si podobni na
vseh koncih Slovenije.
Ti problemi so predvsem: slabi
pogoji dela, benificirana delovna
doba, problem delovnih mest, dvig
življenjske ravni, zdravo okolje.
Sekretarka republiške stanovanj-
ske in komunalne dejavnosti je
govorila o delegatih za 8. kongres
ZSS, ki so izbrani proporcionalno,
glede na posamezno dejavnost. Za
delegate je posebno važno, kakšne
probleme bodo prinesli iz svojih
občin.
Kongresni dokumenti bodo pripo-
mogli k boljšemu uveljavljanju
delavcev pri razvijanju samoupravlja-
nja v združenem delu.
MAJDA GAJZER
Delegat OK ZMS Ptuj BOJAN
MAJCEN je na kongresu ZSMS
spregovoril o problematiki učencev
v gospodarstvu:
Problematika usposabljanja oziro-
ma izobraževanja učencev v gospo-
darstvu, je pravzaprav problematika
dveh področij: gospodarskega in
izobraževalnega.
Izobraževanje v poklicnih šolah se
pri nas odvija tako, da se učenec uči
v šoli teoretični del pouka,
praktični del pa poteka:
- pri zasebnih obrtnikih ali v
delovni organizaciji. Določeno šte-
vilo učencev pa opravlja praktični
del pouka v šolskih delavnicah,
katerih kapaciteta pa je premajhna
glede na število učeče se mladine.
To pa vsekakor vpliva na uspo-
sobljenost bodočega samo-
upravljalca ob ustrezni kvaliteti in
sistematičnosti praktičnega uspo-
sabljanja.
Ce pogledamo mladino v poklic-
nih šolah (poklicnih šolah kovinske
stroke, blagovni promet in kmetij-
stvo) vidimo, da se tu vpisuje
pretežno mladina, ki želi prek teh
šol čimprej priti do poklica in
zaposlitve. V to jih sili slab uspeh v
osnovni šoU ali pa neugoden
materialni položaj staršev. Tako se v
poklicne šole vpisuje pretežno
delavska in kmečka mladina. Na
drugi strani pa se v srednje šole
vpisuje mladina, ki ima urejene
matierialne pogoje (sinovi in hčerke
uslužbencev^ Vse to vpliva na
nenormalno in nenaravno material-
no, socialno in družbeno selekcijo
mladih. Ce dodam k temu še, da je
mladim, ki končajo poklicno šolo,
otežkočen vpis v vige šole, je
problem popoln.
To ni edini problem. Naj naveden
preobremenjenost s praktičnimi
deU, ki jim otežkoča potrebno
učenje teorije, zavira njihov nor-
malni razvoj in je za socialistične
družbene odnose nesprejemljiva.
Učenci se zaradi nepoučenosti o
svojih pravicah in dolžnostih, včasih
zaradi pehanja za boljši zaslužek, ne
upirajo čezmernemu delu. Vsekakor
na to velja opozoriti inšpekcijsko
službo, ki je prav tu premalo
elastična.
Kljub sprejetju republiškega za-
kona o nagrajevanju, se ponekod
pojavlja nenagrajevanje in izkori-
ščanje mlade delovne sile.
Stopnja uveljavitve učencev v
gospodarstvu v samoupravnem odlo-
čanju v šolah, v šolskih delavnicah
in delovnih organizacijah ter njihova
družbenopolitična aktivnost in orga-
niziranost, ni zadovoljiva. Zakaj?
Zato je vzrokov več: nezadostna
pomoč prosvetnih delavcev, organi-
zacij oziroma mojstrov, ki usposab-
ljajo učence. To je po eni strani
posledica njihovega oportunizma in
lagodnosti, saj menijo, da so učenci
nezaintersirani za politično in
samoupravno delo, celo nezreli.
Tudi Zveza mladine vedno ni
uspela prisluhniti težavam učencev
poklicnih šol.
Osvetlil sem le glavne probleme,
še mnogo jih je, morali jim bomo
posvetiti več pozornosti, kajti že
dosedanje zanemarjanje proble-
matike je povzročilo in še povzroča
poglabljanje obstoječih problemov
in odpiranje novih.
Probleme učencev v gospodarstvu
še vedno kaže reševati po začrtanih
stališčih Zveze mladine.
Majda Gajzer
PO REFERENDUMU
Kljub nenavadno velikim obreme
nitvam, ki so jih delovni ljudje in
občani krajevne skupnosti Podgorci
izglasovali na referendumu, je v času
po objavi rezultatov med vaščani
zavladalo splošno zadovoljstvo. Izid
referenduma priča, da so tamkajšnji
ljudje spoznali potrejbo po urejeni
cesti, dobri pitni vodi in vseh drugih
dejavnosti, ki so si jih začrtali v
svojem petletnem programu in ki
smo ga v prejšnji številki Tednika
podrobneje razčlenili. Podgorčanom
in prebivalcem drugih vasi te
krajevne skupnosti so se odprle
možnosti rešiti nekatere komunalne
probleme, lažje pa bodo s
finančnimi zahtevki nastopali tudi
do družbenih denarnih skladov.
Razen del v sprejetem programu,
so si postavili tudi nekaj izrednih
nalog, ki zanje upajo, da jih bodo
tudi v doglednem času rešili. Med
(Konec na 6. strani)
tednik — Četrtek, it. oktobra 1974
stran 5
Knjige Prešernove družbe
najširšemu krogu
Komisija za kulturo in tisk pri
Občinskem svetu zveze sindikatov
Ptuj si bo v prihodnje prizadevala v
vseh OOS poiskati primerne delavce
za zaupnike Prešernove družbe, ki
bodo skrbeli za to, da se bo širil
krog naročnikov Prešernove družbe.
Prešernova družba opravlja po-
membno kulturno vlogo v pribUže-
vanju knjige najširšemu krogu
delovnih ljudi. Prav tako si
prizadeva ohraniti nizko ceno svojih
knjig, zato stremi za čim vigo
naklado, ker je le-ta predpogoj za
nizke cene. To pa bo možno doseči
le s široko mrežo zaupnikov, ki
bodo neposredno delovali med
delavci v OOS.
Komisija tudi ugotavlja, da večina
OOS doslej ni skrbela za širjenje
knjige med delavci, zato je tem bolj
odgovorna naloga OOS, da iz svojih
vrst izberejo zaupnike Prešernove
družbe, ki bodo s čutom odgovor-
nosti širili knjige med delavci.
Majda Gajzer
Ormošlca pelcarna raste kot goba
Ormožani so se z mariborskim
Intesom dolgi dve leti pogajali o
gradnji nove pekarne. Graditi so jo
pričeU letos poleti, te dni pa bo že
pod streho, kar je z;a Ormož
nenavadno hitro.
Na račun gradnje nove pekarne v
Ormožu je bilo v preteklosti
izrečenih precej hudih besed; tudi v
Tedniku ste jih lahko prebrali, zato
je ta gradnja toliko bolj »odjeknila"
med prebivalci. Razumljivo, da so se
gradnje najbolj razveselili ormoški
peki, ki že> nekaj let delajo v skrajno
nemogočih pogojih: vlaga, velika
vročina, utesnjenost itd. ftavzaprav
je čudno, da so brez večjih zastojev
uspeli opravljati svoje občutljivo
delo. Predelati v kruh 80 ton moke
na mesec, gotovo ni majhna stvar.
Naj povemo še, da so lansko leto v
sedanji stari pekarni spekli
1.250,000 kg kruha, da o drobnem
pecivu sploh ne govorimo.
Da že prej ni prišlo do gradnje
nove pekarne, so krive predvsem
podražitve. Kot nam je povedal
direktor TOZD Pekatin, v združe-
nem podjetju INTES Maribor,
Anton Šlibar, so bili projekti in
denar zagotovljeni že v letu
integracije ormoške pekarne, vendar "
so prav podražitve vplivale na
preložitev ^adnje za nedoločen čas,
ki pa se je, kot pričajo dejstva,
iztekel.
Nova pekarna bo po predvideva-
njih začela z delom konec februarja
prihodnje leto. Stala bo približno
7.000.000,00 dinarjev. Napisali smo
.približno' ker je prvotna predračun-
ska vrednost znašala 5.847.000,00
dinarjev, a se je med tem že vse
podražilo, tako da je nova cena
precej točna. Viri financiranja so
razUčni. Po vrednosti bi jih
razvrstili: KB Maribor daje skoraj
polovico vrednosti v obliki kredita.
1 milijon krijejo republiški družbeni
skladi, drugo financira INTES in
nekateri drugi virL
Objekt bo imel približno 800 kv.
metrov uporabnih površin: skladi-
šča, delovne prostore in drugo.
Dobil bo dve novi peči z
zmogljivostjo 600 oziroma 250 kg
kruha na uro. Postavljene bodo tudi
nove sejalne naprave, medtem ko
bodo nekatere stroje za predelavo
testa premestili iz stare pekarne v
novo. Energetski vir za peko kruha
in centralno ogrevanje bo v glavnem
gorilno olje.
Kapacitete nove pekarne so
preračunane na rast potreb skozi
prihodnjih 30 let, kar bo vsekakor
zadoščalo za potrebe razvijajoče se
občine Ormož in tudi širšega
območja. Ob tako imenovanih
špicah, to je času pred prazniki ipd,
bo lahko 14 pekov v podaljšani
izmeni speklo dnevno tudi do 7 ton
kruha. Ce k zaposlenim pekom
prištejemo še prodajalce in ^ferje,
ki bodo kruh razvažali, potem bo tu
zaposlenih 18 ljudi. Najpomembneje
pa je, da bodo ormoški peki s
preselitvgo v nove prostore lahko v
celoti prešli na dnevni delovni čas.
Pogoji dela pa se bodo tudi sicer
bistveno izboljšali.
Bitka torej ni bila zaman. Pekarna
bo, o tem več nihče ne dvomi, saj so
dokazi preveč očitni. Ormož pa lx> s
tem dobil še en objekt. Za tiste, ki
bolj poredko prihajajo v Ormož, ali
pa morebiti sploh ne, naj še
povemo, da nova pekarna stoji ob
Ljutomerski cesti vzhodno od
nekdanje grajske pristave (marofa).
V financah so predvideli tudi delček
za ureditev (jjcolja, tako da bo novi
objeVt tudi na zunaj urejen,
C .adbena dela izvaja gradbeno
pc ijetje Stavbar Maribor,
jr
Ormoške peke smo fotografirali v ponedeljek ob 4. uri zjutraj,
sicer zaradi deljenega delovnega časa ne bi mogli predstaviti večine.
Foto: J. Rakuša
ZAKAJ PROPADAJO
HALOŠKE DOMAČIJE?
Območje HALOZ se razprostira
na površini 262 kv. km, kar je 41 %
celotne površine občine Ptuj. Na
severu omejuje haloške griče Drava
in Dravinja, na vzhodu slovensko —
hrvaška meja, na jugu pa Bočko-
Maceljsko pogorje. Po popisu leta
1971 je živelo na območju Haloz
16.979 prebivalcev ali 25,5 % vsega
prebivalstva ptujske občine. Gostota
na kvadratni meter znaša 64
prebivalcev, kar je precej manj od
poprečne gostote naseljenosti obči-
ne.
Za Haloze je značilna precejšnja
oddaljenost naselij od občinskega
središča. Posamezna naselja so
oddaljena od 11 - 25 km od Ptuja.
Kljub sorazmerno gosti cestni mreži,
saj je kategoriziranih cest na
območju Haloz približno 223 km ali
kar 35 % celotnega cestnega omrežja
občine, so še vedno prometno
nepovezani nekateri odročni hribo-
viti predeli Haloz. Pa tudi tam, kjer
so cestne povezave vzpostavljene, so
v veliko primerih ceste neprimerne
za sodobni promet. V času deževja
pa je prevoz onemogočen, saj je
sestava tal v glavnem ilovnata.
Od celotnega števila prebivalcev
Haloz, je aktivnega prebivalstva le
57,7 %, vzdrževanega prebivalstva
pa je bilo po popisu leta 1971 kar
22,6 %. Pod pojmom vzdrževano
prebivalstvo razumemo otroke ter
stare, onemogle in zapuščene ljudi.
Podatek o deležu kmečkega
prebivalstva v skupnem številu
prebivalcev Haloz kaže na izrazito
kmetijsko obeležje tega območja.
Po popisu leta 1971 je bilo 65,8 %
kmečkega prebivalstva, aktivnih
kmečkih prebivalcev pa 66,1 % iz
česar lahko sklepamo, da je med
kmečkim prebivalstvom precejšnje
število, vzdrževanih. Odstotek kmeč-
kega prebivalstva je po posameznih
krajih zelo različen in se giblje od
40 - 96 %.
Po vojni se je število prebivalstva
na območju Haloz nenehno zmanj-
ševalo. V časovnem razdobju med
popisom leta 1948 in 1971 se je
zmanjšalo število prebivalstva za
20,6 %, kar je poprečno letno za
0,88 %. Proces depopulacije je bil
precej enakomeren, m pa enako-
merno zajel vseh naselij in območij.
Med izrazito izseUtvena območja
sodijo naselja krajevnih skupnosti
Zavrč, Žetale, Cirkulane, Podlehnik,
Ptujska gora in Leskovec. Stagnacija
rasti prebivalstva pa je zabeležena
tudi v Doleni in Stopercah. Ta
proces je rezultat naraščajočega
odseljevanja pa tudi padanje natah-
tete, ki je neposredna posledica
.odliva mlajše generacije. Vse to pa
povzroča, da ostajajo v nekaterih
predelih Haloz le stari ljudje, ali pa
se domačije popolnoma praznijo. Iz
tega lahko sklepamo, da živi ta del
prebivalstva v izredno slabih gospo-
darskih in socialnih razmerah.
Čeprav zajemajo Haloze velik del
skupne površine občine in nad
četrtino vsega prebivalstva, ni na
območju vinorodnih Haloz nobene
industrije niti družbenega obrtnega
obrata, pa tudi trgovina in
gostinstvo sta slabše razvita kot pred
vojno. Zato tudi ni delovnih mest za
zaposlitev prebivalstva. Nekoliko
razvitejši je vzhodni de' Haloz, kjer
sta locirana dva industrijska obrata
in en obrtni obrat, kar daje skupno
pribUžno 600 delovnih mest. V
vinorodnih Halozah razvija druž-
beno kmetijsko gospodarstvo Kme-
tijski kombinat Ptuj.
Glede na tako stanje je od vseh
gospodarstev v Halozah okoli
polovica takih, kjer nihče od
družine ni v rednem delovnem
razmerju. Hodijo na delo le občasno
kot težaki k sosedom ali na
družbeno posest. Tretjina gospo-
darstev ima zaposlene tudi zunaj
lastnega gospodarstva, na približno
desetih odstotkih gospodarstev pa
gospodarita eden ali dva člana
družine, stara nad 60 let.
Mlajši rod odhaja na delo izven
domačega kraja. Večina zaposlenih
se vozi na delo v Ptuj in Kidričevo,
zunaj občinskih meja pa je po
podatkih popisa iz leta 1971
zaposlenih 690 oseb, kar je 7 %
aktivnega prebivalstva. Na začasnem
delu v tujini je 893 oseb, to je 9,2 %
vsega aktivnega prebivalstva.
(Dalje prihodnjič).
V tej ipični haloški hiši je pred leti bilo še lepo. Dosti otrok je capljalo v
njej, vpselje je bilo pri hiši. Sedaj ni več življenja v njej. Stari zidovi
popuščajo, tramovi na strehi so strohneli. Cez nekaj let bo to le še del hriba.
Foto: M. Ozmec
6 stran
TEDNIK — Četrtek, 17. oktobra 1974
V TREH LETIH NAD 16KMCEST
Ob vsem, kar se spreminja ob
gradnji HC SD 2 Formin na
območju krajevne skupnosti Goriš-
nica, ki bo občutno vplivala tudi na
spremembo in ureditev cestnega
omrežja zaradi lastnih elektrarniških
potreb in v korist krajev, kjer bodo
te spremembe, je prav gotovo važno
tudi drugo, kar se dogaja na tem
območju za ureditev vasi in za
izboljšanje prometnih zvez ob
sofinanciranju prebivalstva pa tudi
občinskega cestnega sklada in
delovnih skupnostih na tem ob-
močju.
V KS Gorišnica je nastalo v letih
1972 do 1974 v vaških skupnostih
Gorišnica, Moškanjci, Cunkovci,
Gajevci, Placarovci, Formin, Mala
vas, Muretinci in v sosedni vasi
Stojnci KS Markovci nad 16 km
asfaltiranih cest širine 5,4 in 3 m ob
50 % sofinanciranju prebivalstva ter
50 % sofinanciranju občinskega
cestnega sklada ter prispevkov
nekaterih delovnih skupnosti, ki
imajo poslovne enote na tem
območju.
REŠEVANJE VSEH VPRAŠANJ
SPROTI
Koncem septembra se je zbralo na
Forminu v gasilskem -domu več
vplivnih osebnosti iz HC SD 2 in
DEM Maribor, iz vaške skupnosti
Formin ter iz okoliških vaških
skupnosti v KS Gorišnica. Pogovorili
so se o podrobnostih v zvezi z
gradnjo in asfaltiranjem ceste skozi
Formin proti Gorišnici po priključ-
ku na republiško cesto Ormož-Ptuj
in o drugih vprašanjih, ki jih je bilo
potrebno rešiti. Navzoči so bili tudi
predstavniki CP Maribor in TOZD
Ptuj.
TAKA POŽRTVOVALNOST NE
SME V POZABO
Po omenjenem razgovoru so
povedali predstavniki krajevnih
skupnosti, kako so nastajale v njih
asfdtirane ceste ob 50 % udeležbi
prebivalstva in ob 50 % občinskega
cestnega sklada, kako so sedaj
spremenjene vasi, da poteka po
asfaltu po njih avtomobilski promet
in da ni več prahu po vrtovih in
hišah in da tudi ni več mnogo dolga
za opravljena dela. Prejšnja agitacija,
prepričevanje in nagovarjanje za
prispevek od 2.000 do 5.000 din na
hišo je ostala le v spominu ob
priznanjih in pohvalah, izrečenih ob
otvoritveni slovesnosti, sprevodu
pod naslovom „Nekoč in danes" ter
veselju na domači družabnosti v
navzočnosti povabljenih zaslužnih
gostov, predstavnikov in vaščanov
ter obiskovalcev iz drugih krajev.
ALOJZ DONAJ, predsednik od-
bora za asfaltiranje ceste v
Moškanjcih: „V 2 etapali smo
asfaltirali 2,5 km ceste v Moškanj-
cih. Z akcijo smo začeli 1972. leta.
Občinski sklad je sofinanciral 50 %
skupne vsote 700.000 din. Vaščani
so sprejeli predračun za asfaltiranje
cest in obveznost - zaposleni doma
1 mesečni dohodek, zaposleni v
inozemstvu 2.000 do 4.000 din,
kmetje 30 % katastrskega dohodka,
upokojenci 1 mesečno pokojnino.
Na hišo je prišlo 500 - 5.000 din
prispevka, v 1. etapi je bil asfaltiran
odsek od ceste 1. reda do meje K. o.
Mezgovci v dolžini 1 km, v 11, etapi
1974 pa skozi vas v dolžini 1,5 km.
Vse pohvale ob koncu del so
potrdile zavzetost vaščanov za
pobudo članov krajevne skupnosti,
da naj bodo tudi Moškanjci svet ob
asfaltiranih cestah, brez prahu,
dostopna vsaka hiša in lepa vas kot
celota."
JANKO VALENKO, predsednik
inic. odbora v Cunkovcih: „Naša vas
s 15 hišami, ki je 400 m od
asfaltirane republiške ceste, je
opravila vse v rekordnem času. V
enem dnevu smo zbrali denar -
60.000 din in še isti dan je bil po
vasi asfah. Enotnost se je tudi pri
nas izkazala kot velika vrlina,
koristna pa tudi pomoč predsednika
KS Franca Petroviča in Janka
Žnidariča, da je opravila asfalterska
ekipa tako hitro svoje delo v
Cunkovcih."
FRANC BELŠAK, preds. inic.
odbora v Muretincih: „V naši akciji
od decembra 1971 do 16. 7. 1972 je
bilo pri večini nezadržno navdušenje
za asfaltiranje ceste. Vaški skupnosti
Muretinci in Stojnci sta skupno
stopili v akcijo, kar je pomenilo tudi
sodelovanje krajevnih skupnosti
Gorišnica in Markovci. Za skupen
znesek 200.000 din smo imeli
kmalu 196 pogodb. Tako smo si
zagotovili v Muretincih ob sofinan-
ciranju občinskega cestnega sklada
50 % skupne vsote 400.000 din
1.951 m asfalta in v Stojncih 995 m.
KS Gorišnica je podprla našo akcijo
s podpisom pogodbe s Komunalnim
podjetjem za izvršitev del. Slavko
Glažar in Janez Mežnarič sta dala s
svojih parcel 3.600 kub. m gramoza.
Obračun s Komunalnim podjetjem
je pokazal, da je občina izpolnila
svojo obveznost in da so tudi
vaščani izpolnjevali postopoma
svoje obveznosti iz pogodb. Zahvala
ob otvoritvi cest je veljala vsem, ki
so podprli sofinanciranje in ostali
trdna opora pri prevzemu obvez-
nosti. Bilo je tudi nekaj izjem, ki jim
vaška solidarnost ni pri srcu.
JOŽE PRELOG, preds. inic.
odbora v MaU vasi: ,,0d leta 1972,
ko se je prvič sestal inciativni odbor
pa do otvoritve asfaltirane 1.365 m
ceste 8. 8. 1974 pomeni za Malo vas
s 46 hišami čas preudarne
solidarnosti in aktivnosti. V 1973.
letu so že bile podpisane pogodbe za
80.000 din: kmetje 40 % od
katastrskega dohodka, zaposleni in
upokojenci 1 mesečni dohodek, v
inozemstvu zaposleni pa 3.000 din
in od hiš, kjer sta 2 zaposlena, 4.000
din prispevka. Muretinske izkušnje
so nam koristile. Po 10 hiš so
obiskali člani inic. odbora ter ob
večerih in nedeljah zbirali podpise
na pogodbah. Dom v Muretincih je
prispeval 3.000 din. V nabiralni
akciji smo zbrali 5.400 din. Sestri
Terezija in Marjeta Nadisberg (76,
68), sta prispevali po 3.000 za
akcijo. Za utrditev ceste je dala vas
2.273 kub. m gramoza. Komunal-
nemu podjetju Ptuj smo izplačali za
dela že 127.000 din. Na dolgu do
31. 10. 1974 je ostalo le še 40.000
din. Iz akcije so izostale izjeme,
vendar upamo, da bodo končno le
nekaj prispevali, kakor so drugi. Ob
otvoritvi je bilo veselo ob priznanjih
članom inic. odbora Janezu Seguli,
Francu Kolariču, Janezu Vogrincu
in drugim vaščanom, doma in
komunali. Vožnja po Mali vasi je
sedaj užitek in prejšnjega prahu ni
več.
ALOJZ VEBER, preds. inic.
odbora vasi Gajevci in Placarovci:
„Dne 4. avgusta 1974 je bila pri nas
slavnostna otvoritev 2.240 m
asfaltirane ceste, od tega 625 m
široke 5 m, 1340 m 4 m in 325 m
široke 3 m. 90 hiš je dalo 50 %
predračunske vsote za sofinanci-
ranje, 50 % pa občinski cestni sklad.
Koncem marca 1973 smo začeli z
akcijo sklepanja pogodb za prispe-
vek. Do začetka asfaltiranja smo že
imeU 100 tisoč din. Vse ni šlo
gladko. Enemu izmed vaščanov je
bilo laže napisati grozilno pismo kot
podpisati pogodbo. Gramoza sta
prispevali vasi 2.600 kub. m za
podlago. Koncem marca 1975 bo
naš račun pri Komunalnem podjetju
v Ptuju v celoti poravnan. Franc
Vesenjak iz Placarovec je prispeval
11.000 din. On je ob otvoritvi
prerezal trak. Otvoritvenih sloves-
nosti se je udeležilo več vplivnih
osebnosti iz skupščine in družbeno-
političnih organizacij iz Ptuja in od
drugod. Bilo je prav prijetno.
Vaščanom in odboru so bila
izrečena priznanja in pohvale ,pa
tudi Komunalnemu podjetju za
izvršena dela. Uspel je tudi sprevod
„Pri nas nekoč in danes". Ob
otvoritveni potrošnji jestvin in pijač
je ostalo 2.500 din za plačilo
JANEZ IVANUŠ, predsednik
vaške skupnosti Formin: „Končno
je pred 12. 10. 1974 okrog 4 km
asfaltiranih cest tudi že po vaški
skupnosti Formin. Dravske elek-
trarne Maribor (1,300.000 din) in
udeležba vaške skupnosti Formin
(320.000 din) sta ustvarili vse
finančne in materialne pogoje, da
sta lahko opravili TOZD Ptuj in
Murska Sobota Cestnega podjetja
Maribor vsa dela po pogodbi. Zdaj
se odvija po novih asfaltiranih
cestah po Forminu ves promet: po
priključku na republiško cesto
Ptuj-Ormož • do Alojza Šebela na
Forminu, po občinski cesti od
mosta čez Pesnico v Osluševcih do
M. Bezjaka, od Franca Muršiča do
križišča pri Viktorju Brodnjaku, od
Roze Rižnar do Antona Veseliča in
po asfaltirani cesti ob Pesnici do
cjste Ptuj-Ormož. Asfaltirana je
tudi stara trasa ceste od Franca
Janžekoviča do Franca Petka in od
Viktorja Brodnjaka do Franca
Pukšiča na Forminu ter od Franca
Muršiča do Alojza Kukeca. Vsega
torej okrog 4 km cestnega omrežja
na Forminu z asfaltno oblogo.
Pri vrednotenju velikega deleža
Dravskih elektrarn Maribor, ki je
potreben za olajšanje številnih
težkih prevozov materiala ter strojev
in razne opreme na gradbišče
strojnice HC SD 2 in dovodnega ter
odvodnega kanala, je potrebno
pravilno vrednotiti tudi delež vaške
skupnosti Formin, 260.000 din v
gotovini, 60.000 din pa še dodatno
z opuščeno odškodnino za zemlji-
šča, ograje, trto, drevesa, kulture na
polju in k temu še delo vaških mož z
organizacijo zbiranja denarja in
podpisovanja pogodb za prispevanje
po dogovorjenem kriteriju za kmete,
zaposlene, upokojence in družine.
Pri nabavah gramoza je privar-
čevanih vsaj 100.000 din k
sredstvom za asfaltiranje. Marljivost
in vestnost blagajnika Franca
Pukšiča je tudi v veliko korist
Formina. Prispevki Gustava Brod-
njaka, Marije Trunk in Janeza'
Suesingerja so več kot izpolnitev
obveznosti.
Prevleka bo kmalu sledila, za
forminsko prireditev za otvoritev
asfaltiranih cest pa še dan ni
določen, vsekakor pa bo v času, ko
bo lahko prireditev na prostem.
Oficielni del otvoritve bo bržčas za
29. november. Na slovesnostih
razdeljena priznanja in pohvale
bodo prav gotovo v veliko
zadoščenje vsem za asfalt tudi na
Forminu."	J. V.
Po razgovoru o vaških skupnostih v Forminu
po referendumu
(Nadaljevanje s 4. strani)
prvimi velja omeniti šolo in vrtec.
Oba zavoda sicer lepo delata, vendar
šola nima kuhinje, nima kleti,
ogrevanje je klasično (na peči) pa
tudi učilnic ni preveč; vrtec sedaj
gostuje v zasilnih prostorih tamkajš-
nje prosvetne dvorane in je tudi brez
ustreznih stranskih prostorov. V
Podgorcih so se zato odločili ob
pomoči šole in temeljne skupnosti
otroškega varstva Ormož postaviti k
šoli prizidek, kjer bi vse pomanj-
kljivosti dobile svojo rešitev.
Poudariti velja, da o tem programu
še ni dokončnih odločitev in da bo
treba še precej vprašanj rešiti,
preden se bo ta želja uresničila.
Povsem drugače kot s šolo in
vrtcem pa je z gradnjo novega
vaškega doma v Osluševcih. Tu so
vaščani s svojim domom že precej
daleč. Zgrajeni so že temelji, prav ta
čas pa izdelujejo zanj opeko. K
gradnji bodo največ prispevali
vaščani, računajo pa tudi na pomoč
krajevne skupnosti, temeljne tele-
sno-kulturne skupnosti in temeljne
kulturne skupnosti, saj bo tu
prostor za dejavnosti, ki sodijo v
okrilje teh skupnosti. Tu bo tudi
sedež . novoustanovljenega vaškega
sveta.
Na prvo mesto v tem zapisu bi
pravzaprav morali postaviti predvi-
deno preureditev dvorane prosvet-
nega društva, saj najbolj kliče po
takšnem posegu. Nekaj denarja za ta
namen ima prosvetno društvo samo,
pomagala pa bi naj tudi občinska
TKS in republiška kulturna skup-
nost.
Na prostoru med dvorano in
streliščem si bodo prizadevali
zgraditi sodobno športno igrišče. Za
te posege se zavzema tamkajšnja
strelska družina, finančna sredstva
(50:50) pa bi naj prispevala šola in
TTKS Ormož.
Kako in če bomo videli, vendar
po zadnjem referendumu mislimo,
da je delovne ljudi krajevne
skupnosti Podgorci in njihove
načrte treba vzeti resno.	i
tednik — Četrtek, it. oktobra 1974
stran 7
ZLATI TALISOV >EXPORT PILS(
šele pet let je preteklo, odkar je
TALIŠ odprl na Ljubljanski cesti v
Mariboru novo pivovarno in že jc tu
eden največjih uspehov. V letošnjem
letu bodo proizvedli okrog 400
milijonov steklenic piva: PILS,
Gambrinus, Ležak, Silvester, Skol
International in povsem novo
EXPORT PILS, ki je zaslovel takole
„čez noč" skoraj po vsem svetu.
Talisova piva so že doslej dobivala
visoka priznanja, vsekakor pa je
eden največjih uspehov doslej zlata
medalja za pivo „export pils", ki jo
je prejel TALIŠ v soboto, 28.
septembra v Bruslju.
Na svetovni izbor (monde selec-
tion) je Tališ poslal export pils letos
aprila in je pričakoval dobro
uvrstitev. Danes lahko povemo, da
so v ostri mednarodni konkurenci
dosegU izreden in enkraten uspeh.
Praktično pa so bila le potrjena
večletna prizadevanja Talisovih
strokovnjakov, ki so stremeli za
tem, da bi tržišču dali dobro in
kvalitetno pivo, ki ne bi zaostajalo
za priznanimi tujimi vrstami piva.
Na tiskovni konferenci, ki je bila
pred nedavnim v hotelu Turist v
Mariboru, je direktor Talisa M.
Krajnc povedal med drugim tudi
tole: „Želeli smo zvariti pivo, dobro
po okusu in kvaliteti. Ob tem smo
se spomnili na enega redkih
zakonov, ki velja že 457 let. Takrat,
v letu 1516 je bavarski kralj Wilhelm
IV. izdal pivovarski zakon, ki se
žačne z besedami: „Ukazujem, da se
v deželi Bavarski v mestih, trgih in
vaseh za proizvodnjo piva uporablja
samo ječmen, hmelj, voda in nič
drugega." Malo je pivovarn, ki se
lahko pohvalijo, da se držijo tega
pivovarskega zakona. Mi pa pri
proizvodnji piva EXPORT PILS
dosledno upokevamo ta stari zakon
in danes nam tega očitno ni žal.
Export pils smo začeli proizvajati
šele pred letom dni. V tem
sorazmerno kratkem času je dobilo
to pivo velik krog potrošnikov.
Visoko mednarodno priznanje, ki
smo ga dobili na svetovnem izboru v
Bruslju pa samo potrjuje, da smo
zares na pravi poti. '
Monde selection, ali po naše
svetovni izbor je mednarodna
organizacga za ocenjevanje kvalitete
proizvodov v živilski stroki. Zadnja
leta ima ta organizacija svoj sedež v
Bruslju, pred tem pa se je večkrat
selila, tako, da so bili svetovni izbori
že v Nuernbergu, Londonu, Rotter-
damu. Ženevi in Parizu. CUj te
organizacije je povsem jasen: Dati
kvalitetnim proizvodom veljavo,
priznanje za kvaliteto. To priznanje
pa se podeljuje na podlagi primerjav
s proizvodi iz drugih dežel in na
osnovi temeljitih analiz in degusta-
cij. Proizvod, ki po vseh ocenjeva-
njih zbere več kot 90 % možnih
točk, dobi zlato medaljo. Letos je
bU to Talisov „EXPORT PILS".
V soboto, 5. oktobra je bil ves
Maribor v znamenju EXPORT
PILS A. Po celem mestu so bili
sodčki tega okusnega piva. V
posebni povorki je sodelovalo nad
110 ljudi, 13 konj in trije vprežni
vozovi: „voz Platona s sodi in z
Vitkovim ansamblom, kočija s
Štefom, Tinetom in Frančekom ter
voz z zapravljivčkom in člani
folklore. Na trgu svobode je bil nato
kulturni program, ki so ga izvajali
KUD Jože Hermanko, poštarska
godba na pihala, Vitkov ansambel
ter ostali: Stef, Tina in Franček.
Bilo je čutiti, da praznuje zlato
medaljo EXPORT PILSA celi
Maribor. Nekateri so praznovali tudi
tako, da so pri degustaciji
omenjenega piva odnašali v svoje
avtomobile tudi cele zaboje, spet so
drugi raje nalivali zlati export pils
kar vase. Skratka, to pivo je dobilo
sedaj „čez noč" morje oboževalcev.
Pa ne samo pri nas v Jugoslaviji,
prodrlo je tudi v sosednjo Avstrijo,
kjer konkurira znanemu Puntiga-
merju. Pa še tole: prejšnji teden so
podpisali Talisovi možje pogodbo z
avstrijsko firmo Fiedler. Z njo so se
obvezali omenjeni firmi dobaviti v
roku 14 dni 400.000 steklenic
export pilsa. To je posel v vrednosti
cca 400.000 avstrijskih šilingov.
M. OZMEC
Na Pragerskem so sprejeli statut
krajevne skupnosti
Zbora delovnih ljudi krajevne
skupnosti Pragersko se je pred
nedavnim udeležilo večje število
krajanov. Zanimanje zanj je bilo
med prebivalci precejšnje, saj so
sprejemali pomemben dokument, ki
bo v naslednjih letih krojil in
usmerjal delovanje njihove krajevne
skupnosti.
Na zboru so skleniti večdnevne
razprave o osnutku statuta KS
Pragersko in ga potrdili. Posebno so
se razživeli v razpravah o določbah
statuta o nekaterih novostih, ki
bodo bistveno vplivale na nadaljnje
delo krajevnih organizacij, v njih pa
tudi krajanov kot posameznikov, z
mnogimi zadolžitvami in smernica-
mi za bodoče delovanje.
Osnutek statuta je bil v številnih
delovnih in drugih organizacijah,
društvih in komisijah KS Pragersko
skoraj več kot leto dni v razpravi.
Tako so lahko pred sprejetjem
dokumenta občani odločili o še
tako majhnih nalogah in ciljih, ki jih
prinaša, nekatere med njimi pa so
prenesli še pred začetkom razprav v
prakso. Krajevna skupnost Prager-
sko se namreč po doseženih
rezultatih zadnjih obdobij uvršča
med najuspešnejše v občini pa tako
ni potrebno vprašanje, zakaj so
nekatere določbe novega statuta
postale v tej KS resničnost še pred
sprejetem.
Krajevna skupnost Pragersko šteje
nad 2000 prebivalcev, v njo pa so
razen naselja Pragersko vključena še
naselja Leskovec, Stari log in Gaj.
Med najpomembnejše organe
krajevne skupnosti Pragersko so na
zboru delovnih ljudi izdvojili 63
člansko skupščino delegatov KS s
13 članskim izvršnim organom.
Zraven tega deluje v KS še 26
članska delegacija KS, nadzorni
odbor-samoupravna kontrola. Toč-
neje kot do sedaj so v novem statutu
določili tudi način firianciranja KS
ter vlogo družbene samozaščite in
SLO.
Vodstvo KS Pragersko je v
izdelavo osnutka statuta ob sodelo-
vanju mnogih krajanov vložila veliko
napora, saj si je prizadevalo
uresničiti osnovni cilj, ta pa je bil
zagotoviti vsakemu laajanu, članu
KS Pragersko kar najbolj neposre-
den vpliv na dogajanja v kraju in
reševanje njegovih problemov,
VH
ZA OZIMNICE
BANČNI KREDIT
Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD
Obrat za kooperacijo in kreditna
banka sta se dogovorila za skupno
akcijo pomoči potrošnikom za
nabavo ozimnice. Izvršilni odbor
KBM - Podružnice Ptuj je podprl
akcijo z odobritvijo 2.000 dinarjev
kredita na prošnika s 6 % obrestmi
(ne 12% kot drugi potrošniški
krediti), plačljivega v 4 mesecih s
tem, da velja odobritev tega kredita
v času od 1.8. do 1.12.1974.
Obrat za kooparacijo KK Ptuj bo
dobavil prošnikom za kredit pri
njem za ozimnico naročeno blago
domače proizvodnje. Račun za
prevzeto blago dostavi po vseh prej
izvršenih kreditnih formalnostih
Kmetijskemu kombinatu Ptuj, ta pa
predloži zbrane račune Kreditni
banki Maribor - Podružnici Ptuj, da
mu prizna ustrezno vsoto odobre-
nega kredita za nabavo ozimnice.
Kmetijske pridelke je KK Ptuj -
Obrat za kooperacijo že prej
kreditiral potrošnikom in tudi sam
izvršil vse posojilne formalnosti, pa
tudi izterjavo kreditov. S skupno
akcijo s kreditno banko in z
odobrenim kreditom 2.000 din za
nabavo so še možnosti za potrošnike
še razširile, pa tudi prodaja
pridelkov KK Ptuj.
Takoj po odobritvi kredita za
ozimnico pri KB Maribor -
Podružnici Ptuj je začelo kreditno
poslovanje pri Obratu za koopera-
cijo Ptuj za potrošnike, ki so se
odločili sprejeti ponujeno možnost
za nabavo letošnje ozimnice.
J. V.
f \
VOJNA
IN ZLOČINI
Odlomki iz spominov Ptujčana
v_I_y
40
Zamislil se je. Oba sva se zazrla na lepo
Ptujsko polje, ki je bilo tja do obronkov Slov.
goric kakor posejano s številnimi kmetiči, ki so
bili od daleč videti kot mravlje, ki se počasi
premikajo po planjavi. Dan je bil sončen, topel
in tih. Zabijanje na mostišču in vojaška pesem
sta preglušila ostali vsakdan. Radi nemirnih dni
nekoUko zaostalo spomladansko delo je povsod
oživelo s pojačanim zagonom. Drava je
umirjena pritajeno žuborela tik pod graščinsko
skalo. Daleč niže za ovinkom proti obmejnemu
Zavrču je prevažal brodnik, zakasneli pomnik
zgodovinskih dni. .,.
Nadaljeval je: ..Naveličal sem se, naš posel
se mi je zameril in zagnusil. Mnoge noči me
mučijo strašne sanje. Prebujam se v grozi in s
tesnobo v prsih. Kakor grozljivi prividi se mi
prikazujejo brezštevilni ljudje, ki smo jih s
strojnicami postrelili ob velikih skupinskih
grobovih. Cujem njih krike in hropenje. Med
njimi so bili tudi starčki in matere z otroki v
naročju." . . .
Prižgal si je cigareto in videl sem, da se mu
je utrnila solza. Bili so zelo nerodni trenutki.
Sedela sva kot dva molčeča kamna drug ob
drugem. Čutil sem, da bi bila vrsta na meni, da
bi nekako premostil mučno tišino. Toda nisem
vedel kako. Nisem vedel, ali govori in misli
iskreno, aU pa je morda vse le dobro igrana igra
- provokacija, ki bi mogla biti nevarna past.
Vse, kar sem vedel in doživel do tedaj, je
narekovalo previdnost. Dobro sem se zavedal,
da smo v krempljih, ki ne potrebujejo posebnih
razlogov za skrajšanje nekega življenja. Bolj iz
zadrege kot iz potrebe sem si popravljal
umazano obleko in čevlje.
Dokler ni zopet povzel: „Sem doma iz
Monakovega. Tudi mi smo Nemci, vendar se mi
dozdeva, da smo popolnoma drugačni, kot oni
s severovzhoda. Po poklicu sem dimnikarski
mojster. Imam ženo in tri otročiče . . . Naša
enota je sestavljena iz treh delov. V prvem
oddelku smo Muenchen-čanje, drugi so
Dunajčani, trejti so Prusi. Kadar bomo na
straži prvi ali drugi, ne bo tako strogo in boste
lahko malo bolj sproščeni. Toda vedno se
morate zavedati, da ste ožigosani kot
„Gestapohaeftlinge" in ste tako postavljeni v
popolnoma brezpravno stanje in • s tem
poplnoma različni od onih, ki so zaprti v
grajskih prostorih. Kdorkoli izmed nadzornih
gestapovcev lahko ubije kogarkoli izmed vas že
iz navideznega razloga, ali pa tudi brez njega,
ne da bi za to komurkoh polagal račune." . .,.
O zadnjem smo se prepričali kasneje v
mariborskem taborišču.
Na vrhu našega klanca je zopet zabrnel
avtomobilski motor. „0 tem pod smrtno
kaznijo nikdar nikomur niti besedice!" je
osorno zabičal, planil pokonci in že se je
vzravnal v najstrumnejšo pozo in s srepun
pogledom odkoračil gestapovskemu avto-
mobilu nasproti. Iz voza je izstopil poveljnik
ptujske gestapo. Naš stražar se je še bolj
zleknil, obstal kot sveča in poku škornjevih pet
je sledil raport, ki se je dasil na kratko, da je v
taborišču vse v redu. Crnuhar je bliskovito
iztegnil roko in me tako spomnil na mojega
cepetavčka, ki sem ga nekoč dobil med
božičnimi darili in ga v brezbrižni mladosti za
zabavo natezal na pisani vrvici. Njegovi zamahi
rok so bili enako odrezavi in enako smešni.
Spremljevalci so ga obstopili kot kakega
suverena in ga zavarovanega pospremili v naše
hlevsko bivaUšče. In njegova opravila? Kako je
on služil „Veliki Nemčiji" in kulturi dvajsetega
stoletja? ! - Pretepati ljudi, nadzorovati zapore
in taborišča ter hleve, ki so jih napolnili z
nedolžnimi ljudmi.
Dalje prihodnjič.
8 stran
tednik — Četrtek, 17. oktobra 1974
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ STOJANA KERBLERJA
Včeraj so odprli v ptujskem
razstavnem paviljonu ob Dravi raz-
stavo fotografij Stojana Kerblerja.
Stojan Kerbler je naše gore list.
Rodil seje na Ptujski gori leta 1938.
Gimnazijo je obiskoval v Ptuju. Leta
1965 je diplomiral na Fakulteti za
elektrotehniko v Ljubljani, nato pa
se je zaposlil v Tovarni ghnice in
aluminija v Kidričevem. Od leta
1967 stalno prebiva v Ptuju.
S fotografijo se je začel ukvarjati
leta 1953vFotoklubu Ptuj. Sedaj je
član Fotokluba Maribor. Prvič je
razstavljal na medfakultetni razstavi
v Beogradu leta 1960. Od tedaj
stalno z uspehom sodeluje na
domačih in mednarodnih razstavah.
Doslej je na 276 domačih razstavah
v 79 mestih in 349 mednarodnih
razstavah v 41 državah na petih
kontinentih razstavljal 1914 foto-
grafij. Za svoja dela je dobil 226
nagrad, od tega 52 na mednarodnih
razstavah. Od leta 1969 je Kerbler
najuspešnejši slovenski, a od leta
1970 tudi najuspešnejši jugoslovan-
ski raz stav Ijalec.
Imel je osem samostojnih razstav
in sicer v Ljubljani 1964, v Beo-
^adu in Ptuju 1968, v Ptuju, Sofiji
in Valjevu 1971, Kranju in Zagrebu
1972.
Kerbler je ve fotografije so obšle
ves svet na razstavah od Lisbone do
Hong Konga, od Toronta do Santia-
ga, od Helsinkov do Cape Towna.
Zraven prvih nagrad v Singapuru,
Calaisju, Buenos Airesu, Hong Kon-
gu, Sibeniku, Vakimi, Mariboru,
Doboju, Beogradu, Rijeki, Skopju,
Požarevcu, Celovcu itd. je Kerbler
dobil tudi prvo nagrado na natečaju
SociaUstična fotografija 1973 v
Berlinu, kjer je prispelo na natečaj
skupaj 35.423 fotografij. Za samo-
stojno razstavo „Poitreti iz ptujskih
ulic", ki jo je imel leta 1971 v Ptuju
je dobil „Zlato ptico", nagrado
kritike, ki jo je v letu 1971 prvič
podelila revija „M" tudi za področje
fotografije. Kerblerjeva portretna
zbirka, kije bila prikazana v okviru
5. .srečanja amaterjev Jugoslavije v
Valjevu 1971 je bila nagrajena z
zlato plaketo „Abraševič".
Stojan Kerbler ima v okviru
Fotozveze Jugoslavije najvišji, to je
mojsterski naslov. Mednarodna foto-
grafska organizacija mu je podelila
leta 1972 naslov odličnik.
Naj naslednjih nekaj odgovorov,
ki jih je dal Stojan Kerbler Zmagu
Jeraju, pojasni njegov odnos do
ljudi, katerih fotoportreti so zbudili
toliko pozornosti.
ZMAGO JERAJ: .... tvojo novo
fotografsko zbirko „Haložani" na-
ravno povezujem s „portreti s
ptujskih ulic" in ju primerjam .. .
STOJAN KERBLER: . . . kari A
naj ti pojasnim njuno medsebojno
različnost - ne sličnost! „Portreti s
ptujskih ulic" so spontano nastajali
pretežno na Jurjevo, Katarinino in
Ožboltovo, takrat ko se v Ptuju
odvijajo „glavni" sejmi Ulice in
sejemske postojanke so obljudene z
množico okoličanov, ki morda edi-
nole ob tej letni priliki pridejo „v
mesto". Pritegnil me je sproščeni
sejmarski vrvež, še bolj slikoviti in
živi liki posameznikov. S teleobjek-
tivom sem jih takorekoč trgal iz
množice, jih fotografsko osan:il.. .
zato, da bi ohranil brezštevilne
značajske in duševne odtenke člove-
ka iz množice ...
ZJ: ... in v tej zlati jami si se
»fotografsko naslajal" nad slikovi-
tostjo - denimo - sociahio ne
povsem trdnega sloja ljudi? Kje je
tu ustvarjalčeva socialna etika . .?
SK: ... naj dokončam! S takšnim
načinom sproščenega in zagnanega
fotografiranja sem nabral veliko
gradiva, ki sem ga zatem uredil v
»portretih s ptujskih ulic". Izkazalo
se mi je, da se lahko lotim
priljubljene tematike dosti načrt-
neje. Nova se mi je vsiljevala kar
sama . . ., nakazal si jo . .. Zanimalo
me je, kdo so sejmarski došleki, od
kod prihajajo, kam odhajajo, kje in
kako živijo. Odločil sem se za
Haložane, zaželel sem si jih portreti-
rati v njihovem vsakdanjem okolju,
v vseh letnih obdobjih, v zemljepisni
celovitosti od Stoperc, Žetal, Le-
skovca do vinorodnih Cirkulan in
Zavrč a. Tehnično in oblikovno sem
spremenil način dela, pričel sem
snemati s širokokotnikom . . .
ZJ: .. ., ki še bolj zmaliči že tako
zgarane fiziognomije .. .
SK: ... s karikaturalnostjo sem
želel neposredno grobo opozoriti na
vsebinsko vrednost motiva, dasirav-
no nisem izbiral pretirano izjemnih.
socialno kričečih in perečih proble-
mov kot na primer avtorji „Sitih in
lačnih Slovencev". A kasneje - kot
je razvidno iz „Haložanov", sem se
temu učinku izogibal...
ZJ: ... tvoja osnovna zaposlitev
je izrazito tehničnega značaja. Če-
mu se nisi še v nobenem fotograf-
skem zamahu lotil obširnejšega
slikovnega beleženja lastnega delov-
nega okolja, čemu se vračaš nazaj
„k zemlji" ..?
SK: Vsega ni mogoče naenkrat
opraviti, stvari je potrebno razvršča-
ti. A res je, da se rad vračam „k
zemlji". Doma sem s haloškega
obrobja, kjer sem z očetom zahajal
v gorice, se srečeval s tamošnjimi
ljudmi... in še vedno se rad
srečavam z njimi. Ta srečavanja me
sproščajo . . .
ZJ: ... med tvojimi „Haložani"
videvam le starejše ljudi in otro-
ke. . .
SK: ... na mlade skorajda ne
naletim. So v šoU, na delu, v
inozemstvu ...
ŽJ: ... pravtako so tvoji „Halo-
žani" - kot sva že ugotavljala -
zgarani ljudje pa vendar so predstav-
ljeni kot prijazni, vedri, hudomušni
in šegavi, dobrodušni ljudje .. .
SK: ... takšni so! Se vnaprej bom
prijateljeval z njimi.. .
Razstava bo odprta do 27. okt.
vsak dan od 9. do 12. in od 15. do
17. ure. Vabljeni!
Stojan Kerbler: Pohorje 73 (pri Cirkulanah)
TUDI V PTUJU RAZSTAVA
Malokdo med nami ve, da v
„Podravki" v Koprivnici že vrsto let
uspešno deluje likovna sekcija, v
katero so vključeni delavci te velike
delovne organizacije. Sekcija je zelo
aktivna in s pomočjo sindikalne
organizacije mnogokrat organizira
razstave. Uspelo ji je tudi odpreti
delovno galerijo „PODRAVKA".
Člani sekcije ravno sedaj razstav-
ljajo v Mariboru pod simboličnim
naslovom: „Delavci Podravke delov-
nim ljudem Maribora". Iz Maribora
se bo ta razstava preselila v Ptuj.
Slikarstvo je postalo poseben
fenomen, izroeilo in sedanjost
podravinske kulture in podravinske-
ga človeka. V plodni Dravski nižini,
tam od Ludbrep do Pitomače, na
rodovitnih gričih Bilogore in
Kalniškega predgorja je postalo
slikanje na steklo in rezljanje v lesu
vsakdanja zavzetost in ljubezen
nekaj sto slikarjev in kiparjev
naivcev. Staro izročilo ljudskih
„glažev" iz preteklega in tega
stoletja se vešče nadaljuje s
Hegedušičevo „Zemljo" med obema
vojnama (Ivan Generalič, Mirko
Virius, Franjo Mraz) in je danes
preraslo v znamenito hlebinsko šolo
in pravo gibanje naivnega šlikarstva.
Ljudje — častilci umetnosti - so se
prenasitili izdelkov sodobnih moder-
nih »slikarjev" ter poiskali mir in
lepoto v »naivnih" slikarjih z
idiličnimi vaškimi temami.
Del tega prebogatega podravin-
skega slikarskega in kiparskega
ustvarjanja želijo ptujskim ljubi-
teljem umetnosti predstaviti pod
naslovom: »Delavci Podravke delov-
nim ljudem Ptuja". Podravka kot
največja podravinska industrija nam-
reč posveča mnogo pozornosti
razvoju kulture med svojimi delavci
in med vsemi delovnimi ljudmi v
Podravini. Ta kombinat zaradi tega
materialno in moralno podpira
številne kulturne manifestacije,
zlasti pa naivno slikarstvo in
kiparstvo. Med drugim »Podravka"
zelo pogosto financira in organizira
razstave ter odkupuje številne slike
in skulpture.
Tudi nekateri »Podravkini" delav-
ci, sodelavci in upokojenci slikajo na
steklo in rezbarijo v les. Ti delavci
ustvarjalci so prvič nastopili na
skupni razstavi v Koprivnici leta
1967, nakar so leta 1972 osnovali
tudi posebno likovno sekcijo
»Podravka 72". V tej sekciji deluje
danes kakih 30 stalnih članov, ki so
zelo delavni v podravinskem in
hrvatskem kulturnem življenuju.
Pozornost vzbujajo zlasti nastopi
Podravkinih ustvarjalcev na sreča-
njih delavskega ustvarjalstva SRH.
Zahvaljujoč pomoči delovne skup-
nosti, so člani sekcije uredili tudi
svojo posebno likovno galerijo v
Koprivnici, v le-tej prirejajo zelo
uspele in dobro obiskane razstave.
Največji del teh delavcev ustvar-
jalcev, k^ 17, se bo predstavil tudi
delovnim ljudem Ptuja. Med raz-
stavljale! so nekvalificirani debvci,
upokojenci, ljudje s fakultetno
izobrazbo. Vse pa jih povezuje
rdeča nit - umetnost. Domala vsa
dela so izdelana v maniri naive —
tematika pa je domača, podravin-
ska: vaške fizionomije, gorice, .
starčki, kleti, podravinska ravnina,
sUke, skulpture, reliefi.
Na razstavi se bomo srečali z deli
Generaliča, Filipoviča, Dugine, Ko-
vačiča, Gažije in drugih.
Lahko pričakujemo, da bodo
podravinske naive všeč ptujskemu
likovnemu občinstvu in da bo ta
razstava pripomogla k nadaljnji
utrditvi prijateljskih vezi med
Ptujem in Podravino.	MG
Odličja »Svobode«! za vidne dosežke
Zveza kulturno prosvetnih organi-
zacij Slovenije bo prihodnje leto ob
slovenskem kulturnem prazniku že
tretjič zapored podelila organiza-
torjem kulturnega življenja odličja
»SOVOBODE", da bi se tako vsaj
delno oddolžila za njihovo prizade-
vanje na kulturnem področju.
Iz pravilnika o podeljevanju
odličij je razvidno, da se odličja
»SVOBODE" podeljujejo organi-
zacijam, skupinam in posa-
meznikom za vidne dosežke pri
organizaciji kulturnega življenja.
Odličja so dvostopenjska: odhčje
»SVOBODE" z zlatim listom in
odličje »SVOBODE" s srebrnim
listom.
Za podelitev pridejo v poštev
poklicni in nepoklicni kulturni
ustvajalci, ki so dosegli pomembne
uspehe pri organizaciji kulturnega
življenja na kateremkoli področju,
predvsem pa tisti, ki so s svojo
dejavnostjo pripomogli k razmahu
nepoklicne kulturne ustvarjalnosti.
Priporoča se, da se ne predlagajo
ljudje, ki se ukvarjajo samo s
strokovnim delom (režiserji, zboro-
vodje), ker le-tem podeljujejo
Gallusove in Linhartove značke.
Prihodnje leto se slavi 40-letnica
začetka delovanja DPD »SVO-
BODA". Zato bi bilo tembolj
primerno, da se predlagajo za
sprejem odličij tudi stari kulturni
delavci, taki, ki so bih že pred vojno
in prva leta po vojni v ospredju
prizadevanj za razmah napredne
kulturne ustvarjalnosti, čeprav mor-
da zadnja leta nelcateri zaradi
razhčnih vzrokov niso več tako
delavni, kot so bili nekoč, ko si
marsikdaj ni bilo mogoče misliti
uspešnega dela brez njihovih
prizadevanj.
Komisijo za medobčinsko sodelo-
vanje, mednarodne stike ter za
kulturo in tisk pri Občinskem svetu
ZSS Ptuj, torej čaka težka naloga,
saj bo morala izbrati predloge
najzaslužnejših možnih kandidatov
za priznanje odhčje »SVOBODE" z
zlatim in srebrnim listom.
Majda Gajzer
tednik — Četrtek, it. oktobra 1974
stran 9
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUJSKE ZAPORE
40.
Po nekem zaslišanju se je Nežka Kramberger konlaj privlekla v
spremstvu paznika do nove celice, ki so ji jo namenili. Ko je paznik
vrata celice odklenil in je vanjo stopila, se je zgrudila na tla.
Med jetnicami v celici je bila učiteljica Milena Berce iz Središča.
Prva je pohitela k njej, da bi Nežki pomagala. Jetnice so Nežki
pripravile ležišče, a kaj, ko ni mogla leči zaradi bolečih podpludb od
gestapovskih udarcev po vsem telesu in ^avi. Glava jo je strašno
bolela in mraz jo je stresal. Milena ji je zavila glavo v svoj topel šal in
odvedla proti ležišču. Bolečine ji niso dovolile spati, čutila pa je
tophno, s katero so jo sprejele politične jetnice, predvsem pa Milena
Berce. V celici so bile tudi kriminalke in verjetno plačanka, ki je
vohljala za gestapo, zato je vladala med političnimi pri pogovorih
velika previdnost. Navadno so se menile prav po tiho ponoči, ko so
druge jetnice spale.
Vsa zasliševanja so Nežko in Štefko strašno prizadela, kajti
Kouba, o katerem je pisal Toplak svojemu bratu, da z njim lepo
postopa, je obe neusmiljeno bičal po plečih, nogah, obrazu. Od
udarcev sta imeli kožo podpluto, močno otečeno in ranjeno. Kouba
je seveda pričel najprej zelo prijazno zasliševati, a ker sta obe
vztrajali, da njihova hiša ni bila postojanka osvobodilne fronte, se je
razhudil in menil, da ju bodo udarci štrli in da bosta priznali, kdo vse
je hodil od ilegalcev v njihovo hišo. Hudo obtežilno pa je bilo bivanje
Jožeta Marna v njihovi hiši. Ker pa sta vztrajali, da je pri njih le
stanoval in da se piše Jožef Frankovič, so jima menda verjeli. Pozneje
je gestapo razkril njegovo prevo ime in ga ustrelil 23. marca 1942 v
Mariboru. Obema v prid pa je bila tudi Hanžičeva izpoved, da
Krambergerjevi niso ponudih zatočišča za štirinajst partizanov, zaradi
česar so Hanžiča poslali k njim iz Savinjske doline.
Ker Nežka in Štefka nista povedali nobenega imena ilegalcev, ki
so se oglašali pri njih, ne imena Lacka, ne Tončke Sagadin - Ženke
in njenega sina Zvonka, ne o fantih, ki so prišli iz vzhodnih
Slovenskih goric in se pri njih zadržali na poti k partizanom, ne o
Stefkinih kurirskih poteh v Maribor po tisk OF. Vse, kar se je
dogajalo v Krambergerjevi hiši v korist osvobodilnega gibanja, je
ostalo gestapu prikrito. Bremenilo ju je le Marnovo bivanje pri njih in
Hanžičeva izjava. Nežkino in S^tefkino junaško zadržanje pred
gestapom je koristilo osvobodilnemu gibanju pa tudi njima osebno.
Nežke niso zato poslali med talce v smrt, ampak v koncentracijsko
taborišče, kjer je vojno preživela. Obe sta bili zaprti v ptujskih
zaporih točno dva meseca. Od 7. decembra 1941 do 7. februarja
1942. Skupaj soju odpeljaU na Bori. Nežka je morala od tam kmalu v
Maribor in čez tri mesece v Rawensbrueck, v zloglasno taborišče,
Štefko pa so z Borla junija 1942 izpustili.
Hudo so se gestapovci znašali tudi nad Jožetom Marnom. Z
ranjeno nogo je moral peš na sedež gestapa. Med potojo pa sta ga
gestapovska pomočnika Oton Smergot in Edvard Križanec surovo
drezda v brzostralkama, da bi korake pospešil. Po cesti sta ga tudi
klofutala, ga preklinjala in psovala. Kaj vse se je dogajalo z njim za
stenami v gestapovski hiši, si lahko predstavljamo. V kleti so tam
uredili pravo mučihiico, kjer so ljudi strhotno pretepali, nezavestne
pa polivali z mrzlo vodo.
še nekajo hanžiču
Jožeta Hanžiča je velel gestapo zapreti med štiri politične
osumljence v celico štev. 13. Zaslišah so ga le enkrat, ko so ga privedli
v ptujske zapore. Tedaj jim je pač vse povedal, vse kar je vedel o
Krambergerjevih, saj drugih stikov v Ptuju ni imel. Kmalu se je
Hanžič izdal za zelo vernega moža, saj me je prosil, da bi mu
omogočil spoved obhajilo. V vseh štirih vojnih letih je od jetnikov le
on izrazil tako željo. Najbrž ga je grizla slaba vest, ker so gestapovci
njegovo mehko naravo kar hitro do kraja štrli. Kdo ve, kaj se je
dogajalo v njegovi notranjosti, kakšno trpljenje je povzročila njegova
žgoča vest. Vedel je tudi, da mu smrt ne uide, ker je bil pač
partizanski kurir. Menil je, da mu bosta spoved in obhajilo olajšala
trpljenje.
Poleg duševnega olajšanja s katoliškimi zakramenti je iskal tudi
pot, ki bi mu rešila življenje. Ker je vedel, da ga Nemci ne bodo
izpustih, je hotel zbežati. Name se je obrnil, da bi mu pri tem
pomagal. Želel je, da bi skupaj pobegnila v Savinjsko dolino in od
tam v partizane. Zato mi je obljubil dvajset jugoslovanskih zlatnikov,
ki jih je hranil doma.
Dalje prihodnjič
V MAKOLAH POJE POSLEDNJE
KOVAŠKO KLADIVO
Pred leti še močno razširjena
kovaška obrt prehaja z vsakim dnem
bolj v pozabo. Sodobna tehnika, ki
si vse močneje utira pot tudi na
področje kmetijstva, počasi, toda
vztrajno izpodriva stoletja najbolj
iskano, pa tudi najdonosnejšo obrt,
kovaštvo in kolarstvo. Traktorji in
drugi motorni kmetijski priključki
potiskajo vprežna vozila v hribovska
območja.
Vprežna vozila postajajo vse red-
kejši obiskovalci nižjih predelov kar
povzroča tudi propadanje njihove
»servisne službe ' kovaštva in kolar-
stva. Malo in predvsem trdo delo v
največkrat premalo urejenih in za-
starelih kovačnicah je poleg skrom-
nega zaslužka glavni vzrok, da se
danes mladi za poklic svojih očetov
—kovačev skoraj ne odločajo več.
Ce se pa kateri že izuči, se pozneje
usmeri v bližnjo industrijo, kjer je
delo lažje in zaslužek boljši. Tako se
mi je pred kratkim potožil tudi
53-letni Jurij Sajko, zadnji kovač iz
Makol in okolice, ko sem ga našel
vsega potnega v največji delovni
vnemi, čeprav si nisem upal preveč
se približati njegovemu delovnemu
mestu, nakovalu, saj bi lahko še
katero staknil. Korajžno in pred-
vsem zagnano je vihtel svoje ne
ravno lahko kladivo in z njim
udarjal po razbeljenem železu, kije
pod njegovim kladivom in dobro
namerjenimi udarci dobivalo željeno
obliko.
„Železo je treba kovati vroče" mi
je tako mimogrede omenil, jaz pa
sem se hitro spomnil, da bi tudi v
našem gospodarstvu marsikaj bolje
steklo, če bi nepravilnosti kovali
vroče in ne bi čakali na zamrznitve.
Končno je le odložil orodje, pa
tudi meh je pustil mirovati, da sva
imela čas za krajši pogovor. Povedal
je, da se z obrtjo ukvarja že od 15.
leta starosti, koga je v njo pritegnil
njegov oče, tudi kovač. Takrat so
bili za kovaštvo še zlati časi, dela je
bilo kar preveč. V vasi, kjer je delal
pa so imeli dovolj zaposlitve še štiije
drugi kovači.
Danes se je vse spremenilo, saj je
Jurij Sajko iz Makol daleč naokoli
še edini kovač, pa še ta pripoveduje,
da ni več zaslužka. Novfli naročil
skoraj ni več, popravljanje starega
pa ne prinaša zaslužka, še posebno
ob tako velikem naraščanju cen
materiala, kot je železo in les pa
tudi drugih potrebščin za njegovo
opravljanje obrti. Da bi se preživljal
kuje tudi konje, večkrat pa utrdi
tudi parklje kravi ali volu. Od časa
do časa še naredi kakšen plug ali
dele voza, to pa je tudi vse. Ko sem
ga vprašal po nasledniku, se je
hudomušno nasmejal in povedal, da
bo kovačija, zadnja v Makolah
„odšla z njim" ker moških potom-
cev nima. Lani se je pri njem učil
mlad fant, ki pa si je raje poiskal
boljši kos kruha v Poljčanah v
industriji.
Jurij Sajko bo dediščino svojega
očeta nadaljeval, dokler bo lahko
vihtel kladivo. Trenutno mu zdravje
še dobro služi. Za vsak primer je
njegova žena odšla v službo. Nekaj
več denarja je potrebnega za še
nedograjeno hišo, katero sta pričela
graditi že pred desetimi leti pa še
danes ni povsem zgrajena. Treba je
bilo izšolati dve hčerki, od kateri
ena zaključuje zadnji letnik pravne
šole, druga pa 4. letnik medicinske.
Najin pogovor je zmotil sosed
Martin, ki je pripeljal „boso" šaigo.
V. H.
En kovač konja kuje, računa pa ni bilo. Jurij je dober sosed
10 stran
tednik — Četrtek, i7. oktobra 19,J
SREDIŠČE OPLOTNICE - PARKIRNI
PROSTOR ZA AVTOBUSE
Ob vznožju Pohoija leži Oplotni-
ca, aedišče istoimenske krajevne
skupnosti, ki je dobila ime po
potoku Oplotnica, ki tece skozi
središče naselja.
Po zunanjem videzu kakor tudi po
gostoljubnosti domačinov je to
naselje vedno privlačnejše za mnoge
izletnike, od katerih si je večina
Oplotnico izbrala za izhodišče v
osrčje zelenega Pohorja, in tudi kot
dobra pot do planinskega doma
Osankarica, od koder je samo nekaj
minut hoje k poslednjemu bojišču
legendarnega Pohorskega bataljona,
kamor se vsako leto napoti veliko
število domačih in tujih turistov.
Vsi ti obiskovalci pa po nenapisa-
nem pravilu ostajajo vsaj za krajši
čas v Oplotnici, kjer si »naberejo
novih moči" za lepo in razgibano
pot na Pohor^, medtem ko si tisti,
ki so se po tej poti vrnili s Pohorja,
tod nekoliko odpočijejo. Svoj
postanek izkoristijo za o^ed kraja,
do pred kratkim tudi njegovega lepo
urejenega parka.
Zadnji čas odhaja mnogo Oplotni-
čanov in okoličanov vsak dan za
zaslužkom v oddaljenejše industrij-
ske kraje in je tako postala
avtobusna zveza z Oplotnico in
zaledjem večkratna. Prav ta pridobi-
tev pa je na dru^ strani p>ostala
ovira za nekdaj idilično središče
kraja. Ker ni parkirnega prostora,
avtobusi, ki ostajajo v Oplotnici po
več ur do naslednje vožnje v
središču naselja, s tem pa ovirajo
gibanje prometa ostalih vozil. S tem
ni brez osnove trditev, ki jo krajani
velikokrat poudarjajo, da je sedaj
porušen nekdanji mir in lepota
kraja, ki p vsak dan obišče večje
število turistov, katerim pa parkirani
avtobusi onemogočajo gibanje in
celovit pogled na naselje. Pomanj-
kanje urejenega parkirnega prostora
postaja v Oplotnici tako nujnost, ki
kliče po rešitvi, ki bi naselju
povrnila njegov^tari ambient.
VH
Z avtobusi dobro založeno središče Oplotnice
VEDNO VEČ PIONIRSKIH HRANILNIC
Koncem septembra 1974 je bilo v
Ptuju v sejni sobi kreditne banke
Maribor, Podružnice Ptuj posveto-
vanje z mentorji pionirskih hranilnic
v 15 osnovnih šolah v ptujski
občini. Udeležili so se ga učiteljice
in učitelji - mentorji iz osnovnih
šol Polenšak, Ptujska gora, Ptuj,
Leskovec, Desternik, Juršinci, Dor-
nava, Majšperk, Kidričevo, Vito-
marci. Grajena, Breg in Podlehnik.
Udeležence posvetovanja je sezna-
nila najprej s stanjem pionirskih
hranilnic v občini vodja enote
,.Mestna hranilnica" Tončica CR-
ClC. V imenu samouprave pri
pionirskih hranilnicah in v imenu
Občinske zveze DPM Ptuj pa sta
informirala zbrane Dušan PRI-
MOŽIČ in Lizika LACKO o prvem
republiškem srečanju pionirjev var-
čevalcev, ki bo v Celju, 19. in
20. oktobra 1974 v organizaciji
Občinske zveze DPM Celje v okviru
jugoslovanskih pionirskih iger 1974.
Iz ptujske občine, iz pionirskih
hranilnic se bo udeležilo tega
srečanja 10 pionirjev^ kot mentorja
pa Dušan PRIMOŽIČ iz Ptuja tei
Mirko VAUPOTIČ iz Grajene.
Kreditna banka Maribor, Podružnica
Ptuj in občinska zveza DPM Ptuj sta
v stikih z občinsko zvezo DPM Celje
zaradi priprav za to srečanje v Celju,
Obenem so bili seznanjeni udele-
ženci posvetovanja o letošnjem
tednu varčevanja od 24. do
31. oktobra in še posebej o
letošnjem mednarodnem dne™
varčevanja 31. oktobru. Kreditna
banka Maribor, Podružnica Ptuj je
že pripravila program za teden
varčevanja in za dan varčevanja, da
bo učinek te akcije izražen v novih
vlogah dosedanjih in še novih
varčevalcev, odraslih in pionirjev tei
varčevalcev doma in iz tujine.
V oktobru — v naslednjih dneh
bodo seznanjeni poslušalci radia
Ptuj in bralci Tednika z vsemi
prednostmi in posebnostmi varče-
vanja dinarskih in deviznih prihran-
kov. V šolah jim bodo o tem
govorili mentorji na pionirskih
zborih, po radiu in tisku pa v
sestavkih vphvni gospodarstveniki iz
Ptuja.	J. V.
artbuchwald:
IZVOLITE ŽELODČNI ČIR
Ondan sem bral v nekem časopisnem
članku, da boluje štirikrat več moških kot
žensk zaradi ždodčn^a čira. Tak članek
spodbudi seveda vsakega moŠcega k premišlje-
vanju. Zatorej san se vprašal, odkod neki se
znajde tabolezea In takoj sem začutil v bližini
želodca nekakšno napetost Obenem sem se
spomnil, kako sva se prgšnji večei z ženo
pomenkovala. Približno tatole:
,,No, ljubica, kaj bo za večerjo? " sem jo
vprašal.
,,Preizkusila sem nov recqjt," je odgovorila
moja žena.
,^astog a la Newburg. Najbrž ti ne bo
dišalo."
,,Jastog a la Newbuig," sem zaklical
presenečen, ,,to je imenitno! Peniti, da ga
lahko poskusim."
Pol ure kasnge smo sedeli pri večerji. Žena
je prinesla pripravljeno jed.
,,Zdaj mi pa odkrito povej svoje mnenje,"
je menila. ,,Če ti ne diši, ga nikar ne jej."
Poskusfl sem. , Sijajen je, naravnost
sijajen!" (Istočasno sem pomi slil: Njeno
naslednje vprašanje se bo glasilo, če ni preslan).
,,Ga nisem malo preveč solila? " je
vprašala.
,yKje neki, povsem pravilneje začinjen."
,,Že vem, preveč sem ga popoprala"
,,Nebi rekd."
,,Ti si hotd reči, da sploh ne okusiš
popra."
»Seveda ga, ni ga pa preveč. Tudi riž je
izvrsten."
,,Riža, ki je predpisan v receptu, nisem
mogla dobiti, zato sem morala vzeti dri^o
vrsto. Najbrž sem prav to naredila napačno."
»Prav ničesar napačnega nisi storila," sem
rekel in se skušal obvladati. ,,Riž je čudovit in
jastog nič manj. To je točno takšna veča:ja,
kot sem si jo že ves dan želd."
,,Prav nič ni potrebno, da vpiješ! In če že
hočeš vedeti: To je zelo dr^a večerja. Saj sem
morala kupiti celega jas toga."
,,No in? Saj je tudi vreden svoje cene."
,,Kar mislila sem si da boš rekel to. Ampak
jaz sem tista, ki mora shajati z denarjem za
gospodinjstvo."
,,Kaj se res ne moreva pogovarjati o
ničemer dri^em, kot o tem prekletem
jastogu? "
,,Saj sem vedela, da ti ne bo dišalo," je
rekla.
,,Kaj se ti spet sarga? "
,,Saj si rekel, prekleti jastog!"
,,To se tako reče. Nisem govtaril o tvojem
jastogu, govoril sem tako v splošnem o
jastog ih."
,,Torej sploh ne maraš jastogov."
,,Ne vs^ jastogov," sem zastokal in se
krčevito potrudil, da bi našel pameten izhod iz
te zagate. ,,Tale jastog mi vsekakor diši."
,,Še nekaj ga je, če bi ga hotel vzeti" Jf,
rekla moja žena in me pričakujoče pogledala."
,,Prosim, rad bi še malo," sem odgovoril.
,,Ni pa treba, da ga ješ samo iz vljudnosti"
,,Saj ga tudi ne jem iz vljudnosti, temvei
zato,ker sem lačen."
Nekaj minut sem molčal in upal, daje ta
snov pogovora zdaj izčrpana. Toda kot
običgno sem se motil.
,,Otrokom tudi ni dišalo," je rekla moja
žena.
,,Otroci ne vedo, kaj je dobrot' sem
odgovoril.
,,Veš kaj, prihodnjič bom jastoga raje kat
vigla v krop. Najbrž jim omaka ni bila všeč."
,,Otroci nimajo radi mastnih omak," sem ji
pritrdil.
.,T(±)i se torej zdi omaka premastna? "
„Kaj pa še. Rekel sem samo, da je bila
omika za otroke premastna."
„Tud i vino je v rgej," je rekla moj a žena
,,Vem,daje vino v njej. Kaj misliš, da tega
ne spoznam po okusu? "
„Že spet vpiješ. In sploh, danes nimamo
posebnega poobedka. Lahko pa dobiš pudir?
ali malo kompota."
,,Ne maram poobedka," sem rdcel.
grla sem sit"
»Saj nisi dcoro nič jedel."
,,Vem," sem odvrnil ves izčrpan. ,,Mislim,
da bom dobQ ždodčni čir."
„No, če pa to misliš," je končala žena
pogovor, ,potem je pa že boljše, da si ^
privoščiš tako mastnih jedi."
tednik — Četrtek, it. oktobra 1974
stran 11
PR.FRAN BRUMEN:
Zanimivosti o alergijah
6. nadaljevanje
(prevod iz nemščine)
3.) MEDIKAMENTOZNO
ZDRAVLJENJE. Odkritje nadled-
vičnega hormona CORTISON-a
pomeni za zdravljenje alergičnih
obolenj EPOHALNI PREOBRAT.
Toda edinole zdravnik je tisti, ki
snie in more odločiti, katerega
bolnika moramo zdraviti s tem
hormonom. Le zdravnik namreč ve,
da pri tem navadno dolgotrajnem
zdravljenju lahko nastanejo neljubi
stranski pojavi in tako bo le on
izbral pravo pot za svojega bolnika.
Vselej pa je potrebno ZDRAVNI-
KOVA NAVODILA NAJSTROŽJE
UPOŠTEVATI in izvajati.
Hormoni iz skorje nadledvične
žleze pomenijo v zdravljenju
alergičnih obolenj res pravo revolu-
cijo. Njihov efekt nudi skoraj VSEM
VRSTAM ALERGIKOV UBLA-
ŽITEV TEŽAV, mnogokje pa celo
popolno prenehanje mučnih senza-
cij. Velikokrat je celo mogoče s tem
zdravljenjem preprečiti zgodnjo
invalidnost.
Tudi ta način zdravljenja je
najuspešnejši pri pelodnih alergijah.
Pri teh je praviloma mogoče že pri
prvih nastopnih znakih začetne
atake s pravočasno injekcijo DE-
POJSKE KOLiCiNE HORMONA
doseči umiritev grozečih napadov.
Namen in cilj zdravljenja mora
vselej biti BOLNIKA USPOSOBITI
ZA DELO V POKLICNI ZAPO-
SLITVI, KAKOR TUDI V PRIVAT-
NEM ŽIVLJENJU.
NAUClTI SE JE TREBA Z
ALERGIJO ŽIVETI. Katerokoli
pot v iskanju pomoči si bolnik
izbere, vedno in v vsakem primeru je
dandanes pomoč možna. Nikomur
ni potrebno prepustiti se prevladu-
jočemu ustrahovanju po lastni
alergiji. Vsakdo se lahko privadi z
njo živeti. To pa pomeni ob pravem
času in v pravilni količini uporab-
ljati vsa po zdravniku določena in
odmerjena zdravila.
Naj dodatno ponovno pripomnim.
Kakor pri vseh strokovnih sestavkih,
tako je tudi pri tem potrebno zelo
počasno čitanje z večkratnim
poseganjem nazaj, pa tudi ponav-
ljanjem. To nikakor ne more biti
podobno čitanju kake jahke zabav-
ne vsebine, temveč je ŠE NAJBOLJ
PODOBNO UCENJU. Kdor hoče
sestavek pravihio razumeti in si
vsebino toliko prisvojiti, da jo lahko
praktično tudi uporablja ter izkori-
sti, si mora najprej osvojiti - se
pravi NAUCiTI SE OSNOVNE
KLJUČNE STROKOVNE POJME,
ki so najpogosteje izraženi s
tujkami. Potem posamezne stavke
ANALITIČNO DO PODROBNOSTI
RAZCLENJENOO preCitati.
Tako podrobno in tolikokrat, da se
vsebina spremeni v stvarno pred-
stavo, ki jo je za tem mogoče
smiselno brez ponovnega čitanja
tudi ponoviti.
Pripomba velja za vse sestavke.
Brez takega načina postane branje
mučno,, verjetno celo dolgočasno.
Prav gotovo pa ostane vsebina
neizkoriščena. Najbrž bodo le
bolniki in tisti del njihovih
sorodnikov, ki so po bolezni
prizadeti, toliko zainteresirani, da se
bodo dovolj potrudili vsebino in
njen smisel doumeti.
Sledi 7. nadaljevanje in konec.
osebna kronika
RODILE SO:
Ivanka Ivančič, Lovrenc na Dr.
polju 28 - dečka; Ana Petrovič,
Zabjak 13 — deklico; Angela
Grdina, Planje 41, Koper - dva
dečka; Marija Hameršak, Janežovski
vrh 49 - Lidijo; Erika Škof,
Ključ arovci 6/a - Aleša; Ana
Kolednik, Pohorje 23 - deklico;
Jožefa Krajnc, Gajevci 33 -
Nikolaja; Venancija Vojsk, Muretin-
ci 71 - Tončeka; Marija Rajh,
Lešnica 21 — dečka; Frančiška
.Beranič, Sela 8 - Martina; Marija
Plut, Dolane 3 - Valerijo; Matilda
Cidar, Osluševci 7 - dečka; Slavica
Zibrat, Podgradje 9/b - Renato;
Milena Hliš, Lancova vas 39 —
dečka; Marjeta Horvat, Formin 26
-	Lidijo; Marija Ceh, Bišečki vrh 20
-	deč^ka; Nada Rop, Vel. Brebrov-
nik 24 — Dejana; Marta Meško,
Tomaž IS/a - Mojco; Angela
Toplak, Bratislavci 8 - Frančeka;
Dragica Petrovič, Narapl|e 11 —
dečka; Terezija Majcenovic, Dorna-
va 141 - AlešaMarija Rampre,'
Njiverce 36 - dečka; Josipa Cesar,
Selci 14 - deklico; Ana Šuen,
Lahonci 32 - deklico; Terezija
Tibaot, Babinci 49 - deklico; Sonja
Novak, Radomerje 16 - Kristijana.
RODILE SO: Angela Plošinjak,
Mala vas 38 - Tončeka in Slavka;
Marija Simonovič, Spolenakova 10
-	dečka; Marjana Riznar, Mezgovci
9 - Klavdijo; Majda Hanzelič,
Dornava 40 - Karmeno; Danica
VVeitzer, Šikole 24 - Damira;
Dragica Ferš, Hajdoše 6 - Leona;
Veronika Kores, Sitež 37 - dečka;
Stanislava Žuran, Aškerčeva 8 —
Miroslava; Marija Brajek, Trnovski
vrh 3 - Milka; Marija Pšeničnik,
Stoperce 16 - deklico; Marija
Novak, M. Brebrovnik 55 - Marka;
Jožefa Kolar, Panonska 5 - Janka;
Kristina Vršič, Trnovska vas 7 -
deklico; Olga Zelenik, Drbetijici 8 -
deklico; Kristina Medved, Župečja
vas 46 — dečka; Dragica Zupanic,
Poljska c. 11 - deklico; Milica
Prelog, Cirkulane 19 — Marjana;
Majda Makovec, Podgradje 36,
Ljutomer - Branka; Jožefa Hebar,
Zg. Ključarovci 10 - deklico.
POROKE:
Vojtek Belšak, Ciril-Metodov dr.
6 in Albina Pipan, Na Kleču 8,
Maribor, Anton Anžel, Apače 123
in Terezija Rožman, Popovci 8; Blaž
Flojnik, Hotinja vas 181, in Marija
Lah, Pongerce 15; Štefan Turnšek,
Gerečja vas 55 in Marica Jakčin,
Čvrstec b.b.; Stanislav Novak,
Vičavska pot 3 in Ružica Jovanovič,
Potrčeva 2.
Poroke: Mirko Mihaljevič, Pod-
hum 29 in Ana Kekec, Žabjak 22;
Štefan Kokol, Krčevina pri Vurber-
ku 101 in Danica Anžel, Kicar 19;
Marjan Modec, Pragersko 157 in
Magdalena Kancler, Gaj 5; Peter
Ljuoec, Nova vas 88 pri Ptuju in
Albina Selinšek, Ob železnici 2.
UMRLI SO:
Marija Emeršič, Brezovec 92, roj.
1904., umrla 27. 9. 1974; Janez
Volkner, Grajena 23, roj. 1930.,
umrl L 10. 1974; Ana Ivanuša,
Muretinci 45, roj. 1884. umrla 2.
10. 1974; Martin Belšak, Tomšičeva
39, roj. 1878., umrl 2. 10. 1974;
Zofija Canjko, Rogozniška 17, roj.
1882., umrla 2. 10. 1974; Marija-
Kolarič, Lunovec 12, roj. 1895.,
umrla 2. 10. 1974; Neža Ožinger,
Gorenjski vrh 3, roj. 1904., umrla 2.
10.	1974; Marija Bedenik, Kajuhova
I,	roj. 1897., umrla 3. 10. 1974;
Samo Štampar, Hardek 37, roj. 19.
11.	1973, umrl 3. 10. 1974; Simon
Mlakar, Zlatoličje 15, roj. 1911,
umrl 3. 10. 1974; Jožef Rojic,
Potrčeva 37, roj. 1910; umrl 4. 10.
1974; Terezija Vindiš, Vareja 61,
roj. 1905, umrla 6. 10. 1074; Neža
Janžekovič, Brstje 8, roj. 1891,
umrla 6. 10. 1974.
Umrli so: Friderik Metličar,
Kungota 17, roj, 1909., umrl 7. 10.
1974.; Maks Vinko, Majski vrh 27,
roj. 1912., umrl 8. 10. 1974.; Marija
Prosnik, Ciril-Metodov dr. 15, roj.
1921., umrla 9. 10. 1974.; Martin
Krivec, Soviče 6, roj. 1895., umrl
II.	10. 1974.
Iščemo dve deK^vki
za čiščenje ogrevanih skladišč in materiala. Delo je
začasno in honorarno, delovni čas nekaj ur v dopol-
danskem času po dogovoru. Priložnost za dodatni za-
služek zaposlenim čistilkam in drugim.
ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU
Muzejski trg 1, telefon 77-619
Strokovnjaki o novi matematiki
Nedavno tega so v Muenchnu
imeli simpozij, na katerem so
razpravljali številni pedagogi o novih
učnih metodah v šolah. Številni
strokovnjaki so ugotavljali, da so
učenci v aritmetiki in algebri slabši
in da so manj sposobni reševati
probleme.
Te uničujoče ocene posledic nove
matematike v ZDA je dal prof.
Morris Kline z newyorške državne
univerze na mednarodnem kongresu
o teoriji množic. Profesor med
drugim trdi, daje nova metoda zašla
v slepo uUco. „Zamešali so tisto, kar
je prvenstveno logično, s tem, kar je
pedagoško razumno." S tem je
spregovoril tudi v imenu mnogih
staršev, ki niso sposobni pomagati
svojim otrokom pri domačih
nalogah, kot so jih lahko pri klasični
metodi.
V neki anketi je od 853 staršev
večina kritizirala, da od otrok pri
•novi matematiki zahtevajo preveč.
Mnogi obupani starši se v večernih
tečajih gulijo novo matematiko.
Ptenapolnjeni razredi in pomanjklji-
vo izobraženi učitelji so po mnenju
nekega kanadskega strokovnjaka
krivi za polom.
„Matematika je v večini področij
vsakdanjega življenja popolnoma
neuporabna. V bistvu zadošča
seštevanje in odštevanje, kajti stroji
lahko neprimerno hitreje računajo
kot še tako bleščeč matematik",
ugotavlja Dienes iz Kanade.
Neki berlinski otroški psihiater je
na tem simpoziju dejal, da bi morali
na šolah uporabljati učne metode,
ki ustrezajo biološkemu in psiholo-
škemu razvojnemu stanju učenca.
Bomo po teh ugotovitvah zavrgh
novo matematiko ter prešh nazaj zai
klasično?"	F. H.
SLOV. BISTRICA
17. oktobra: am. bar. film
MONTEZUMIN ZAKLAD; 19. in
20. oktobra: am. barv. film
RANCARJl NAPADAJO; 23. okto-
bra: slov. komedija KO PRIDE
LEV.
UUTOMER
17. oktobra: fran. it. bar. film
RDEČI KROG: 19. in 20. oktobra:
am. bar. film ČRNA KARAVANA;
2 3. oktobra: am. bar. kriminalka
DOKTOR DETEKTIV.
PTUJ
17. oktobra: Šved. barv. film
KRIKI IN ŠEPETANJA; 18.
oktobra: am. it. komedija MORTA-
DELA; 19. in 20. oktobra: dom.
bar. film (NOB) ODPISANI; 20.
oktobra: ob 18. in 20. uri dan. bar.
komedija REKTOR V POSTELJI;
22. in 2 3. oktobra: polj. barv. film
LJUBOSUMNOST IN MEDICINA,
2 3. oktobra: ob 20. uri dom. bar.
vojna drama SVATBA.
12 stran
tednik — Četrtek, i7. oktobra 19,J
naša pisma
IZLET v ZAGREB
Bil je petek, 20. septembra, pravi
jesenski dan, čeprav se ni bil, ker se
jesen začne 21. septembra.
Ko sem se zjutraj zbudila, sem
najprej pogledala, kakšno bo vreme.
Pozdravilo me je sivo megleno jutro.
Pomislila sem: ,,Danes bo še dež!"
Tako je tudi bilo. Tega dneva sem se
namreč z učenci ptujskih srednjih
šol odpeljala na zagrebški jesenski
velesejem.
V dolgi kompoziciji vlaka, ki se je
vijugal kot kača po zelezni cesti, se
je iz vagonov slišala vesela pesem in
vzkliki.
Po dobrih treh urah vožnje smo
prispeli na zagrebški glavni kolo-
dvor.
Ko smo stopili iz vagonov, sva si z
očkom ogledala kraj, kjer seje pred
nedavnim zgodila velika železniška
nesreča, v kateri je izgubilo življenje
122 ljudi.
Na tem mestu je sedaj vse tako,
kot da se ne bi nič zgodilo. Le
mrtve oči in mrtva telesa so priče
velike železniške katastrofe pri nas.
Nato smo se z avtobusom
odpeljali na velesejemski prostor,
kjer sem si s pozornostjo ogledala
razstavljene predmete. Bila sem zelo
navdušena nad tako velikimi
tehničnimi dosežki.
Po ogledu velesejma sem se
odpravila v živalski vrt. V dvournem
času sem si ogledala živalske
prijatelje, ki so obiskovalce radove-
dno gledali in izvajali svoje
vrato lomije.
Zatem je sledil sprehod po
Zagrebu in že se je bližal večer.
Začelo je tudi eževati.
Bila sem nialce utrujena in sem se
napotila na železniško postajo, kjer
so nas čakali vagoni, da nas
popeljejo domov. Ob 18.45 uri je
sledil odhod.
Domov smo se odpeljali polni
lepih vtisov.
Vseskozi je deževalo, kar pa nas ni
oviralo. Spet veselje, pesem in
razgovor o vtisih dneva. Končno
sem bila v Ptuju na moji začetni in
zadnji postaji, kjer sem izstopila in s
sabo odnesla lep spomin na jesenski
dan.
Merlin Kolar, 7. e,
OS, „T. Žnidarič", Ptuj
KRAVA
KRAVA JE KORISTNA DOMA-
ČA ŽIVAL. DAJE NAM MLEKO,
KI GA OTROCI TAKO RADI
PIJEMO. ORJE TUDI NA POLJU.
TUDI PRI SOSEDOVIH IMAJO
KRAVO. TA JE RJAVE BARVE.
IMA TRDE IN OSTRE ROGE. Z
REPOM SI ODGANJA MUHE.
KRAVA RADA MULI SOČNO
TRAVO. NJEN DOMEK JE V
HLEVU. SOSEDOVA KRAVA IMA
TUDI TELIČKA. TEGA IMAM
ZELO RADA. KRAVA IN TELI-
ČEK POTREBUJETA HLEV, HRA-
NO IN SKRB.
SONJA GAJŠEK, 1. A.
MAJŠPERK
FAZANI
FAZANI ŽIVIJO V GOSTEM
GRMOVJU IN OB VODAH.
FAZANI SO ZELO PLAŠNI PTIČI.
NJIHOVO PERJE JE PISANO.
IMAJO DOLGE REPE. SO RES
LEPI PTIČI. SPIJO NA DREVESU
POLETI SI SAMI IŠČEJO HRANri
NA POLJU. POZIMI PA jj^
NASTAVLJAJO HRANO LOVciv
KRMILNICE.	*
ZVONKA FAKIN, i,.
OŠ MAJŠPERi;
NEDELJA
Ko sem zjutraj vstala, mi j,
m^amica dala zajtrk. Potem sem ^
učila do kosila. Nato sem mamici
pripovedovala zgodbice. Nato svaj
mamico odšli v Naraplje k stati
mami Tam sem se igrala. Igrali smo
se gnilo jajce in črnega moža.
Jelka Hertiš, l.a
OŠ Majšperk
Mladinski al<tiv
vKBPtuj
Na dan pred začetkom kongresa
ZSM v Moravcih, 1. oktobra 1974,
je bil ustanovljen mladinski aktiv pri
Kreditni banki Maribor - podružni-
ci Ptuj, ki šteje 30 članic in članov,
za predsednika pa je bil izvoljen
Rudi Vrabl.
Udeleženci na ustanovni konfe-
renci direktor banke Tone Purg,
predsednik sindikalne organizacije
Franc Petrovič in predsednik ZSM
Ptuj Milan Cuček so poudarili, da
pomeni ustanovitev aktiva pri KBM
- Podružnici Ptuj dostojno poča-
stitev kongresa ZSM pa tudi mlado
organizirano pomoč družbenopo-
litičnih organizacij v delovni
skupnosti, v mestu in v občini Ptuj.
Novi mladinski aktiv pomeni tudi
pomoč samoupravnim organom v
bančni delovni skupnosti, na drugi
strani pa možnost nenehnega,
koristnega seznanjanja članic in
članov aktiva ZSM o vsem
domačem in svetovnem dogajanju, o
delu in nalogah v delovni skupnosti
ter v Ptuju in v občini.
Po kongresu ZSM je začrtana
socialistična pot mladih generacij v
naši republiki Sloveniji in v
Jugoslaviji. Aktivno delo mladih
delavcev v banki bo lahko hitro
pokazalo na to, kako pravilna je bila
usanovitev mladinskega aktiva tudi v
tej delovni skupnosti in kako
koristna bo za vse članstvo redna,
programska in temeljita družbeno-
vzgojna dejavnost, brez katere si ni
mogoče zamišljati pravilne sodobne
orientiranosti mladega rodu.
Novoizvoljeni predsednik aktiva
mladih delavcev Rudi Vrabl je
sprejel odgovorno predsedniško
funkcijo v prepričanju, da bo imel v
aktivu vedno delavoljne in enotne
tovarišice in tovariše.
J. V.
tednik — Četrtek, it. oktobra 1974
stran 13
SOBOTNI VEČER Z ANTENO
Revija ANTENA, radio Ptuj in
jjfv Ljubljana so pripravili v
juboto, 12. oktobra v veliki dvorani
^GA Kidričevo zabavnoglasbeno
prireditev, na . kateri so podelili
pokal na razpis »Iščemo popevko
poletja" ter razglasili najboljši
[opalni kostim poletja 74.
Vse je šlo bolj po televizijsko - z
dvajset minutno zamudo namreč.
Tako, da so vse do pričetka oddaje
nekateri gledalci v dvorani precej
^sno protestirali. Glavni je bU
priljubljen gledališki igralec Mirko
Bo^taj, ki je kar naprej kričal:
,Dajmo, dajmo ..." pa tudi, ko so s
jjropamom že začeli, je večkrat
zakričal, da je zadonelo po celi
dvorani: „Hahaha, hihi..Seveda
se je obvezno obrnila vsaj polovica
dvorane, ki pa verjetno ni vedela,
kdo izvaja ta show. Padlo je precej
grenkih na njegov račun, kot:
„ferdamani butl," pa tudi konj ali
slon je bil za nekatere. Torej, ker je
bU Mirko Bogataj čisto zadaj, mu
žal ni uspelo pritegniti gledalcev
nase. No, pa prenehajmo s to
zlobnostjo, kajti ta čas se je na odru
zvrstila že cela paleta popularnih
pevcev zabavne glasbe in humori-
stov, Njihov program je povezovala
priljubljena napovedovalka RTV,
Nataša Dolenc. Ce še ne veste, kdo
vse je zabaval gledalce v dvorani,
vam lahko zaupamo tudi to.
Vokalno instrumentahii ansambel
„Vokali" iz Celja so pripeljali s
seboj dve ljubki dekleti, Mikico in
Vesno. Obe sta tudi peli ljubko.
Morda je bilo vse skupaj malo
preglasno pa malo preveč nekakšne-
ga zvijanja, kar je močno spominjalo
na soseda, kije prejšnji teden prvič
jedel gobe, ki mu jih je lastnoročno
nabrala njegova žena.
Ditka Haberl je imela tokrat za
spremembo bele lase, glas pa nič
lx)ljši, mislim popolnoma enak kot
drugače. Oto Pestner je bil tudi
tokrat solidno počesan na prečko in
v lepem sivem gvantu. Zapel pa je
tudi odlično, če računamo, daje na
oder priletel zadnji hip in ves
zasopihan. Nadvse me je prevzela
Marjana Deržaj. Mislim, da sta s
Sepetovo Majdo edini, ki zdržita.
toUko let za mikrofonom, ne da bi
se njuna popularnost, še manj pa
glas kakorkoli poslabšala. Všeč mi je
bil tudi Ivan Mojzer. Mladi
mariborski pevec, ki je pred kratkim
snel mavec z roke. „Hej, hopa cifra
mož" je zapel pa se mi je zasmilil do
dna duše, kajti spomnil sem se na
tiste čase, ko smo še „fuclali",
nakar smo tudi mi bili brez dinarja.
Nehote pa je prav ta popevka
postala „popevka poletja" in Ivan
Mojzer je prejel od urednika te
oddaje Andreja Lebiča prekrasen
pokal - vsaj nekaj. Gledalcem so se
nato smejali še Vinko Miljutin
Simek, ali „toti štajerski kavboj,"
Evgen Jurič, humoristični urednik
Antene, potem pa še TOF .. . torej
nihče drug kot Anton Fornezzi 1. r.
Na oder je prišel samo z očali -
klobuk je verjetno kje izgubil, kajti
na poti v Kidričevo je nekje cesta
zavila, on pa ne in takole so se tebi
nič meni mimogrede zaleteli v nič
hudega sluteč avtobus, in zoper
tof. .. V avtomobilu pa so bili še
Nataša Dolenc, Oto Pestner ter
ostalo dragoceno blago, ki pa je na
sečo ostalo celo.
Za „lahko noč" so potem še
ubogim gledalcem pokazali nekaj
slečenih manekenk, torej njihove
kopalne kostime. Celo poletje je
namreč revija Antena na vsaki svojih
prireditev pokazala osem ženskih
kopalk in najboljša je ta večer
dobila lepo nagrado in priznanje.
Za konec je Nataša Dolenc
obljubila (čudno, kajne? ) da bomo
še prišli-v Kidričevo in da bo spet
lepo (? ? ).
Tako mene, kot ostale gledalce pa
je ta večer motilo tudi to, daje bila
dvorana zakajena tako močno, da si
od zadaj zares s težavo spremljal
dogajanje na odru. No, pa se je culo
toliko bolj. Vseeno pa ostajata za
prihodnjič dve možnosti za čistejše
ozračje: ali da vklopijo v dvorani
ventilacijo, še bolje pa je - in tudi
po vseh pravilih bontona, da med
takšnimi in podobnimi koncerti
kajenje v dvorani prepovejo.
M. Ozmec
VEČ SREDSTEV ZA TELOVADNE
OBJEKTE
V okviru novih oblik financiranja
telesne kulture, ki je šele sedaj
izenačena s financiranjem ostalih
samoupravnih interesnih skupnosti,
bo tudi na področju telesne kulture
mogoče pričakovati večje uspehe v
vzdrževanju in obnavljanju telesno-
vzgojnih objektov, kakor tudi razvoj
telesno vzgojne dejavnosti.
Lahko bi z gotovostjo trdili, daje
to izenačenje oblik financiranja
telesno kulturne dejavnosti prišlo za
objekte kot za dejavnosti v občini
Slov. Bistrica tik pred dvanajsto, saj
so obstoječi objekti iz leta v leto
postajali manj uporabni, večali pa so
se tudi stroški vzdrževanja in po-
pravil, katerih zaradi pomanjkanja
sredstev v največ primerih sploh ni
bilo mogoče izvršiti.
Podpisovanje samoupravn^a spo-
razuma, v katerem bodo občani
odvajali 0,54 odstotka od bruto
osebnega dohodka za razvoj telesno
kulturne dejavnosti, bo po predvi-
devanjih prineslo 178 milijonov SD.
Od tega zneska je potrebno 30
milijonov odvojiti za izpolnjevanje
republiškega programa. Tako bo za
področje občine Slov. Bistrice osta-
lo letno okoli 148 mUj. SD, kar je
veliko več kot v preteklih letih.
Na drugem zasedanju skupščine
temeljne telesno kulturne skupnosti,
ki je bila pred dvema mesecema v
Slov. Bistrici, so v okviru tako
zbranih sredstev in komisijskem
ogledu obstoječih telovadnih ob-
jektov - telovadnic sprejeli investi-
cijski program nalgžb za leto 1974 v
obnovo telovadnic. Iz tega programa
sedaj že tečejo obnovitvena dela pri
telovadnici v Oplotnici, medtem ko
v Slov. Bistrici gradijo prizidek k
telovadnici, v katerem bodo zgradili
prepotrebne sanitarije in garderobe.
V	Oplotnici sedaj izvajajo adapta-
cij ska dela, kjer bodo v celoti
obnovili strop in streho telovadnice,
vgradili nova okna in vrata ter
uredili sanitarije z garderobami.
Priložnost pa so izkoristili tudi
mladi iz Oplotnice in ostali ljubitelji
telovadbe, ki želijo s prostovoljnim
delom in lastnimi pridevki dogra-
diti še prizidek za orodje in sestanke
TVD Partizan Oplotnica kakor tudi
vaškega aktiva ZMS. V ta namen
tudi s prostovoljnim delom sode-
lujejo v obnovi telovadnice, kjer so
že opravili okoli 200 ur.
Prizidek v Slov. Bistrici bo name-
njen predvsem sanitarijam, garde-
robi in kopalnicam, katerih v
sedanjih pogojih ni bilo mogoče
uporabljati, kot pogoj za organi-
ziranje večjih tekmovanj ali drugih
srečanj. Za obnovo in dozidavo v
Oplotnici in Slov. Bistrici je TTKS
Slov. Bistrica namenila okoli 90
starih milijonov. Po predvidevanjih
pa naj bi dela, kijih izvaja Gradbeni
servis Slov. Bistrica, v Oplotnici
zaključili najkasneje do 15. dec.
letos v Slov. Bistrici pa do 31.
decembra 1974.
V	naslednjem, 1975 letu pa
predvidevajo, po komisijsko pregle-
danem in ugotovljenem priori-
tetnem redu obnoviti telovadnico v
Poljčanah in Makolah. Ob tem bodo
redno skrbeli za obnovo odprtih
objektov, kot so nogometna, roko-
metna, košarkarska in druga igrišča
ter za rekreacijske objekte. V
letošnjem letu je tako TTKS Slov.
Bistrica s svojimi sredstvi sodelovala
pri asfaltiranju rokometnega igrišča
v Oplotnici, košarkarskega v Poljča-
nah in betoniranju ograje na nogo-
metnem igrišču v Slov. Bistrici.
VH
Staro telovadnico v Oplotnici bo potrebno temeljito obnoviti, pri tem
pomag^^o tudi krajani in mladina..
14 stran
tednik — Četrtek, i7. oktobra 19,J
»VSI SLOVENCI HODIMO, TEČEMO,
KOLESARIMO ...« TUDI V PTUJU
V	organizaciji Temeljne telesno-
kulturne skupnosti in Društva
pedagogov telesne kulture Ptuj bo v
soboto 19. in v nedeljo 20. 10. 1974
pod skupnim naslovom „Vsi
Slovenci tečemo, hodimo, kolesari-
mo . . ." občinski kros za leto 1974
v Ljudskem vrtu.
Z željo, da bi se tep krosa
udeležilo čim več ljudi, je
organizator razdelil tekmovanja na
dva dela.
V	soboto, 19. 10. 1974 je
tekmovalni del za osnovne in
srednje šole in sindikalne organizaci-
je, tekmovalci pa so razdeljeni v
sledeče kategorije:
1.	mlajši pionirji (1961 in mlajši)
na progi dolgi 800 m
2.	mlajše pionirke (1962 in
mlajše) na progi dolgi 600 m
3.	starejši pionirji (1959, 1960) na
progi dolgi 1000 m
4.	starejše pionirke (1960, 1961)
na progi dolgi 800 m
5.	mladinci (1956 in mlajši) na
progi dolgi 2000 m
6.	mladinke (1956 in mlajše) na
progi dolgi 1000 m
Kategorije za sindikalne organiza-
cije:
1.	člani (ni starostnih omejitev)
na progi dolgi 2000 m
2.	članice (ni starostnih omejitev)
na progi dolgi 1000 m
3.	veterani (nad 35 let) na progi
dolgi 1500 m
V	nedeljo, 20. 10. 1974 bo
tekmovalni del za vse T K organizaci-
je v občini v sledečih kategorijah:
1.	mlajši pionirji (1961 in mlajši)
na progi dolgi 1000 m
2.	mlajše pionirke (1962 in
mlajše) najprogi dolgi 800 m
3.	starejsi pionirji (1959, 1960) na
progi dolgi 1500 m
4.	starejše pionirke (1960, 1961)
na progi dolgi 1000 m
5.	mladinci (1955 in mlajši) na
progi dolgi 3000 m
6.	mladinke (1956 in mlajše) na
progi dolgi 1500 m
7.	člani (1950 in starejši) na progi
dolgi 5000 m
8.	članice (1955 in starejše) na
progi dolgi 1500 m
9.	vojaki (ni starostne omejitve)
na progi dolgi 3000 m
Tekmovanje se bo odvijalo po
stezi v Ljudskem vrtu, start in
zborno mesto pa je na nogometnem
igrišču TVD Partizan Ptuj. Pravico
do udeležbe imajo tudi vse športne
sekcije pri MO, ter prosimo, da se
tekmovanja udeležijo v čim večjem
številu.
Organizator je pripravil za prvo-
uvršcene ekipe priznanja in diplo-
me.
Poimenske prijave sprejema
TTKS, Vošnjakova 5. do 15. 10.
1974.
Ptujski atleti ponovno zmagali
v soboto, 12. 10. 74 je bilo v
Prevaljah že osmo tradicionalno
pokrajinsko atletsko tekmovanje
Koroške, Šaleške, Pomurja in
Dravskega polja. Nastopale so
občinske reprezentance Raven,
Velenja, Murske Sobote in Ptuja.
Tako kot lansko leto so tudi letos
zmagali pri moških Ptujčani z veliko
prednostjo, saj so zbrali 96 točk,
pred Velenjčani, ki so dosegli 74
točk. Tretje so bile Ravne, četrta pa
Murska Sobota. Pri ženskah so
zmagale Velenjčanke, pred Ptujem,
Ravnami in Mursko Soboto. Tudi
skupna zmaga je pripadla atletom iz
Ptuja.
Poleg ekipne zma^e so atleti iz
Ptuja osvojili pri moških 4 zlate, 4
ssrebrne in 2 bronasti medalji,
ženske pa so prejele 1 zlato, 5
srebrnih in 3 bronaste medalje.
Tekmovali so ekipno in posamično.
Zlato odličje je pripadlo dvakrat
Miki Prstecu za zmago na 100 in
200 m, Dušanu Korenu v skoku v
višino ter štafeti 4 x 100 m, ki je
stekla v postavi Kerin, Koren,
Medved in Prstec. Drago Skok je
prejel srebrno medaljo v suvanju
krogle, Stanko Habjanič v teku Z
3000 m, Dušan Koren v skoku '
daljino in Zlatko Marčič v skoku v
višino. Marčič je bil še tretji v skoK
v daljino. Bronasto kolajno si i«
pritekel tudi čČrto Solina vtekun»
1500 m.	'
Pri ženskah je prejela zlato
medaljo Tatjana Butolen v teku na
100 m. Srebro pa so osvojil
naslednje: Vlasta Mramor pjj
suvanju krogle, Zorka Vičar v skoku
v daljino. Cvetka Fras v teku na 800
m in štafeta 4 x 100 m v postavi
Vrabl, sestri Vičar in Butolen,
Majda Širec je prejela bronasto
kolajno v skoku v višino, Mira
Kolarič pri skoku v daljino in
Milena Cestnik v teku na 800 m.
Ta zmaga je bil uspešen zaključeii
atletske sezone atletov Ptuja, ki so
bili letos večkrat pod vrhom
slovenske in jugoslovanske atletike,
predvsem v mladinskih kategorijah!
V nedeljo jih čaka še občinski
kros, nato pa ob koncu oktobra
kros „DELA'^' v Ljubljani.
OP
Rumene rutice na cesti
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu skupščine občine
Ptuj je v svojem programu dela
posvetil več pozornosti varnosti
otrok na cesti, posebno tistim, ki so
v tem šolskem letu naredili prve
korake v šolo. Na neizkušenost teh
začetnikov morajo biti pozorni vsi
koristniki v cestnem prometu,
posebno še vozniki motornih vozil.
Številne prometne nesreče teh
udeležencev na cesti, ki imajo v
pretežni večini najtežje posledice
narekujejo, da zaščitimo otroka v
cestno prometnem vrvežu. Svet je
odločil, da vse prvošolce in
obiskovalce malih šol opremi z
rumenimi ruticami, ki jih je razdelil
po šolah.
Svet priporoča šolam in staršem,
da otroci redno nosijo rumene
rutice, ker je to v interesu varnosti
otrok; koristnikom ceste, posebno
voznikom motornih vozil pa, da
povečajo previdnost pri vožnji pri
srečanju otrok, posebno tistih, ki
nosijo rumene rutice.
S povečanejm previdnosti vseh
udeležencev v cestnem prometu
bomo mnogo prispevali k splošni
prometni varnosti posebno še naših
najmlajših. SVET ZA PREVENTIVO
IN VZGOJO
V CESTNEM PROMETt
Medobčinska nogometna liga Ptuj
Rezultati 7. kola skupine „A"
PTUJ:VIDEM 1:0
KIDRIČEVO:GEREČJA VAS 1:4
STOJINCI:ROGOZNICA 1:5
LOVRENC:MARKOVCI 0:3
SKORBA:MAKOLE 1:0
GRAJENA:HAJDINA preloženo za-
radi vode na igrišču
Rezultati 6. kola skupine „B"
VIČANCI B:DRAŽENCI 3:2
DRAVINJA:APAČE 1:6
DORNAVA:ZAVRČ 7:2
LESKOVEC:ZLATOLIČJE prelože-
na zaradi vode na igrišču
Sklepi tekmovalne in sodniške
komisije:
1. V nedeljo je zaradi krosa
prestavljeno redno osmo kolo in se
Igra 27. 10. 1974.
2.	Rajko Bogme, igralec ekipe
Mladinec iz Lovrenca, se kaznuje
zaradi fizičnega*napada na sodnika s
prepovedjo igranja v sezoni
1974/75, 1975/76.
3.	Janez Vidovič, igralec TVD
Partizan Markovci, sekcija STOJNCI
se kaznuje s prepovedjo igranja v
jesenskem delu 1974/75.
4.	Vito Žajdela, igralec TVD
Partizan Rogoznica, se kaznuje s
prepovedjo igranja v jesenskem delu
sezone 74/75.
5.	Stane Skok, igralec TVD
Partizan Videm, se kaznuje zaradi
dveh rumenih kartonov s prepoved-
jo igranja na prvenstveni tekmi 27.
10.
6.	Milan Began, igralec TVD
Partizan Videm, se kaznuje zaradi
dveh rumenih kartonov s prepoved-
jo igranja na prvenstveni tekmi 27.
10.
7.	Miran Golob, igralec TVD
Partizan Dornava, se kaznuje zaradi
dveh rumenih kartonov s prepoved-
jo igranja na prvenstveni tekmi 27.
10.
8.	Zaostale tekme se igrajo v
soboto, 19. 10. 1974 na imščih
domačinov. Tekma VIDEM:SKOR-
BA ob 15.00; Mušič-Mohorko-
Waiksler, GRAJENA:HAJDINA
Muanda-Kekec-Radolič.
9.	Igrišče Mladinca iz Lovrenca na
Dr. polju se zapre za dve prvenstveni
tekmi MNL Ptuj. Svoje nasprotnike
in tekmovalno komisijo morajo
pravočasno obvestiti o spremembi
Igrišča.
10.	Na predlog oz. zahtevo
sodniškega zbora pri MNL Ptuj, da
se tekma MAKOLE:LOVRENC
ponovi, bo komisija sklepala na
prihodnji seji.
tednik — Četrtek, it. oktobra 1974
stran 15
rezervirano
%a iufzeka
„Mici - Mici - Micika je prleška
diklina, zalubleno me fort Jedi no
šmarnice mi piti ne pisti. . . Tak si
Žalostno pojen okoli pune pivnice
pijače, ki jo je Mica doj zaklenla no
jcluč skrila, gor na dveri pa je
napisala: Pozor, hujdi pes. Saj je
resen praf naredla, no vena vete kak
to zgleda, če ded pijan okoli volgof
plaže, jas pa sen, malo me je sron
povedati, tokšne sorte ftič, ki ga rad
preveč na zob spistin no si potli
zapejen: Še en liter ju-hu-hu, te pa
nemo ftrofa več domu. Dostikrot
sen že sklena, da nemo več čista nič
pija, to mi je tudi dohtar prepove da
pa me vrag prekleti dr^oč na led
spela. Tudi kožen sen ze večkrot
ploča, ^do sen se na mopedi
alkoholicno prestrošeni voza. Saj
ven, da se van ne hvolin z lepin, to
van samo zato pišen, da ne bi tudi vi
tak pokvarjeni bili, kak sen jas. Pa,
saj mo se pobojša, to van obečan.
To moren nareti navsezodjo^ tudi
zavelo moje Mice, ki sploh nič več,
rožen vode, — ne pije.
Grozdje smo v glovnen že obrali.
Letina je po pravici povedano, boj
mršava. Vina de meje kak prejšja
leta, kak kože pa de tudi boj kislo.
Zaj pa vas, drogi brolci praf lej)0
prosin, da nan pridete na pomoč v
Prlekijo saj do nas drgačik jobolka
doj zasipale. Vobin vas, da si jih
pridete obirat, skoro za šenk van jih
domo, nekšni trinkgeld pa ,te nan te
vena že dali za nje. Fčosik smo meli
odkupno postajo za jobolka, letos
pa nise ne pita za sodje. Saj bi delali
jebelšnico pa nemarno zadosti
polovjokov, v jorek pa pijače tudi
nemremo vlevati. Pjebi, to neje hec,
gdo gledaš, kak ti sodje gnili no ne
veš kaj bi nareda ž jin.
Bliža se nan den fseh mrtvih. Ze
gnes bi vas rad spuna na to, da na
pokopališčih trovo doj pokosite no
naredite malo več reda kak smo ga
vajeni na naših pokopališih, to je na
tisti njivi, na keri mo pret ali
pozneje dobli fsi odločbo o
stanovanjski pravici. Ne pozobte
tudi na spomenike no spominske
plošče fsen tistin, ki so med vojsko
za našo svobodo živleja dali . . .
Zadosti za gnes. Gren na pašo.
Srečno vaš Lujs
NEDELJA, 20. OKTOBRA: 6.00
— 8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05
Poročila. 6.30 EP. 6.50 Za vas. 7.00
Jutranja kronika. 7.2 EP. 7.30 Za
kmetijske proizvajalce. 7.50 EP.
8.00 Poročila - Radijski in TV
spored. 8.07 Radijska igra za
otroke. 8.50 Skladbe ,za mladino.
9.00 Poročila. 9.05 Še pomnite,
tovariši. 9.55 EP. 10.00 Poročila.
10.05 Iz naših krajev. 11.00
Poročila. 11.15 - 14.00 Poslušalci
čestitajo; vmes ob 11.50 Pogovor s
poslušalci. 12.00 - 12.15 V nedeljo
opoldne. 13.00 Poročila. 13.15 -
13.30 Obvestila in zabavna glasba.
14.00 Poročila. 14.05 - 18.00
Nedeljsko popoldne. 18.00 Poro-
čila. 18.03 Radijska igra. 18.50 EP.
19.00 Radijski dnevnik. 19.30
Obvestila. 19.40 Ansambel Jožeta
Privška. 19.50 Lahko noč, otroci.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.00
Poročila. 22.20 Serenadni večer.
23.00 Poročila. 23.05 Literarni
nokturno. 2 3.15 V lučeh semafor-
jev. 24.00 Poročila.
PONEDELJEK, 21. OKTOBRA:
14.00 Poročila. 14.10 Amaterski
zbori pojo. 14.30 Poslušalci česti-
tajo. 14.5 5 EP. 15.0 Dogodki in
odmevi. 15.30 Glasbeni intermezzo.
15.45 - 16.45 Vrtiljak; vmes ob
16.30 Moda za vas. 16.45 Interna
469. 17.00 Poročila. 17.20 Po
željah poslušalcev. 18.00 Poročila.
18.05 Naš gost. 18.20 Ob lahki
glasbi. 18.50 EP. 19.00 Radijski
dnevnik. 19.30 Obvestila. 19.40
Ansambel Lojzeta Slaka. 19.50
Lahko noč, otroci. 20.00 Ti in
opera. 22.00 Poročila. 22.20
Popevke. 23.00 Poročila. 2 3.05
Literarni nokturno. 23.15 Jazz.
24.00 Poročila.
TOREK, 22. OKTOBRA: 14.00
Poročila. 14.10 Skladbe za mladino.
14.40 Na poti s kitaro. 14.55 EP.
15.00 Dogodki in odmevi. 15.30
Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak.
16.45^ Poti sodobne medicine. 17.00
Poročila. 17.20 Zveneča imena.
18.00 Poročila. 18.05 V torek
nasvidenje. 18.35 Lahke note. 18.50
EP. 19.00 Radijski dnevnik. 19.30
Obvestila. 19.40 Ansambel Week-
end. 19.50 Lahko noč, otroci.
20.00 V pesmi in besedi. 20.30
Radijska igra. 21.35 Zvočne kaska-
de. 22.00 Poročila. 22.20 Koncer-
tantna glasba. 2 3.00 Poročila. 2 3.05
Literarni nokturno. 23.15 Popevke.
24.00 Poročila.
®EDA, 23. OKTOBRA: 14.00
Poročila. 14.10 Pojo operni pevci.
14.30 Poslušalci čestitajo. 14.55 EP.
15.00 Dogodki in odmevi. 15.30
Glasbeni intermezzo. 15.45 Loto
vrtiljak. 16.45 Orkester norveškega
radia. 17.00 Poročila. 17.20 Komor-
ni zbor. 18.00 Poročila. 18.05 Naš
razgovor. 18.35 Predstavljamo vam.
18.50 EP. 19.00 Radijski dnevnik.
19.30 Obvestila.
19.40 Jazz. 19.50 Lahko noč,
otroci. 20.00 Koncert. 21.30
Zabavni zvoki. 22.00 Poročila.
22.20 Jazz. 23.00 Poročila. 23.05
Literarni nokturno. 2 3.15 Zabavna
glasba. 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 24. OKTOBRA:
14.00 Poročila. 14.10 Poje „Slav-
ček" iz Trbovelj. 14.40 Med šolo,
družino in delom. 14.55 EP. 15.00
Dogodki in odmevi. 15.30 Glasbeni
intermezzo. 15.45 Vrtiljak. 16.45
Jezikovni pogovori. 17.00 Poročila.
17.20 Iz domačega opernega arhiva.
18.00 Poročila. 18.05 Znanstveniki
pred mikrofonom. 18.20 Kasete in
gramofonske plošče. 18.35 Zabavni
orkester. 18.50 EP. 19.00 Radijski
dnevnik. 19.30 Obvestila. 19.40
Ansambel Silva Štingla. 19.50
Lahko noč, otroci. 20.00 Domače
pesmi. 21.00 Literarni večer. 21.40
Lepe melodije. 22.00 Poročila.
22.20 Komorna glasba. 23.00
Poročila. 2 3.05 Literarni nokturno.
PETEK, 25. OKTOBRA: 14.00
Poročila. 14.10 Mladina poje. 14.30
Poslušalci čestitajo. 14.55 EP. 15.00
Dogodki in odmevi. 15.30 Napotki
za turiste. 15.45 Vrtiljak. 16.50
Človek in zdravje. 17.00 Poročila.
17.20 Iz koncertov in simfonij.
18.00 Poročila. 18.05 Ogledalo
časa. 18.15 Signali. 18.50 EP. 19.00
Radijski dnevnik. 19.30 Obvestila.
19.40 Ansambel Fantje treh dolin.
19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Top
pops 15. 21.15 Oddaja o pomoršča-
kih. 22.00 Poročila. 22.20 Iz logov
domačih. 2 3.00 Poročila. 2 3.05
Literarni nokturno. 23.15 Jazz.
24.00 Poročila.
SOBOTA, 26. OKTOBRA: 14.00
Poročila. 14.10 Po Jugoslaviji.
14.55 EP. 15.00 Dogodki in
odmevi. 15.30 Glasbeni intermezzo.
15.45 Vrtiljak. 16.45 Lahka glasba.
17.00 Poročila. 17.20 Gremo v
kino. 18.00 Poročila. 18.05
knjižnega trga. 18.20 Dobimo se ob
isti uri. 18.50 EP. 19.00 Radijski
dnevnik. 19.30 Obvestila. 19.40
Ansambel Francija Puharja. 19.50
Lahko noč, otroci. 20.00 Spo-
znavajmo svet in domovino. 21.15
Za razvedrilo. 21.30 - 2 3.00
Oddaja za izseljence — vmes ob
22.00 - 22.20 Poročila. 23.05 V
novi teden. 24.00 Poročila.
zinka:
Letošnja
trgatev
Obiralci so zmeraj
vriskali, peli,
uganjali burke
m bili veseU.
Letos pa vreme
vsem je zapelo
in jim prav čudne
obleke nadelo.
Eden se v gumijev
plašč je zavil,
drugi s polivinilom
se okrasil.
Tretji pa spet,
da bi bil izrazit,
predpasnik usnjen
si privezal na rit.
Na glavah vsem čudni
klobuki so stali,
tak z vehko so muko
grozdje obrali.
Zdaj preša zaškriplje
in vinček kaplja,
gospodinja se z jerbasom
v hribček poda.
Se ji v blatu posmakne
in čofne na rit,
še dražestni popek
bil blata je sit.
O, vinček ti zlati,
kdo ne imel bi te rad,
ko treba je za te
vse muke prestat'!
16 stran
tednik — Četrtek, i7. oktobra 19,J
NEDELJA. 20. 10.: 9.05 Svet v
vojni; 9.55 Otroška matineja; 10.50
Poročila; 10.55 Ob 30-letnici
osvoboditve Beograda; Nedeljsko
popoldne... Moda za vas; 18.20
Vidocq; 19.15 Barvna risanka;
19.20 Cikcak; 19.30 TV dnevnik;
19.50 Tedenski gospodarski komen-
tar; 19.55 3-2-1; 20.00 Človek in
pol; 21.00 Karavana; 21.35 Športni
pregled; 22.10 T V dnevnik.
PONEDELJEK, 21. 10.: 8.10 TV
v šoli; 9.30 TV v šoli; 11.00 Velika
šolska ura; 14.10 TV v šoli; 15.40
Madžarski TVD; 17.00 Velika šolska
ura; 18.00 Obzornik; 18.15 Od zore
do mraka; 18.45 Narodi in pisava;
19.05 Odločamo; 19.15 Barvna
risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TVD;
19.55 3-2-1; 20.05 Nesreča; 21.05
Sodobna oprema; 21.15 Kulturne
diagonale; 21.45 Mozaik kratkega
filma; 22.05 TV dnevnik.
TOREK, 22. 10.: 8.10 TV v šoli;
9.35 TV v šoli; 10.05 TV v šoli;
14.10 TV v šoli; 15.35 TV v šoli;
16.35 Madžarski TVD'; 17.35
Okrogle o Veržejcih; 17.50 Barvna
risanka; 18.05 Obzornik; 18.20
Življenje v gibanju; 18.45 Mozaik;
18.50 Nf prezrite; 19.15 Barvna
risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV
dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.05 Mi
med seboj; 20.5 5 Propagandna
oddaja; 21.05 VVhiteoaki z Jalne;
21,55 TV dnevnik.
SREDA, 23. 10.: 8.10 TV v šoli;
10.50 TV v šoli; 15.25 TV v šoli;
17.25 Zgodba o deklici Margareti;
17.5 5 Obzornik; 18.10 Oportunisti;
18.40 Mozaik; 18.45 Mladi ža
mlade; 19.15 Barvna risanka; 19.20
Cikcak; 19.30 T V dnevnik; 19.5 5
3-2-1; 20.05 Film tedna; 21.40
Propagandna oddaja; 21.45 TV
dnevnik; 22.00 Svetovno prvenstvo
v gimnastiki.
ČETRTEK, 24. 10.: 8.10 TV v
šoli; 9.35 Francoščina;^ 14.10 TV v
»li; 15.35 Francoščina; 16.30
Svetovno prvenstvo v gimnastiki;
17.30 Bratovščina sinjega galeba;
18.00 Obzornik; 18.15 Mozaik;
18,20 Svet v vojni; 19.15 Barvna
risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV
dnevnik; 19.55 3-2-1; 20.05
Rdeče vino; 21.20 Kam in kako na
oddih; 21.30 Četrtkovi razgledi;
22.00 T V dnevnik; 22.15 Svetovno
prvenstvo v gimnastiki.
PETEK, 25. 10.: 8.10 TV v šoli;
10.50 Angleščina; 14.10 TV v šoli;
16.00 Madžarski TVD; 17.10
Obzornik; 17.30 Svetovno prven-
stvo v gimnastiki; 19.15 Barvna
risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV
dnevnik; 19.50 Tedenski notranje-
politični komentar; 19.55 3-2-J;
20.05 Dobri sosed Sam; 22.10
Propagandna oddaja; 22.15 T V
kažipot; 22.35 TV dnevnik.
SOBOTA, 26. 10.: 9.30 TV v šoli;
10.35 TV v šoli; 12.00 TV v šoli;
13.55 Nogomet Sloboda:Hajduk;
16.25 Disneyev svet; 17.10 Mozaik;
17.15 T V obzornik; 17.30 Svetovno
prvenstvo v gimnastiki; 19.15
Barvna risanka; 19.20 Cikcak; 19.30
TV dnevnik; 19.50 Tedenski
zunanjepolitični komentar; 19.55
3-2-1; 20.00 Skrita kamera; 20.30
Propagandna oddaja; 20.40 Burt
Bacharac; 21.30 Barvna propagan-
dna oddaja; 21.35 Obešenec; 23.05
TV dnevnik.

SLOVENSKA BISTRICA
Slovenika blite cilju
Slovenika postaja tudi v bistriški občini resničnost
Kljub slabemu vremenu, ki vlada
že daljše obdobje, dela na naši
bodoči avtocesti Sloveniki z ne-
zmanjšano hitrostjo napredujejo.
Sodobna mehanizacija in prizadev-
nost delovnih organizacij, ki so
prevzele gradnjo naše cestne lepoti-
ce, omogočajo da dela hitro
napredujejo, in bodo, če ne bo
večjih ovir, tudi do roka končana.
To velja tudi za odsek od Hoč do
Slov. Bistrice, ki naj bi bil dokončan
do začetka 1975 leta. Te dni se
mehanizacp in graditelji nahajajo
na območju občine Slovenska
Bistrica, kjer je vsak dan več
asfaltne površine na novi cesti. VH
ČETRTEK, 17. oktobra: 18.00
Ruščina; 18.25 Otroška oddaja;
18.30 Šport; 18.55 EP; 19.00 Slike
iz Avstrije; 19.20 Program RTV A;
19.24	EP; 19.30 Cas v sUkah; 20.00
EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15
Beg; 21.30 Ingeborg Bachmann;
22.15 Čas v sUkah; 22.20 Šport.
PETEK, 18. oktobra: 18.00
Kmetijska oddaja; 18.25 Otroška
oddaja; 15-.30 Družina Feuerstein;
18.55 Oddaja kmetijske zbornice;
19.00 Slike iz Avstrije; Projram
RTV A; 19.24 EP; 19.30 Cas v
sUkah; 20.06 Šport; 20.09 EP;
20.15 Linija Onedin; 21.05, EP;
21.10 Lep primer; 21.55 Čas v
slikah; 22.00 Komedija.
<3B0TA, 19. oktobra: Moje
mnenje je; 18.25 Otroška oddaja;
18.30 Kultura; 18.55 Heinz Con-
rads; 19.20 Program RTV A; 19.24
EP; 19.30 Čas v sUkah; 20.00 EP;
20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15
Gozdna pot; 21.15 Poznate melodi-
je? 22.00 Čas v slikah.
PONEDELJEK, 21. oktobra:
18.00 TV test; 18.25 Otroška
oddaja; 18.30 V kraljestvu divjih
živali; 18.55 EP; 19.0 Slike iz
Avstrije; 19.20 Program RTV A;
19.25	EP; 19.30 Čas v slikah; 20.00
EP; 20.06 Šport; 20.09 EP; 20.15
Boney; 21.05 Oddaja za naročnike
RTV A; 21.15 Šport; 22.15 Čas v
slikah.
TOREK, 22. oktobra: 18.00
Angleščina; 18.25 Otroška oddaja;
18.30 Rožnordeči panter; 18.55 EP;
19.00 Slike iz Avstrije; 19.20
Program RTV A; 19.24 EP; 19.30
Čas v slikah; 20.00 EP; 20.06 Šport;
20.09 EP; 20.15 Zgodovina Kanade
v folklori; 21.15 Mestni pogovori;
22.30 Čas v slikah.
SREDA, 2 3. oktobra: 18.00
Francoščina; 18.25 Otroška oddaja;
18.30 TV kuhinja; 18.55 Oddaja
OEVP; 19.00 Slike iz Avstrije;
19.20 Program RTV A; 19.24 EP;
19.30 Čas v sUkah; 20.00 EP; 20.06
Šport; 20.09 EP; 20.15 Svet knjiee;
21.19 EP; 21.20 Prerezi; 22.20 Cas
v slikah.
ČETRTEK, 17. oktobra: 16.00-
Napoved sporeda; 16.05 — Poročila
in obvestila; 16.15 - Za vas in "vaš
dom; 16.50 - Gospodinjam v
pomoč; 17.00 - Med mladimi
delavci v podjetju ,,01^a Meglič";
17.30 - Poslusajte, izberite.
PETEK, 18. oktobra: 16.00 -
Melodija dneva; 16.05 - Poročila in
obvestila; 16.15 - Ekonomsko-
propagandna oddaja; 16.40 -
Pionirski radijski studio; 17.00 -
Leopold Volkmer, ljudski pesnik in
buditelj; 17.30 - Na srednjem valu
198,5 metra.
SOBOTA, 19. oktobra: 16.00 -
Napoved sporeda; 16.05 — Poročila
in obvestila; 16.20 - Rezerviran
čas: 17.00 — Celodnevno bivanje
otrok v šoli; 17.15 - Za vas in vaš
dom; 17.40 - Spored v prihodnjem
tednu; 17.45 - Glasba za konec
tedna;
NEDELJA, 20. oktobra: 11.00 -
Odmevi tedna; 11.15 - Obvestila in
reklame; 11.30 - Volitve v
samoupravne interesne skupnosti;
11.38 - Razgovor z delegati
kongresov Zveze sindikatov; 11.45
-	Kmetijska oddaja: Jesenska setev;
12.00 - Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 21. oktobra:
16.00 - Melodija dneva; 16.05 -
PoročUa in obvestila; 16.15 —
Vedro v novi teden; 16.30 - Šport
in glasba iz naše fonoteke; 17.00 —
Uresničevanje ustave v TOZD in
OZD; 17.15 — Ekonomsko-propa-
gandna oddaja; 17.40 - Novosti iz
gramofonskih hiš.
TOREK, 22. oktobra: 16.00^-
Napoved sporeda; 16.05 — Poročila
in obvestila; 16.15 - Za vas in vaš
dom; 16.45 - Zabavna glasba;
17.00 - Na obisku v Žetalah; 17.30
-	Kar ste izbrali, predvajamo.
V ostalem času prenašamo prvi
program radia Ljubljana.
mali oglasi
Dobro ohranjen televizor RR f^jj
prodam. Bizjak Mirjam, Tomšičeva
ul. 7, Maribor.
ZASTAVO 750, letnik 66, ugodno
prodam tudi na ček. Sokolska 37
Maribor.	'
TRAJNOGOREČO sobno pej
j,emo", samo eno zimo rabljeno in
štedilnik „gorenje" visok, s pečico
60 X 60 poceni prodam. Trop
Ferkova 4, Vičava, tel. 77-5 76.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro
ohranjen prodam. Štiberc, Panonska
2, Ptuj.
PRODAM SODE: 146, 280 in 329
literske. Vprašajte Ptuj, Tomšičeva
37 (Vičava).
IŠČEM prazno sobo v Ptuju ali
okolici Naslov v upravi.
VSELJIVO komfortno dvosobno
stanovanje v centru Ptuja prodam.
Ostapovic, Bezjakova 6/a, Ptuj.
24. OKTOBRA 1974 bo na dražbi
ha ptujskem sodišču v sobi štev. 2
ob 11. uri prodana hiša z nekaj
zemlje ob asfaltni cesti blizu
avtobusne postaje v Borovcih.
Vabim interesente, da si hišo
ogledajo in se oglasijo pri lastnici
Ani Kristovič, Borovci 27/a, p,
Markovci pri Ptuju.
LEPA JABOLIO\ za ozimnico in
prešo ter jabolčnik po nizki ceni
prodam. Angela Medved, Ptujska
gora, Podlože 44.
POCENI PRODAM dva čista vinska
soda, 300 literska. Ivana Vinkler,
Budina 46.
KUPIM- pet čebeljih družin. V
poštev pridejo žnidaršič panji.
Naslov v upravi.
V BLIŽINI Ptuja oddam v najem
dve sobici (ena primerna za kuhinjo)
z souporabo topalnice samcu ali
zakoncema brez otrok. Naslov v
upravi
POCENI PRODAM ^ skoraj novo
oljno peč. Kuburovič, Ciril—Meto-
dov dr. 11/I.
PRODAM dva mopeda V - 15 za
motokros. Gaizerjeva 6, Ptuj.
TOMOS V - 15, predelan za
motokros ugodno prodam. Rogozni-
ca 50/a, Ptuj.
PRODAM LEPA JABOLKA na
drevesu za ozimnico ali za prešo in
dobro ohranjen mlin za sadje
„ježek". Silvo Topolovec, Podleže
91, Ptujska gora.
KUHARICO, lahko je starejša,
sprejmem takoj. Plača po dogovoru.
Gostilna „Pri Majdi", Spuhlja 26.
izdaja časopisni zavod Ptujski ted-
nik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5. p. p-
99. - Urejuje uredniški odbor.
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured-
nik - Anton Bauman. Telefon ijredništva in uprave (062) 77-079. - Žiro
račun SDK Ptuj 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Ma-
ribor, Svetozarevska ul. 14.