POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
Kazalci na področju kakovosti človeških virov so v Savinjski regiji izrazito podpovprečni
(strani*).
ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI
(stran 14)
(stran 4)
(foto: Benjamin Kanjir)
Akcija Savinjskih novic
pvc
pvc/alu atu okna vrata senčila zimski vrtovi
emree jgsm amrno^Sl
iitnesiimsaync?

.

Mm
VSE ZA KOLINE
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
KPC Ljubija, 837-07-71, 837-07-20 Železnina Luče, 584-40-24 Železnina Radmirje, 838-80-43
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208
Zadruga mozirje
1 X NOVO = zmeraj novo.
Zavarujte svojo hišo, stanovanje	c „
in opremo na NOVO vrednost.	J
Tako si boste zagotovili, da vam v primeru škode,	sSö
vse kar je uničeno, nadomestimo z novim.
Zavarovanje z več vključenimi nziki pomeni manjše tveganje, s tem manj skrbi in prihranek stroškov.
smer
v
ŠE VEDNO GOTOVINSKI POPUST NA PLOŠČICE IN TALNE OBLOGE V ŽELEZNINI GORNJI GRAD!
TEL: 839 44 30
tm
10%
www.simer.si
Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje, tel. 03/42 55 800
POTEPUH
I Vi samo uživajte
Mi vaše počitnice jemljem resno
POTEPUHOVA ADVENTNA POTEPANJA
Adventne skrivnosti v SALZBURGU in OBERNDORFU: 4. in 18.12. - od 6.500 SIP Božičkovomesto CHRISTKINDL in STEYR: 4. in 18.12.-od6.800Sit
BOŽIČNI in NOVOLETNI PAKETI ter SILVESTROVANJA	_________
SLOVENSKO in HRVAŠKO PRIMORJE, SLOVENSKA ZDRAVILIŠČA in PLANINE IZJEMNA PONUDBA: NAJEM LUKSUZNIH APARTMAJEV V KRANJSKI GORI v času Božičnih in Novoletnih praznikov - 5 dnevni najem apartmaja že od 76.000 Sit JESENSKI PAKETI ob morju in v zdraviliščih: 3-dnevni paket že od 16.300 Sit LAST MINUTE: EGIPT: Hurgada in Sharm el Sheikh, Turčija, Tunis, Kanarski otoki,, e-mail: notepuh@siol.net, www.mlHiolinar.si plačilo na več obrokov
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/71323 00,03171323 01; fax: 03/71323 08
Sport center PRODNIK
Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji
Tel. 03 838 10 30
GSM 041 752 111	^
Preprodaja vstopnic:	. ^
Muzej Vrbovec Nazarje, Tragal Nazarje, Občina Nazarje, Občina Gornji Grad, TIC Mozirje, TIC Solčava in TIC Ljubi


Tretja stran
OSREDHJA HHilŽHlCA
SÉMI
Bliža se konec letošnjega leta, le še dobrih deset dni nas loči do najbolj norega meseca, in v uredništvu Savinjskih novic smo znova načeli temo, kdo ali kaj je najbolj zaznamovalo) leto 2004. Redni bralci se gotovo spomnite, da smo par let nazaj nekajkrat izbirali zgornjesavinjsko osebnost leta in pri tem prišli do zaključka, da je krog ijudi, ki bi si po našem mnenju resnično zaslužili ta naziv, relativno majhen. Zagotovo paje veliko več tistih, ki so dejavni pretežno na območju občine svojega bivališča in v okviru lokalne skupnosti prispevajo svoj delež k boljšemu življenju.
In smo se odločili, da poskusimo z novim konceptom. Ponujamo vam možnost, da sami izberete občana ali občanko, kije v letošnjem letu z delom na svojem področju najbolj pozitivno vplival(a) na razvoj in kakovost bivanja v vaši občini. Na tak način bomo konec leta dobili naj občan(k)e Mozirja, Nazarij, Gornjega Gradu, Ljubnega, Luč in Solčave.
Ker ne želimo, da bi imeli občutek, da vam kogarkoli vsiljujemo, smo pustili vse odprto. Glasujete lahko torej za vsakega, ki ima stalno bivališče na območju vaše občine, seveda pa pričakujemo,
da boste svoj predlog utemeljili. Prav gotovo obstaja vsaj en tehten razlog, zaradi katerega boste konkretni osebi namenili svoj glas.
Verjamemo, da bo naša nova akcija lepo zaživela in da bodo svoj trenutek pozornosti doživeli tudi ljudje, ki vsak v svojem okolju veliko postorijo, pa se njihovo delo nekako kar spregleda, ker smo vsi že navajeni, da ga opravijo. Vaše prve glasovnice pričakujemo do torka, v prihodnji številki časopisa pa bomo objavili nove, saj se želimo s tem vsaj delno izogniti kampanjskemu zbiranju glasov.
V naslednji izdaji Savinjskih novic vam bomo postregli s kopico informacij o darilih in obdarovanju, saj je praznični december dobesedno pred vrati. Začne se z Miklavžem, nadaljuje z Božičkom in konča z dedkom Mrazom. Ne gre spregledati niti poslovnih daril, kise v dobršni meri prenašajo tudi v obdobje po novoletnih praznikih. Skratka -razlogov več kot dovolj, morda paje to tudi pravi trenutek, da opravimo svoje plemenito poslanstvo in delček darujemo še v dobrodelne namene. Saj ni nujno, da je to dobrodelna organizacija, lahko je posameznik, ki potrebuje takšno ali drugačno pomoč. Že od nekdaj velja, da kdor daje-tudi dobi.
Aktualno:
Odpuščanje zaradi ekonomskih vzrokov?... 4
Občinski svet Mozirje:
Ekonomska cena vrtca ostaja nespremenjena......
Regijsko študijsko središče
Župani na različnih bregovih......
Intervju:
Adrijana Zupanc, direktorica regijskega študijskega središča v Celju
SA-SA regija:
Brez povezovanja v gospodarstvu ni možnosti za uspeh
KUD Utrip Reči<a ob Savinji:
Zanimiva Grafenauerjeva zgodba.....11
Juvanje:
Razstava likovnih del Berte Šmid
Na naslovnici: Člani mozirskega prostovoljnega gasilskega društva v akciji
ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 47,19. november 2004. Izhaja vsak petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjskacesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. \lzkljudno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. __________________________________________________________________________________________________^
©
TRI OD SESTIH Z60RNJESAVINJSKIH OBČIN SE BREZ PODŽUPANA
V zakon o lokalni samoupravi je zakonodajalec povsem nedvoumno zapisal, da mora imeti občina podžupana, ki ga na predlog župana potrdi občinski svet. Na polovici mandata organov lokalnih skupnosti občine Luče, Gornji Grad in Mozirje podžupanovše vedno nimajo. Medtem ko vLučah in Gornjem Gradu očitno ni prave volje sprožiti postopekza imenovanje pa so predlog mozirskega župana tamkajšnji svetniki že dvakrat zavrnili.
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnikje na septembrski seji občinskega sveta v skladu z občinskim statutom za neprofesionalnega podžupana ponovno predlagal svetnika Janka Žuntarja. Na tajnem glasovanju je predlog podprlo sedem svetnikov, enajst pa se jih z županovim predlogom ni strinjalo, saj so se opredelili proti Žuntarju. Še pred Suhoveršnikovim županovanjem je veljalo v Mozirju nenapisano
Ravnateljica Ana Kladnik je pripravila predlog, po katerem bi se lahko ekonomska cena za mlajše skupine povišala za deset, za starejše pa tri odstotke. Novo oblikovane cene bi zadoščale za normalno poslovanje v naslednjem letu.
V razpravi se svetniki nikakor niso strinjali z novim povišanjem, saj je vrtec med največjimi porabniki proračunskih sredstev. Ve se, da star-
pravilo, da če je župan iz Mozirja, naj bi bil podžupan iz Rečice oziroma obratno. Sedanji župan poudarja, da si išče pomočnika, torej bi po logiki, ki pa v politiki ni vedno logična, svetniki morali njegov predlog podpreti. »Vsekakor še naprej iščem rešitev, ki bo prepričala večino svetnikov,« je na kratko ocenil položaj Suhover-šnik, ki mu je seveda jasno, da vobčin-skem svetu nima zagotovljene politične večine.
ši plačajo delež glede na višino dohodka, razliko pa pokriva občinski proračun. Kar 61 odstotkov cene predstavljajo stroški dela, zato so se v razpravi znova pojavile pobude po združevanju podobnih dejavnosti na nivoju občine. Gre seveda za dve centralni šoli in vrtec.
Svetniki so razpravo zaključili z dvema sklepoma. S prvim so zadolžili občinske strokovne službe, da
Podžupan je nočna mora tudi za lučkega župana Cirila Rosea, ki se očitno ne more odločiti, kateri od svetnikov bi bil najprimernejši. Vzačetku mandata seje na lučkem političnem prizorišču kar precej iskrilo, kar naj bi bil argument za županovo taktično zavlačevanje, čeprav je tudi sedanja županova želja, da se na vprašanju podžupana doseže konsenz v občinskem svetu, precej nelogična. V politični matematiki je pač dovolj zagotoviti spodobno večino, ki jo je mogoče stehtati edinozglasovanjemokandidatu, ki ga, tako Ciril Rose, iz določenih razlogov še ni predlagal. Vsekakor bi bilo vredno slišati, kateri vzroki, ki so očitno nad členi zgoraj omenjenega zakona, že dve leti branijo županu, da bi predla-
pripravijo elaborat o različnih možnostih združevanjjavnih zavodov na območju občine. Višje ekonomske cene zato svetniki niso sprejeli.
Proračunski rebalansi naj bi uskladili uradne proračunske postavke z dejanskim stanjem. Svetniki so se zato na tej seji drugič letos srečali z razpravo na to temo. Prvi rebalans letos je bil sprejetžeaprila,svetniki pašopodolgo-trajni razpravi sprejeli tudi tokratnega.
Pred občinskim svetom so predlog proračuna za prihodnje leto pregledali že vsi odbori, zato so bili svetniki več ali manj seznanjeni s trendom razvoja občine v prihodnjem letu. Dobro poznavanje le-tega
gai, po njegovi presoji, najprimernejšega kandidata.
Občini Luče in Gornji Grad sta sploh edini v Zgornji Savinjski dolini, ki od uvedbe lokalne samouprave še nista imeli podžupana. Zdi se, daje v Gornjem Gradutovprašanjevceloti drugotnega pomena tudi za člane občinskega svetalupanToni Rifelj je pred meseci sicer zagotovil, da išče primernega kandidata in da sezenim od svetnikov celo pogovarja. Imena Rifelj ni hotel razkriti. Neuradno pa nam je uspelo izvedeti, da naj bi postal gornjegrajski podžupan Janez Rihter iz Nove Štifte, kije informacijo sicer potrdil, vendar naj bi pristal na županovo prigovarjanje samo pod določenimi pogoji.
Savinjčan
je omogočilo sprejetje z določenimi pripombami v prvi obravnavi. Druga obravnava naj bi bila še letos, na decembrski seji.
Gradnja večstanovanjskega objekta na Brdcah se zaključuje. Stanovanjski skladje pristopil k nakupu še štirih neprofitnih stanovanj, ki bodo omogočila normalnejše življenje izbranim družinam. Svetniki so zato potrdili namero Občine, da tudi sama pristopi k nakupu še dveh stanovanj. Tako bo na Brdcah sedem občinskih in enajst skladovih neprofitnih stanovanj. Uradna otvoritev objekta bo 25. novembra.
GLIN ŽAGARSTVO
Odpuščanje zaradi ekonomskih vzrokov?
Potem ko je Gozdno gospodarstvo odkupilo žagarsko proizvodnjo v Nazarjah, je do prvega novembra v ostanku družbe Glin Žagarstvo ohranilo zaposlitev okoli sto delavcev. Takrat je dobilo odločbe o trajnem prenehanju delovnega razmerja 18 delavcev. Dan spomina na mrtve je na simbolni ravni postal usoden za 13 delavcev iz proizvodnje in pet režijcev.
Po besedah predsednika sindikata Igorja Kalina so v glavnem odpustili starejše delavce, vzroki pa naj bi bili predvsem ekonomske narave. Nihče torej ni bil poslan na zavod za zaposlovanje iz krivdnih vzrokov. V vsakem primem je vzdušje v podjetju vse prej kot vzpodbudno, saj so bili
delavci letos deležni že treh spiskov, s katerimi je vodstvo ugotavljalo presežne delavce. Na prvem, še v obdobju pred odkupom žagarske proizvodnje,jih je bilo na spisku 51, na drugem se jih je znašlo 21, nazadnje pa 18 delavcev, kolikor jih je ostalo brez dela po prvem novembru.
Igor Kalin je v imenu sindikata povedal: »Ljudje imajozagotovljeno pravno varslvo,vendarjetoboljslabatolažba. Sprašujem se, na podlagi kakšnih kriterijev so določili presežne delavce, ki so stari med 40 in 50 let. Odpustili so celo ljudi, ki po našem mnenju, presegajo normo. Če že odpuščajo in preštevajo zaposlene, zakaj ni večje selekcije med režijskimi delavci?« Kalinje prepričan,daje trenutnasituacijavžagar-slvu posledica vse prej kot urejenih notranjih razmer. Ena od delavk, kije delala na skupinski normi, naj bi se
znašla na spisku odpuščenih zaradi slabih delovnih rezultatov, v resnici pa naj bi morala oditi zaradi previsokih prevoznih stroškov na delo.
Za komentar smo poprosili tudi direktorja firme Ferdinanda Brinovca, vendar zaradi številnih obveznosti in službenega potovanja do 22. novembra ni dosegljiv. V kratkem telefonskem pogovoru nam je zagotovil, da bo po tem datumu z veseljem pojasnil vzroke, zaradi katerih je trajno ostalo brez dela osemnajst delavcev.
Savinjčan
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Ekonomska cena vrtca ostaja nespremenjena
Mozirski občinski svetniki so se 10. novembra na 18. redni seji srečali z obsežnim dnevnim redom. Največ časa so namenili obravnavi novih ekonomskih cen vrtca in proračunu. Po metodologiji o določanju ekonomskih cen oskrbe v vrtcih bi se lahko z novim letom slednje povišale tudi v enotah mozirskega vrtca.
Aktualno
■■■■■■■■■■
REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE V CELJU
Župani na različnih bregovih
Ko so v občinah Nazarje in Luče izstopili iz Regijskega študijskega središča (RŠS), so se za takšen korak odločili tudi svetniki gornjegrajske občine. Zgornjesavin-jske občine so kot soustanoviteljice pristopile k javnemu zavodu pred dvema letoma, ker pa naj bi prihajale od tam vedno večje finančne zahteve, so se po besedah gornjegrajskega župana Tonija Riflja tukajšnji župani odločili za izstop iz RŠS. Po njegovem gre za področje, ki ne sodi v finančno pristojnost občin, saj naj bi sredstva za visoko šolstvo zagotavljala država.
Kot je znano, naj bi bil RŠS zametek univerze v Celju, ki naj bi ga v začetni fazi podprle občine in gospodarstvo, po vzoru primorske univerze pa naj bi se breme financiranja po ustanovitvi visokošolske ustanove v celoti preneslo na državo. V resnici je RŠS redek, če ne celo edini primer, katerega je doslej podpiralo vseh 32 občin celjske statis-
Županja občine Ljubno Anka Rakun: »Vseh nas so polna usta decentralizacije, ko pa je potrebno storiti konkretne korake, se zadeve začnejo krhati.«
tične regije, zato je odločitev treh občin predvsem finančnega značaja in očitno korenini v slabi koordinaciji občin z omenjenim javnim zavodom.
Lučki župan Ciril Rose je ob tem navrgel, da obljubljeni cilji niso bili uresničeni, prvenstveno pa morajo v Lučah varčevati, če želijo prihodnje leto zgraditi prepotreben most preko Savinje. Z Roscem seje načelno mogoče strinjati, čeprav je na drugi strani povsem lahko ugotoviti, da občine nekritično finančno podpirajo kopico ustanov in dejavnosti izven Zgornje Savinjske doline.
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik zagotavlja, da v njihovi občini ne razmišljajo o izstopu iz RŠS, še posebej, ker gre za ustanovo, iz katere naj bi v Celju nastala visoka šola. Iz občinske blagajne namenjajo okoli 500 tisoč tolarjev, po razgovoru z direktorico RŠS Adr-ijano Zupanc (intervju z njo objavljamo v tej številki op.p.) pa Suhoveršnik članstvo v Regijskem študijskem središču podpira še bolj izrazito kot doslej.
Enakega mnenja je tudi Ijubens-ka županja Anka Rakun, ki, mimo-
grede, vztraja na stališču, da se zgornjesavinjski župani niso odločili, da izstopijo iz RŠS. »V tem obdobju vodim koordinacijo županov in se kaj takega sploh nismo pogovarjali. V občini Ljubno gledamo na zadevo dolgoročno, po vzoru Primorske, kjer so zainteresirani deset let »vozili v isto smer« preden so dosegli ustanovitev univerze. Vsi »modri« govorijo, da brez ustreznega izobraževanja ne bo perspektive. Vseh nas so polna usta decentralizacije, ko pa je potrebno storiti konkretne korake, se zadeve začnejo krhati,« pravi Anka Rakun.
Pripominjamo, da bo decentralizacija možna po ustanovitvi visokošolske ustanove, kar naj bi na dolgi rok ustavilo beg možganov izven domačega okolja. Na Ljubnem za RŠS namenjajo 300 tisoč tolarjev, kar je po Rakunovi povsem simboličen znesek, v primerjavi z dolgoročnim pomenom za mladino, ki želi nadaljevati študij čim bližje doma.
Savinjčan
V VELJAVI OHLAPNEJSA PRAVILA 0 DOMAČIH ZAKOLIH
Pretekli teden sta s podpisom kmetijskega ministra Milana Pogačnika začela veljati pravilnika o domačih zakolih, proizvodnji in neposredni prodaji živil živalskega izvora s kmetij. Slovenski kmetje lahko odslej koljejo živali za lastno porabo kar doma in si tako prihranijo stroške klanja v registriranih klavnih obratih. Z ohlapnejšimi pravili v proizvodnji in neposredni prodaji živil živalskega izvora na kmetijskih gospodarstvih, je kmetijsko ministrstvo ustreglo predvsem kmetijam, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom.
-	—-	;	I I	■ I	I
ENGROTUŠ CELJE
Prvi Tušev trgovski center v Krškem
Konec meseca novembra bodo v Krškem odprli prvi Tušev trgovski center. Družba Engrotuš d.o.o. je v objekt investirala 950 milijonov tolarjev, v prostorih, ki se raztezajo na več kot 2.400 kvadratnih metrih, pa bodo poleg Tuševega supermarketa še drogerija, prodajalna z oblačili, frizerski salon in gostinski lokal. Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek je prepričan, da bodo tudi vtem delu Slovenije kupce prepričali s pestro izbiro izdelkov po ugodnih cenah, raznovrstno akcijsko ponudbo in izdelki njihove hišne blagovne znamke.
KF
po
Oba pravilnika sta pisana na kožo kmetom, karje razumljivo, saj sojih pripravili na Veterinarski upravi Slovenije in pri tem upoštevali želje in priporočila Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Pravilnik, ki določa pogoje za zakol živali zunaj klavnic, vendar samo za domačo porabo, določa, da takega mesa ni dovoljeno prodajati. Vprašanje je, kdo in kako bo to nadzoroval.
Nič ni definirano, kje se lahko kolje živali, kakšne higienske standarde je potrebno upoštevati, tako da je omogočen zakol v kateremkoli prostoru na kmetiji. Je pa določeno, kako morajo biti živali omamljene pred zakolom, da se prepreči nepotrebno trpljenje in tudi, da mora imetnik živali hraniti potrdila o oddanih snoveh s posebnim tveganjem koncesionarju najmanj dve leti in jih na zahtevo veterinarskega inšpektorja predložiti v pregled. Jas-noje, da zakol bolnih oziroma sum-
ljivih živali ni dovoljen. Ob morebitnem sumu je lastnik dolžan obvestiti veterinarja.
Predpis za mesnopredelovalne obrate je najbolj vprašljiv v delu, ki določa, da se zakol, razsek in predelava lahko opravijo kar v istem prostoru. Za vse registrirane mesnopredelovalne obrate veljajo precej strožji predpisi, saj nikakor ni dovoljeno, da bi v istem prostoru klali, razkosovali in čistili vsebino vampom. Pravilnik sicer nalaga, da mora biti prostor pred ponovno uporabo očiščen in razkužen, vendar bo v praksi, kot kaže, higiena klavnih prostorov v precejšnji meri prepuščena volji in pripravljenosti kmetov. Kmetijski minister je torej pred odhodom iz vladne palače ustregel kmetom in istočasno obrnil hrbet obratom, ki morajo izpolnjevati precej strožje pogoje za klanje in predelavo mesa.
Savinjčan

ADRIJANA ZUPANC, DIREKTORICA REGIJSKEGA STUDIJSKEGA SREDISCE V CELJU
»Vse bom naredila za to, da si
premislijo...
«
Adrijana Zupanc (foto: Franci Kotnik)
Regijsko študijsko središče (RŠS) v Celju je javni zavod, pristojen za razvoj regijske infrastrukture terciarnega izobraževanja na območju statistične Savinjske regije. Ustanovilo ga je vseh 32 občin v regiji in območni gospodarski zbornici iz Celja in Velenja. RŠS se je znašlo v središču pozornosti, ko so občinski sveti v Lučah, Gornjem Gradu in Nazarjah sklenili, da njihove občine izstopijo iz zavoda in se s tem osvobodijo bremena sofinanciranja. O vsebini delovanja RŠS in aktualnem zapletu z omenjenimi občinami smo se pogovarjali z direktorico Adrijano Zupanc.
- Kaj je bil glavni razlog za ustanovitev Regijskega študijskega središča v Celju?
Ugotovljeno je bilo, da so kazalci na področju kakovosti človeških virov v Savinjski regiji izrazito podpovprečni glede na stanje v državi. To pomeni, da imamo precej podpovprečno izobraženost, precej pod povprečjem pa je tudi delež mladih, ki se odločajo za nadaljevanje študija. Glede na to, da smo tretja največja regija v državi, so ti kazalci še bolj zaskrbljujoči. Odločitev lokalnih skupnosti in obeh območnih gospodarskih zbornic, da ustanovijo regijsko študijsko središče, je bila zato brez dvoma pravilna, ker se lahko sedanjestanje dolgoročno in v pravi smeri spremeni le z razvojem infrastrukture terciarnega izobraževanja.
-	Zakaj se je v Celju razvoj višjega oziroma visokega šolstva začel tako pozno?
Še deset let nazaj se z razvojem visokega šolstva ni bilo mogoče ukvarjati izven univerz. S spremembo zakonodaje seje ta možnost končno pojavila. V nacionalnem programu razvoja visokega šolstva je zapisana usmeritev v decentralizacijo visokega šolslva, kije konkretno opredeljena tako, da bo država podpirala obstoj regijskih študijskih središč, ob hkratnem vložku lokalnih skupnosti in regijskega gospodarstva. Novi zakon o visokem šolstvu tudi omogoča, da lahko regije ali lokalne skupnosti ustanavljajo samostojne visokošolske zavode, torej zavode izven univerz. To so bili začetni pogoji za nastanek našega regijskega študijskega središča, oblikovanje prvih srednjeročnih programskih dokumentov in določitev razvojnih prioritet, ki naj bi vodile ktemu, da bi na Celjskem nekoč ustanovili četrto slovensko univerzo.
-	To se sliši kot zelo strateški cilj ...
Ustanovitev univerze je res dolgoročni cilj. V regijskem študijskem središču smo o tem temeljito razmislili in vse razvojne korake zastavili v tej smeri. Odločitevje bila pripravljena in sprejeta na strokovnem nivoju. Naše središče ima dva organa: poleg sveta zavoda, v katerem so predstavniki ustanoviteljev, imamo tudi strokovni svet, ki je sestavljen iz devetih akademikov oziroma univerzitetnih profesorjev, kjer so bile vse te stvari večkrat pretehtane in skrbno izbrane.
-	Kje ste začeli, kateri so bili prvi koraki?
Najprej je bilo treba narediti kvaliteten posnetek stanja na področju terciarnega izobraževanja v regiji in oblikovati baze podatkov. Že takoj prvo leto smo pristopili k izdelavi vsakoletnega statističnega poročila o stanju na področju višjega in visokošolskega izobraževanja, izdelali pa smo tudi regijsko evidenco kadrov, v katero smo zajeli vse tiste strokovnjake, ki izpolnjujejo pogoje za delo v visokošolski dejavnosti ali pa imajo to željo. Vzpostavili smo tudi regijsko evidenco raziskovalcev, posneli stanje na področju študentskih nastanitvenih kapacitet in s tem elaboratom na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport utemeljili gradnjo regijskega študentskega doma, nato smo izdelali posnetek stanja na področju štipendiranja in na podlagi tega pristopili k obliko-
vanju regijskega štipendijskega sklada, redno pa spremljamo tudi interes za študij, da imamo pregled nad tem, kadar se odločamo za razvoj novega študijskega programa. Hkrati smo oblikovali štiri ekspertne skupine za razvoj študijskih programov, vsaka šteje od pet do deset članov iz univerzitetne oziroma akademske sfere.
-	Štiri ekspertne skupine verjetno pripravljajo štiri študijske programe?
Res je. Razvijamo štiri visokošolske študijske programe, izmed katerih so trije visokošolski strokovni, utemeljeni na potrebah gospodarstva. To so programi poslovanje, mehatronika in varstvo okolja in ekotehnologija. Za slednji študijski program smo se odločili zato, ker je naša regija po obsegu vlaganj v eko tehnologijo, okoljski inženiring in podobne zadeve nad povprečjem države, trajnostni razvoj pa je varstvo okolja utemeljil kot stalno potrebo našega življenja v bodoče. Program mehatronika, ki združuje strojništvo, elektroniko in računalništvo, je utemeljen s tem, da je v naši regiji najbolj razvita industrija strojev in aparatov, program poslovanje pa je utemeljen z ugotovitvijo v regionalnem razvojnem programu, da v regiji primanjkuje podjetniških oziroma poslovnih znanj, poleg tega pa je interes za študij poslovnih ved v regiji izjemno visok in še narašča.
Četrti študijski program je univerzitetni program instrumentalna pedagogika, ki smo ga začeli razvijati na pobudo Mestne občine Velenje. Študija upravičenosti je pokazala, da je interes za vpis v programe, kjer si učitelji pridobijo ustrezno izobrazbo, izrazito velik napram možnostim, kijih ponuja država. Gre za program, katerega osnovna naloga ne bo izobraževanje akademskih glasbenikov, ampak profesorjev glasbe.
-	Kdo bo v praksi izvajal naštete programe?
Navedeni programi naj bi se izvajali na treh samostojnih visokošolskih zavodih, in sicer na visoki gospodarski šoli, visoki inženirski šoli in fakulteti za glasbo. To so tri institucije, ki jih želi ustanoviti naše središče. Vlogo oziroma elaborat za ustanovitev visoke gospodarske šole smo vložili že lani, vlogo za ustanovitev visoke inženirske šole pravkarvlagamo, pripravljamo pa tudi vlogo za ustanovitev fakultete za glasbo.

-	Če se ne motim, visokošolski strokovni programi poleg ostalih predmetov vključujejo tudi prakso. Verjetno s tem v celjski regiji ne bo težav?
Za potrebe visoke gospodarske in visoke inženirske šole, kjer morajo študenti opraviti pol leta prakse v neposrednem delovnem okolju, smo od številnih podjetij v regiji pridobili izjave, da so pripravljena biti učne baze za te programe. Isto velja tudi za fakulteto za glasba, saj so vse glasbene šole ponudile možnost opravljanja prakse.
-	To je torej glavna vsebina vašega dela?
To so naši projekti, imamo pa še nekaj podprojektov, ki služijo razvoju bodočih študijskih programov. Takšen primer je projekt MI-ZE, s katerim razvijamo višješolski strokovni program na področju medicinske informatike in zdravstvene
Kazalci na področju kakovosti človeških virov so v Savinjski regiji izrazito podpovprečni glede na stanje v državi. To pomeni, da imamo precej podpovprečno izobraženost, precej pod povprečjem pa je tudi delež mladih, ki se odločajo za nadaljevanje študija.
ekonomike. Za ta program je prišla pobuda iz Bolnišnice Celje. Delo na področju višješolskih strokovnih programov je bolj centralizirano, saj sodelujemo s Centrom za poklicno izobraževanje Republike Slovenije. Izvajamo tudi malo šolo muzeologije, ki poteka vsako leto poleti. Sedaj razmišljamo, da bi jo nadgradili v visokošolski strokovni program.
V letošnjem letu smo se precej posvečali tudi urejanju sistemskih pogojev za razvoj terciarnega izobraževanja. Ugotovili smo namreč, da v državi niso zagotovljeni pogoji in možnosti, da bi to delo bolj učinkovito in uspešno teklo. Naleteli smo na številne ovire in kot tretja največja regija v Sloveniji ter prvo tovrstno regijsko središče smo se čutili dolžne, da začnemo pripravljati »teren«, da seti pogoji spremenijo. Zato smo izdelali teze za dopolnitev strategije razvoja Slovenije, pripravili smo teze za dopolnitev zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, teze za spremembo zakona o visokem šolstvu in zakona o višjem strokovnem izobraževanju ter teze za dopolnitev meril in postopkov za ustanavljanje visokošolskih zavodov. Ključni razlog, zakaj država ni upoštevala naših argumentov, je bil, da regijska študijska središča nimajo podlage v zakonodaji in niso partner v vseh teh procesih. Da bi to spremenili, smo dali pobudo za institucionalizacijo regijskih študijskih središč, ki bi prinesla soustanoviteljstvo države in sofinanciranje iz državnega proračuna.
-	Regijskih študijskih središč po Sloveniji je zdaj že več. Ali med seboj kaj sodelujete?
Avgusta smo ustanovili koordinacijsko skupino regijskih študijskih središč, kijo imenujemo nacionalna koordinacijska skupina in združuje osem regijskih središč iz vseh neuniverzitetnih regij. To se nam je zdelo smiselno predvsem zato, ker se bomo tako lahko obračali na državo kot en partner, še posebej pri urejanju sistemskih pogojev. Mene so izbrali za vodjo koordinacijske skupine, naše središče v Celju pa je bilo izbrano za depozitarno.
-	Ali je mogoče potegniti kakšne vzporednice z razvojem visokega šolstva v Celju in Kopru, kjer imajo od nedavnega univerzo?
Za nastanek Univerze na Primorskem je bilo ključno, da so lokalne skupnosti vztrajale na zastavljeni poti. Desetletje je bilo treba vlagati v projekte, ki jih je izvajalo takratno visokošolsko središče v Kopru. V podobni vlogi smo danes mi. Treba je bilo vlagati v prostorske kapacitete in materiaine pogoje, ko pa so začeli zavodi izvajati svojo dejavnost, so pridobili koncesijo in na ta način so iz države začela pritekati sredstva nazaj v regijo. Zdaj, koje iz visokošolskih zavodov nastala univerza, je kompletno financiranje prešlo na državo.
-Kot ste seznanjeni,so trije zgomjesavinjski občinski sveti sprejeli sklep o izstopu njihovih občin iz vašega zavoda. Kako komentirate ta pojav?
Naše študijsko središče je vse doslej veljalo in še velja za neke vrste reprezentančno. Po našem vzoru se skušajo organizirati tudi v drugih središčih, vendar jim nikjer drugje ni uspelo, da bi pristopile vse lokalne skupnosti. Ta stoodstotna pokritost regije nam daje veliko kredibilnost, zlasti na nacionalni ravni. Na tej osnovi nam je uspelo podpisati pogodbo o poslovnem sodelovanju s
Če se zgledujemo po Finski in Danski, ki sta resnično zgodbi o uspehu, tam je imela odločilen vpliv na razvoj posameznih regij prav visokošolska dejavnost. Po njihovih rezultatih sodeč je to prava pot.
skoraj vsemi uglednimi nacionalnimi inštituti in kot edino regijsko študijsko središče smo letos uspeli kandidirati za državna sredstva za razvoj študijskih programov.
Dobili smo obvestilo Občine Gornji Grad, da se je odločila izstopiti. To za nas pomeni ogromno škodo, ne tako veliko v finančnem smislu kot glede reprezentativnosti. Vse bom naredila za to, da bom prepričala občinske svete, kjer so sprejeli enako odločitev, da si premislijo. Zelo mi je žal, da nisem imela možnosti sodelovati na sejah, kjer bi lahko svetnikom predstavila vse argumente za soustanoviteljstvo.
-	So se pomisleki v tej smeri pojavili že kdaj prej?
Doslej ni bilo zaznati nobenih težav na tem območju. Vse zgornjesavinjske občine so poravnale svoje obveznosti za letošnje leto, mi pa
se trudimo, da jih redno obveščamo o vseh dogajanjih, ne samo o programu dela, ampak tudi o vseh pomembnejših poslovnih dogodkih. Opravila sem razgovore s precejšnjim številom županov v regiji, s te strani pa še ni bilo povabila, na katerega bi se lahko odzvala. Naša praksa je, da tudi sami obiščemo občine, vendar smo bili bolj pozorni na tiste, ki so zamujale s plačilom.
-	Kakšen je ključ financiranja Regijskega študijskega središča v Celju?
Ob ustanovitvi sta glavnino finančnega bremena nase prostovoljno prevzeli mestni občini Celje in Velenje, prva prispeva 40, druga pa 30 odstotkov potrebnih finančnih sredstev. Ostalih 30 občin pokrije preostalih 30 odstotkov po ključu števila prebivalcev.
-	Koliko znašajo finančne obveznosti zgornje-savinjskih občin v nominalnih zneskih?
Občina Gornji Grad naj bi v letu 2005 prispevala 205.126 tolarjev, Občina Ljubno 214.045, Občina Luče 129.318, Občina Mozirje 481.601, Občina Nazarje 209.585, in Občina Solčava 44.592 tolarjev.
-	Ali razpolagate s podatki, kakšen je interes za visokošolski študij v Zgornji Savinjski dolini?
Na področju visokega šolstva delujejo v regiji trenutno le dislocirane enote različnih fakultet. Te enote ponujajo v glavnem programe izrednega študija, torej s šolninami, samo ena od mariborskih fakultet nudi tudi redni študij gradbeništva in prometa. V vse te programe je trenutno iz občine Mozirje vključenih 77 študentov, iz Nazarij 24, iz Gornjega Gradu 14, iz Ljubnega 27, iz Luč 16 in iz Solčave osem. To pomeni, da je v vseh šestih občinah izkazan interes za študij, ki pa se vedno, ko v regijo pripeljemo kakšen nov študijski program, še poveča.
-	Kakšna bo korist lokalnih skupnosti, če vaš projekt uspe?
Zagotovo je interes celotne regije, da ta projekt uspe. S tem se bo povečala dostopnost izobraževanja, povečalo se bo število vpisnih mest za redni študij, s čimer bo zagotovljena večja pravičnost izobraževanja, so pa še mnogi drugi efekti. Sprostilo se bo veliko novih delovnih mest, ne samo v visokošolski in znan-stveno-raziskovalni dejavnosti, ampaktudi drugod, saj bo morala imeti ta infrastruktura podporo tudi v okolju. Število poslovnih dogodkov se bo povečalo, vse to pa prinese nove priložnosti, tudi mednarodne.
Če se zgledujemo po Finski in Danski, ki sta resnično zgodbi o uspehu, tam je imela odločilen vpliv na razvoj posameznih regij prav visokošolska dejavnost. Tam so to pot že prehodili in tudi tam so imeli na začetku samo univerze, nato pa so se na pobudo lokalnih skupnosti začeli ukvarjati z decentralizacijo visokega šolstva. Po njihovih rezultatih sodeč je to prava pot.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
7.	SREČANJE VELIKEGA IN MALEGA GOSPODARSTVA
Brez povezovanja ni možnosti za uspeh
Kot smo že poročali, bo letošnje srečanje velikega in malega gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji pod naslovom Partnerstvo v konkurenčnosti potekalo od 30. novembra do 13. decembra. V tem času se bo zvrstila vrsta poslovnih dogodkov, zanimivih za gospodarske subjekte iz regije in izven nje, vsekakor pa bodo pomembni tudi za prihodnji razvoj Zgornje Savinjske doline.
Po besedah direktorice Savin-jsko-šaleške območne razvojne agencije Jasne Klepec je organizatorjem, poleg razvojne agencije vtej vlogi nastopa še območna gospodarska zbornica, po večletnih prizadevanjih letos uspelo pripeljati srečanje do te stopnje, da se bodo lahko podjetniki neposredno sestali s pristojnimi osebami za nabavo v Gorenju, BSH Hišnih aparatih in Revozu. Omenjeno srečanje z dobavitelji bo v sredo, 1. decembra, v velenjskem hotelu Paka.
Za nadaljnji razvoj Zgornje Savinjske doline bo pomemben tudi dogodek, ki bo 8. decembra v novem hotelu v Juvanju. Turizem je oziroma bi moral postati ena od ključnih razvojnih priložnosti naše doline. Dan, namenjen tej gospodarski panogi, je zamišljen tako, da bodo v uvodnem delu prikaza-
ni razvojni trendi turizma v svetu in konkurenčne prednosti Slovenije s poudarkom na Savinjsko-šaleški regiji, v nadaljevanju pa
bodo predstavljena sedanja raz-vojno-investicijska povezovanja v regiji, koncept turistično-rekreac-ijskega centra Jezero v Velenju, razvoj vodnih parkov v Sloveniji in razvojne možnosti zdravstvenega turizma v regiji. Ob tem velja poudariti, da postaja vse pomembnejši partner pri razvoju nekaterih omenjenih investicij družba BTC iz Ljubljane.
Turistični delavci bodo v novem povezovanju in skupnem nastopu
GOLTE D.0.0.
Izredno sodelovanje javnega sektorja
Na Golteh so v pretekli zimski sezoni prodali preko 52 tisoč kart, kar je bistveno več od pričakovanj in najbolj optimističnih napovedi. Celostna podoba uspešnosti je nekoliko slabša zaradi letne sezone, v kateri so beležili nekoliko slabše rezultate, vendar se po napovedih Zvoneta Esa, ki je v Premogovniku Velenje zadolžen za razvojno področje, že letos pospešeno pripravljajo na sezono 2005.
Turizem je izredno zahtevna gosp-	lavcev, čeprav je mogoče trditi, da
se z razvojem Golt spreminja tudi miselnost ljudi, ki že razmišljajo, kako bodo tudi sami udeleženi pri razvoju in trženju. Zavedati seje potrebno, da Golte niso samo smučanje, poskrbeti bo potrebno za nočno življenje, nekaj se mora dogajati tudi v Mozirju in na Ljubnem,« razlaga Es.
Pred časom so uspeli zbrati šestnajst podjetij in osem institucij iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline in jih povezati v grozd, ki se počasi, vendar vztrajno odpira vsem, ki so pripravljeni sodelovati pri dolgoročnemu razvoju turizma na tem območju.
Savinjčan
hotelu v Juvanju spregovorili tudi o pri trženju in promociji (foto: EMS)
Udeleženci srečanja v Juvanju bodo spregovorili tudi o povezovanju in skupnem nastopu pri trženju in promociji. »Ocenjujem, da smo na tem področju v Zgornji Savinjski dolini že kar precej naredili: imamo skupni katalog, imamo skupne spletne strani, kar pa še manjka, je organizacijska struktura, ki bi učinkovito tržila zmogljivosti, kijih imamo. Zato smo povabili k sodelovanju razvojno agencijo iz Ljubljane, ki ima izdelan načrt, kako naj
odarska panoga, zato rezultatov ni mogoče pričakovati preko noči. Pomembnoje, pravi Zvone Es, da so uspeli v družbo pritegniti širok krog gospodarskih subjektov in lokalnih skupnosti, ki so skladno z družbeno pogodbo vplačali finančni vložek.
»Izredno dobro sodelovanje javnega sektorja dokazuje, da se odgovorni zavedajo, kako potrebno je delovati usklajeno. Intenzivno delamo na programih, zavedamo se, da bomo uspešni samo z usklajenim delovanjem in enotnim propagandnim nastopanjem. Problem je vtem, daje zelo malo turističnih de-
bitako trženje potekalo. Podoben projekt imamo pripravljen tudi v naši agenciji in ga bomo prav tako predstavili udeležencem,« je povedala Jasna Klepec.
Povsem nov dogodek v sklopu letošnjega srečanja gospodarstva bo poskus bolj aktivnega sodelovanja z mladimi in njihova vključitev v razvoj regije. 13. decembra bo v velenjski knjižnici otvoritev razstave novih tržnih proizvodov in storitev ter predstavitev nagrajenih raziskovalnih nalog, ki so prispele na letošnji javni razpis Ideje mladih za razvoj Saša regije. Sklepni del dogodka bo namenjen okrogli mizi in srečanju mladih s predstavniki podjetij in lokalnih skupnosti.
»K sodelovanju na letošnjem srečanju gospodarstva želimo pritegnili čim večje število podjetnikov iz Zgornje Savinjske doline, da izkoristijo možnost vzpostavitve stika z odgovornimi ljudmi iz Gorenja, BSH Hišnih aparatov in Revoza. Zelo zanimivo bo tudi srečanje grozdov
3.	decembra, kjer bodo prikazane nekatere delujoče povezave podjetnikov, ki se na ta način uspešneje vključujejo kot dobavitelji v večje sisteme. V območni razvojni agenciji ocenjujemo, da je to odlična priložnost, da podjetniki vidijo, kako so se organizirala nekatera podjetja in uspela kot skupni partner v relaciji do večjega gospodarskega sistema. Podobno velja za turizem:
■ če ne bomo nastopili povezano, nimamo nobenih možnosti za uspeh!« je prepričana Jasna Klepec.
Franci Kotnik
AHMED ATTAU-AH ROUND THE PYRAMIDS
sAviUj^KE Movict SAVItJjSičA C6S.TA òùM WAZAP]£ SLöf/EWijA EUßoP£

TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
Nezavidljiv finančni položaj turističnih društev
Ob tem je bilo slišati, da bo morala turistična društvena organizacija še bolj kot v preteklosti sooblikovati turistično ponudbo in sodelovati v procesih pospeševanja razvoja slovenskega turizma. K temu zavezujejo dosedanje izkušnje in rezultati pri razvoju in poživljanju slovenskega turizma, več kot stoletna tradicija in množica ljudi, ki ustvarjalno in prostovoljno vlagajo svoj prosti čas, energijo, znanje in tudi
sredstva v delovanje turističnih društev za razvoj turizma v svojem kraju in za njegovo promocijo ter tako prispevajo k bogatitvi slovenskega turizma. Številni razpravljavci so bili enotnega mnenja, da je turistična društvena organizacija na vseh nivojih v finančno precej nezavidljivem položaju, ki ponekod resno ogroža dejavnost turističnih društev. Zaradi tega so v zaključke srečanja zapisali poziv slovenski
vladi in občinam, da tudi v skladu z merili Evropske unije zagotovijo finančne in strokovne pogoje za
delovanje in razvoj organizacij civilne družbe.
Savinjčan
Ob svetovnem dnevu turizma so se na delovnem srečanju na Bledu zbrali predstavniki turističnih društev in zvez. Ob tej priložnosti je prevladalo mnenje, da je za uspešen razvoj turizma na lokalni, regionalni in državni ravni potrebno medsebojno partnersko sodelovanje javnega, zasebnega in društvenega sektorja. Turistični razvoj bo potrebno uresničevati zavzeto in ustvaijalno kot izjemno razvojno priložnost in sestavino gospodarskega, socialnega, naravovarstvenega in prostorskega razvoja Slovenije.
LJUBNO OB SAVINJI
V vrhu najbolje urejenih
Ljubno ob Savinji je zasedlo na regijskem ocenjevanju krajev in mest v kategoriji drugi kraji prvo mesto in se tako uvrstilo v drugi krog ocenjevanja, kjer se je v republiškem merilu uvrstilo na drugo mesto za Vojnikom in pred Medano.
Poleg Ljubnega je bila prepričljiva tudi Logarska dolina, saj ji je republiška ocenjevalna komisija prisodila tretje mesto med hribovskimi kraji. Visoki uvrstitvi nikakor nista naključje, ampak plod trdega dolgoletnega dela, kar potrjuje tudi priznanje Občini Ljubno, za prizadevno in kakovostno urejanje lokalne turistične ponudbe na uradnem slovenskem turističnem informacijskem portalu, ki ga je prejela od Slovenske turistične organizacije.
Savinjčan
ZBIRANJE SREDSTEV ZA NAKUP RENTGENA ZA INVAZIVNO SRČNO DIAGNOSTIKO
Do rentgena le s pomočjo širše skupnosti
Društvo Korona je ustanovilo namenski sklad za zbiranje sredstev za nakup rentgena za invazivno srčno diagnostiko, s katerim je mogoče odkrivati zgodnje bolezenske spremembe na koronarnih žilah in s tem preprečevati nastanek srčnega infaikta in nenadne srčne bolezni.
Cena rentgena, ki lahko rešuje življenja, je izredno visoka, saj znaša približno 750.000 EUR. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja v zdravstvu se je društvo Korona za pridobivanje finančnih sredstev odločilo obrniti tudi na širšo javnost. Društvo jamči, da bo ustanovljeni
Karitas *
http ://forum.karitas.si
Odvisnost
Svetuje Robi Jereb, dipl. soc. Zavod Pelikan - Karitas Materialna pomoč
Svetuje Polona Šporin, dipl. soc. delavka, Slovenska karitas Pomoč ženskam in materam v stiski
Svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Materinski dom Škofljica. Pomoč starejšim in bolnim
Svetuje Helena Zevnik, vms., prof. zdrav, vzg., Zavod Pelikan Karitas
Splošna bolnišnica Celje pokriva, uvedba nove diagnostike oz. rentgena za invazivno srčno diagnostiko izrednega pomena, saj bo zagotovo rešila marsikatero življenje, izboljšala pa se bo tudi kval-Strokovnjaki celjske bolnišnice iteta življenja bolnikov s srčnimi opozarjajo, da je glede na obseg boleznimi, bolezni in velikosti regije, ki jo	TG
Brala o Savinjskih novicah
»Prvo preberem komentar Edija Mavriča - Savinjčana, da zvem koga bi bilo potrebno »odžagati« oziroma »zamenjati«. Potem je na vrsti Bodica tedna, morda tudi zaradi bojazni, da bi se še sam kdaj znašel v njej,« povsem konkretno odgovarja Rojko Pintar, ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji.
Vprašanje, kaj najprej prebere v Savinjskih novicah, je za njega tehtno in s konkretno težo, saj je kot bivši urednik časopisa še vedno čustveno vezan na zgornjesavinjski časopis in mu, kot pravi, nikoli ne bo vseeno, kakšna bo njegova vsebina in branost. Pintar sodi med bralce, ki se odloča-' jo za branje člankov na podlagi naslovov. Bolj kot je ta vpadljiv in bombastičen, hitreje ga pritegne branje vsebine članka. Malo manj ga zanima občinska propaganda, raznih strokovnih člankov in nasvetov (avtomobilizem, nasveti za poroke...) pa sploh ne bere. »Skratka, največja vrednost Savinjskih novic so članki o drobnih dogodkih in ljudeh na osebnem in društvenem nivoju,« je prepričan Rajko Pintar.
Savinjčan
sklad posloval profesionalno, odgovorno in moralno, navsezadnje pa tudi transparentno. Zbiranje sredstev na njihovem tekočem računu bo potekalo javno, kar bo vsakdo lahko preveril na njihovi spletni strani www.drustvo.korona.si. kjer je mogoče dobiti tudi številko njihovega transakcijskega računa.
Stroka ocenjuje, daje v Sloveniji okrog 30.000 bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi, le v regiji, ki jo pokriva Splošna bolnišnica Celje je bolnikov preko 3.000. Pravočasen medicinski ukrep zagotavlja trikrat manjšo smrtnost, ki je zaradi srčno-žiln-ih bolezni v razvitem svetu kar
37 odstotna. Za posledicami nenadne srčne bolezni umira nesorazmerno velik del moških med 45. in 60. letom, tovrstna obolenja pa so še vedno v porastu.
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3,
3342 Gornji Grad
Svet Javnega zavoda za pospeševanje turizma Gornji Grad razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Pogoji, kijih morajo izpolnjevati kandidati za zasedbo delovnega mesta: -višja, visoka ali univerzitetna izobrazba turistične, ekonomske, pravne ali druge družboslovne smeri
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih področjih
-	delovne izkušnje na področju turizma
-	ostale pogoje v skladu z zakonom
-	aktivno znanje enega svetovnega jezika
-	predložijo program dela za mandatno obdobje
Mandat direktorja traja štiri leta, ista oseba pa je lahko po preteku mandata ponovno imenovana.
Če ste kreativni, samoiniciativni, pogumni, ambiciozni in ste pripravljeni sprejeti izzive na področju razvoja turizma, potem pošljite vašo pisno prijavo v roku 15 dni na naslov:
ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA GORNJI GRAD Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad z navedbo: "Ne odpiraj - javni razpis -direktor"
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3,
3342 Gornji Grad
Občina Gornji Grad objavlja na podlagi 87. in 90. člena Stanovanjskega zakona (Ur.list RS, št. 69/2003) in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004 in 34/2004)
JAVNI RAZPIS
za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Občini Gornji Grad
Predmet razpisa je:
-	trisobno stanovanje, v izmeri 69.30 m2, Novo naselje 1, Gornji Grad
-	morebitna druga izpraznjena neprofitna stanovanja v času do objave naslednjega javnega razpisa.
Razpisni postopek:
1.	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije.
2.	Čas razpisa je od 20. novembra do 20. decembra 2004.
3.	Razpisne pogoje in obrazec za vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad.
4.	Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vloži v razpisnem roku po pošti ali osebno v zaprti kuverti s pripisom "vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja - NE ODPIRAJ" na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad.
Dodatne informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 03/ 839-18-50 na Občini Gornji Grad.
Izberite vašega občana leta 2004!
Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava!
Po nekaj izvedenih izborih zgornjesavinjske osebnosti leta smo v uredništvu Savinjskih novic prišli do ugotovitve, da bi bilo bolj smiselno, da občani vsake izmed zgornjesavinjskih občin izberejo svojega občana oziroma občanko leta. To naj bi bila oseba, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti.
Puščamo vam povsem odprto pot: nikogar ne
		? A 1	
je po mojem mnenju		
ime in priimek, naslov stalnega bivališča
Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
^ občan(ka) 2004
predlagamo in nikogar ne oviramo. Kandidate za izbor predlagate vi. Šteli bodo le glasovi na glasovnicah v Savinjskih novicah, ki jih bomo objavili (vključno z današnjo) v šestih številkah časopisa, v zadnji letošnji številki, tik pred novim letom 2005, pa bomo razglasili zmagovalce. Glasove, ki morajo imeti kratko obrazložitev, bomo šteli sproti, zato bodo glasovnice za vsak krog glasovanja oštevilčene. Starejših glasovnic ne bomo upoštevali.
Vsak teden bomo izžrebali po enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel dve karti za celodnevno kopanje v termah Snovik. Vse glasovnice pa bodo prišle v poštev pri žrebu za glavno nagrado ob zaključku akcije. Izžrebanec bo prejel kupon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini.
Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 23. novembra 2004 (takrat se zaključi prvi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
Plesnik d.o.o., Logarska dolina 10, 3335 Solčava
KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI
Zanimiva Grafenauerjev«! zgodba
Na prvem Večeru slovenske besede, ki so ga pripravili člani Kul-tumo-umetniškega društva Utrip, stase zanimivega pogovora lotila pesnik in pripovednik Jože Snoj, ljubiteljem kulturniških pogovorov dobro poznan že z rečiških čitalni-ških večerov in Niko Grafenauer, pesnik, publicistter urednik revije in založbe Nova revija. Kot je obljubljalo vabilo na prireditev, je bil večer vsekakor besedna poslastica, polna Grafenauerjevih iskrivih anekdot in kritičnih pogledov na slovensko družbo.
Zaradi velikega navdušenja nad čitalniškimi večeri, ki jih Kuiturno-umetniško društvo Utrip oziroma do pred kratkim Turistično društvo Rečica ob Savinji uspešno pripravlja že leta, so se rečiški kulturniki odločili, da pripravijo pogovore še z drugimi zanimivimi ljudmi iz slovenske javnosti, prireditev pa poimenujejo Večer slovenske besede. Tako
Skozi iskrivo vodenje Jožeta Snoja (levo) so poslušalci na Rečici ob Savinji spoznali Nika Grafenauerja (foto: Ciril M. Sem)
je bil kot prvi v goste povabljen Niko Grafenauer, avtor številnih pesniških zbirkza mladino in odrasle, že petindvajset let pa poznan tudi kot urednik založbe in revije Nova revija. Nanjo je še posebej ponosen, saj skozi oči ostrih kritikov že iz časov socializma nekompromisno ocenjuje vedenje takratne kottudi današnje slovenske oblasti.
Skozi iskrivo vodenje Jožeta Snoja so poslušalci ta večer spoznali podobo mladega fanta, njegovo težko otroštvo v družini sedmih otrok brez obeh staršev, kar pa je bila, kot je poudaril Grafenauer, za njegovo ustvarjanje pomembna izkušnja. V pogovoru dveh plodnih ustvarjalcev je bilo moč spoznati tudi kritične poglede pesnika in urednika na družbo, v kat-
eri ustvarja. Njegovo urednikovanje reviji Nova revija še danes, kaj šele v bližnji preteklosti, buri politične duhove, saj se njegova revija ukvarja s Slovenci in slovenskim časom.
»Sami odločamo o tem, kakšna bo tudi naša prihodnost, kajti če ne bomo sami delali zase, tudi nihče drug ne bo. Vsekakor je potrebno v našo državo vnesti večjo družbeno higieno!« je bila le ena izmed Grafenauerjevih kritik slovenski politični struji, prizanesel pa ni niti medijem in njihovi medli kritičnosti družbe in oblasti.
Da pa ne bo pomote, prvi Večer slovenske besede še zdaleč ni bil politično zborovanje, beseda o politiki je bila le del spoznavanja ustvarjalčeve osebnosti. Velika mera smisla za humor, hudomušni, a modri odgovori, pesnikova odprtost in prostodušnost ter spoznavanje izkušenj človeka, ki je le z malo možnosti ustvaril veliko zgodbo, vse to so obiskovalci prireditve lahko sprejeli in v sebi tudi obdržali.
Tatiana Golob
SREČANJE TREH GENERACIJ NA ZAKOCKI DOMAČIJI
Veliko vzrokov za rodbinsko snidenje
Ivanki in Janezu Cdslu; Zakočkima iz Podhoma, se je rodilo sedem otrok: Francka, Ivan, Franc, Stane, Ivanka, Rezika in Vida. Franc je postal duhovnik in danes vodi faro Marija Snežna v Zgornji Veliki. Ivan si je ustvaril družino doma in po
smrti staršev prevzel domačijo. Tudi ostali so si ustvarili družine in si svoj vsakdanji kos kruha poiskali v različnih krajih Slovenije, a so ostali navezani na Zakočko domačijo, kamor se vsi radi vračajo.
Tako je bilo tudi septembra, ko so
se prvič srečale vse tri generacije Ivanke in Janeza Časi. Kar nekaj vzrokov je bilo za to rodbinsko snidenje. Vida je srečala Abrahama, Stane je praznoval deset jeseni več, Franc pa je obhajal štiri desetletja mašništva. In tako seje pod
domačo streho zbralo 55 ljudi, ki so po sorodstvenih vezeh tako aii drugače povezani z Zakočkimi.
Srečanje so pričeli s sveto mašo v radmirski cerkvi svetega Frančiška, kjer je obred vodil Franc Časi, soma-ševal pa je monsignor Jože Vratanar.
Na koru seje slišalo petje Zakočke »žlahte«, ob spremljavi orglel, na katere je ubrano zaigral Ivanov vnuk Vojko Zavolovšek. Nikakršno presenečenje, saj seje petje in igranje na različne instrumente v Zakotu prenašalo iz roda v rod. Po maši so veselo snidenje nadaljevali v gostišču Semprimožnik na Flomcah, kjer so jim zapele ljudske pevke Pušeljc. Tudi one so s pevko Magdo, Ivanovo hčerko, povezane s Časlnovimi. Zaključili pa so v domači hiši v Zakotu, kjer so ansamblu Zavolovšek iz Bočne, kamor seje omožila Ivanova hčerka Marija, mnogi zapeli in se zavrteli. Srečanje je bila imenitna priložnost, za utrditev rodbinskih vezi in obljubo za ponovno snidenje generacij.
Marija Šukalo

Na rodbinskem snidenju so se septembra prvič srečale vse tri generacije Janeza in Ivanke Časi
KARITAS MOZIRJE
Slikarji odprtih src podarili svoja dela
Pred letošnjim tednom Karitas so prostovoljke in prostovoljci mozirske župnijske Karitas organizirali prodajno razstavo podarjenih del mnogih likovnikov! Izkupiček prodanih platen bo namenjen mnogim družinam in posameznikom, ki se s težavo prebijajo skozi tegobe vsakdana.
slikar Denis Senegačnik, s petjem in besedami sojih na pot pospremili člani Tria Moj dom in Maja Štiglic, z občutenimi mislimi pa je
Da bi se človek srečal s pomanjkanjem in obupom, ni potrebno, da bi se oziral daleč okoli sebe. Potrebuje le odprte oči in srce. Dobra dela in skrb so izraz naše soodgovornosti in solidarnosti. Ob tem je najpomembnejši trud vsakega človeka in posamična konkretna dejanja. V tem vidu so različni slikarji savinjsko-šaleške regije darovali del sebe, izražen na slikarskih platnih. Otvoritev prodajne razstave teh del je bila
12.	novembra, razstava pa bo odprta do 24. novembra. Dela je na otvoritvi predstavil akademski
Trio Moj dom je popestril prodajno razstavo podarjenih del mnogih likovnikov (foto: Benjamin Kanjir)
večer povezovala Vladka Pla-novšek.
Likovna dela za prodajno razstavo so podarili Mateja Finkšt, Irena Guček, Goran Horvat, Ema Janko, Jana Janko, Danica Janžovnik, Franci Klanfer, Jožica Klanfer, Štefka Kordež, Jože Kramberger, Simon Macuh, Roman Makarovič, Konrad Marčinko, Anka Rakun, Anka Rangelov, Jure Repenšek, Mojca Semprimožnik, Oskar Sovine, Luka Šumnik, Slavica Tesovnik, Marjana Verbuč, Nada Zager, Majda Zagma-jster, Alojz Zavolovšek, Marija Zavo-lovšek in Milica Zupan. Podarjenih del je skupno 33, nekatera izmed njih pa so že po prvem dnevu dobila nove lastnike.
Benjamin Kanjir
Po besedah Sandija Korena je potrebno medsebojno ljubezen izraziti tudi Z dejanji (foto: Benjamin Kanjir)
Sandi Koren, vodja župnijske Karitas Mozirje:
»Grški jezik pozna za ljubezen več izrazov. Eden izmed njih je karitas. Zaznamuje pa ljubezen, ki je dobrodelna, podarjajoča in dejavna. Tista, ki stopa in spremlja uboge in vse, ki potrebujejo pomoč. Ta beseda je postala ime organizacije, kije cerkvena, namenjena pa ni zgolj vernim, ampak vsem, ki potrebujejo takšno ali drugačno pomoč.
Lahko bi opredelil več namenov Karitasa. Prvi je ozaveščanje vseh ljudi dobre volje, da ni prave medsebojne ljubezni, če je ne izrazimo tudi z dejanji. Ni dovolj govoriti rad
te imam, če tega tudi ne pokažem z lastnimi dejanji. In to celo tistim, kijih ne poznamo, potrebujejo pa našo pomoč. Prvič kot materialno pomoč. Tudi v naši domovini in v našem kraju je veliko materialno ubogih in revnih ljudi.
Še bolj pomembna naloga Karitasa pa se mi zdi pomoč na social-no-duhovnem področju. Stati ob strani osamljenim in ostarelim, tistim, ki nimajo nikogar, ki so zašli na stranpot svojega življenja, Tu so tudi zasvojenci, pa otroci, ki nikogar nimajo. Navsezadnje so tudi komune Don Pierina sestavni del Karitasa.«
Portal Savinjske doline
nnm
D
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Opremljanje zaselkov
Člani mozirskega prostovoljnega gasilskega društva izhajajo iz različnih delov Krajevne skupnosti Mozirje. Društvo zato teži ktemu, da bi v vsakem zaselku delovale gasilske trojke, ki bi prve pristopile k reševanju ob nesrečah, in k opremljanju večjih zaselkov na obrobju območja, ki ga pokrivajo.
Mozirski gasilci so z izkupičkom od veselice kupili opremo za gasilske trojke v Završah, Šmihelu in na Dobrovljah
(foto: Benjamin Kanjir)
Mozirski gasilci so letošnji izkupiček od tradicionalne veselice namenili za nakup opreme za opremljanje gasilskih trojk v Završah, Šmihelu in na Dobrovljah. Pretekli teden so se tako domačini in gasilci zbrali v Završah v Lepi Njivi. Prinešeno opremo so preizkusili z vajo gašenja požara na objektu, ki je bil od
hidranta in omarice z opremo najbolj oddaljen. Skupna ugotovitev prikaza je bila, da je opreme dovolj, pritisk vode iz novega hidranta pa ustrezen. V teh dneh se nove opreme veselijo v Šmihelu, v bližnji prihodnosti pa bo opremljena tudi trojka na Dobrovljah.
Benjamin Kanjir
Domači zdravilci
W
Pripoved iz Koroške
Pod naslovom Narodno blago za nauk in kratek čas je v Večernicah (redna knjiga Mohorjeve družbe) iz leta 1878 zapisana tudi tale pripoved:
GROBNiČKO-POLJSKI MOŽEK
"Na Koroškem, kakih šest ur hoda severno od Celovca, leži Grobničko polje; nekdaj so Nemci to polje imenovali Grabenhvalt, zdaj pa mu pravijo Krapffeid. Tam, kakor na sploh na Koroškem so v starih časih živeli Slovenci, žal so se s časom ponemčili. Pa kljub vsemu je še danes kar nekaj gor, hribov, lazov, bregov, njiv in travnikov, rek in potokov, vasi in posamezne hiše na ponemčeni strani Koroške, ohranilo slovenska imena."
Pisec je seveda opisal razmere leta 1878, gotovo je sedaj vse drugače in verjetno so vse sledi slovenščine odpravili. In spet nadaljevanje pripovedi:
"Blizu Starega dvora na Grobničkem polju je živel star možakar, njegovo priimek sem pozabil. Ta možakarje na Grobničkem polju rad mejnike prestavljal. Po smrti ni imel miru in ne pokoja ljudje so ga videvali ponoči hoditi po polju, v eni roki je držal svečo, v drugi pa mejnik. Ob tem je glasno govoril: kam naj dam, oh kam naj dam... Sprva so ljudje te pojave s strahom spremljali, kar groza jih je navdajala, ko so opazovali možička z lučjo in kamnom. Mnogo let je to trajalo in ljudje so rekli: možek že spet vpije, bali pa se niso več. Nekoč seje preko polja vračal pijan domačin domov in naletel na možička, kije spet spraševal "kam naj da". Pijanec gaje nahrulil, naj se ne dere tako in mu jezno odgovori "potepin, daj tja kjer si vzel." Možek je ves vesel vpil "Bog lonaj, Bog plačaj, slava Bogu, sedaj sem rešen!" Letel je tja, kjer je mejnik izruval in ga postavil nazaj na svoje mesto. Možičekje ugasnil luč in od tedaj ga niso več videli in ne slišali.
In še nauk: Ne prestavljaj mejnikov, je velik greh!"
VID STRGAR IZ SOLČAVE
Strgarjev zapis je tako obsežen, da seveda ne moremo zapisati vsega, saj nameravamo opisati še nekatere druge zdravilce iz naše doline. Morda bi kazalo še navesti nekaj "žaub", ki jih je Strgar priporočal ljudem.
"Druga žauba z vrid (obliž)
Vzemi borovo smolo, dodaj raztopljeni vosek, koto zavre, ohladi, nato pa vlij v zmes pol frakelj-ca terpentinovega olja, 2 lota poprovega prahu, pa še tri lote himbergovega prahu, za 6 grošev gumigalvan; za 6 grošev takamaha, to vse dobro zmešaj in naredi obliž na ženskem trebuhu (popku). Ozdravi maternico in pospešuje rodnost, pa tudi pripomore k pravočasni menstruaciji."
Strgartu navaja sestavine, ki niso jasno razumljive. Prav verjetno so se tiste čase dobile v lekarnah. Seveda ni nujno, da jih Strgar pravilno imenuje. Glede uteži pa uporablja avstrijske veljave: funt = 560 g, lot = 17.502 g, kvintelc = 4375 g, unča = 35 g in frakelj = 1,2 del tekočine.
"Brinova žauba
se priporoča za "flus" (trganje) v rokah in nogah, za celjenje kosti in za posledice vročinskih bolezni (ki od mraza pridejo). Vzemi zelene brinove jagode in enako količino enoletnih vršičkov, slednje zreži, jagode pa stolči, dodaj dobro žganje in vse to zaprto v steklenici postavi preko noči v klet, potem dodaj neoprano maslo, to skupaj naj prevreje, toliko da žganje izpuhti. Stisni in shrani.
Oteklinska žauba
Deluje odlično na rane in vse otekline. Vzemi 2 pesti vinskega listja, 2 pesti korenja hudičevega odgriska, 4 pesti ajbiža, 2 pesti dobre misli, 3 lote spranega masla, 1 lotvoska, 13jajčnih rumenjakov. Rastline dobro sesekljaj in jih dodaj razto-
pljenemu maslu. Vse to naj počasi vreje, da se sok iz rastlin temeljito izluži. Temu potem dodaj rumenjake in raztopljen vosek, vse potem ohladi in hrani v pokritem loncu. Pred uporabo za obliž je treba žaubo rahlo ogreti in še toplo položiti na boleče mesto.
Petlarska žauba
Naberi kuženco (volčja jagoda) kakih 10 lotov, 10 lotov zelenega brinja, 5 lotov kopriv, 5 lotov jagnetovih jagod, vsako posebej stolči in zmešaj v enem funtu toplega masla.
Tako pusti pokrito kakih 14 dni, potem pa to zmes skuhaj, da bo godna za mazilo, ki pomaga pri vročinskih boleznih in pri bolečinah v vratu in drugih delih telesa.
Žauba za garje
Vzemi kos slanine, malo nespranega masla, oboje dobro scvri, nato dodaj za groš stolčenega žvepla in to spet skuhaj. S tem se mora namazati 3 do 6 krat, obleko pa temeljito oprati.
Še ena žauba za garje
V apoteki kupi "kapucinski prah", raztopi neoprano maslo in oboje dobro zmešaj. Pomaga že če 1 ali 2 krat namažeš. Nujno pa seje treba potem okopati, da mazilo ne škoduje koži."
Kaj lahko si predstavljamo, daje Strgar nekatere od teh pripomočkov prepisal iz knjig, saj med preprostimi ljudmi niso poznali navedenih utežnih mer in tudi ne marsikatero snov, ki jo navaja. Vemo, da so izvirno preprosti tisti nasveti, ki govore o "pesteh" kot količinski meri, morda še "ščepec" in podobno. Seveda je zvenelo bolj učeno, če so naši bukovniki navajali utežne mere, ki so tedaj veljale. Težje je primerjati količino, ko govori Strgar o denarni vrednosti neke sestavine, denimo "groš". Toda vsemu navkljub moramo priznati, da je bil pisec tako obsežnega zapisa vztrajen in zelo načitan.

ŽRTVE NASILJA V DRUŽINI SO OTROCI IN ŽENSKE
3500 primerov trpinčenih in zlorabljenih otrok letno
25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, pogosto pa so žrtve nasilja tudi otroci. Nasilje v družini, naj bo to psihično ali fizično, je tabu tema, o kateri zelo neradi govorimo. Tudi če primer opazijo najbližji sosedje, prijatelji in sorodniki, se največkrat ne želijo vmešavati v nekaj, za kar presodijo, da sodi v intimo družine.
Policija in tožilstvo obravnavata približno 3500 primerov trpinčenih in zlorabljenih otrok letno. Podatek sam zase ne pove veliko. Gre namreč za primere, ki jih odkrijejo strokovni delavci v šolah, zdravstvenih domovih in dispanzerjih,
centrih za socialno delo...
V Sloveniji, tudi naša dolina ni izjema, je največ fizičnega nasilja - pretepov s palico, pasom, kabli, koli, brce, zapiranj v tesne prostore ali nasprotno: naganjanje iz stanovanj. Tem nasilnim oblikam po pog-
ostnosti sledijo grobosti v družinah alkoholikov. Tam so otroci vsak dan prisotni pri prepirih, pretepih in zmerjanjih staršev.
VZGAJALI SO NAS SAMO S PALICO
Tudi zgodba moje sogovornice, ki je poznam že nekaj let, razkriva travme iz otrošlva. »Sama nisem bila nikoli pristaš trde vzgoje s palico. Preveč sem jo sama skusila na svoji koži. In bolj ko meje oče tepel, bolj
je v meni rasel gnev, počutila sem se nemočno, razočarano... V naši družini problemov nikoli nismo reševali s pogovorom. Vzgajali so nas samo s palico. Kot majhen otrok in pozneje v osnovni šoli sem jih dobila s kuhalnico, udarcem je sledilo klečanje v kotu, tudi po celo uro. Pozneje so se udarci stopnjevali. Bili so močnejši. Nekoč se spomnim, da je prišel na obisk sosed. In ko je očeta opozoril, da ne dela pravilno, mu je zamahnil z roko, češ, mora se
Naša anketa
Nasilje nad ženskami - začaran krog neodločnosti in predsodkov
Ženske so po svoji fiziološki strukturi šibkejše od moških, po svoji osebnosti pa ponavadi manj agresivne (čepravso nas anketiranci opozorili, da se tudi to spreminja in da se lahko tudi moški znajde v vlogi žrtve nasilja). Mnogo je pripadnic nežnejšega spola, ki vdano in tiho trpijo poniževanje in trpinčenje za štirimi zidovi. A vendar, poraja se vprašanje, kdo so krivci, da so takšne »družinske sfere« trdno zasidrane v naši vsakdanjosti. Ali so to res zgolj samo tisti, ki izvajajo nasilje, ali pa je nemara delček krivde za takšno stanje tudi na nas samih, ki sestavljamo družbo?
Anka Rakun, Ljubno ob Savinji
Srečevala sem se že s konkretnimi primeri nasilja nad ženskimi. In če opazim, da prihaja do takšnega ogrožanja ženske ter v mnogih primerih tudi otrok, sem se dolžna izpostaviti in po svojih najboljših močeh ukrepati. Ugotavljam, da tovrstnega nasilja pri nas ni malo,je pa res, daje ponavadi skrito. Vendar pa je informiranje o pravicah žrtev takšnega nasilja sorazmerno dobro in tudi ženske so danes vedno bolj ekonomsko neodvisne, tako daje mnogo odvisno tudi od osebne odločitve ženske.
Vili Geršak, Ljubno ob Savinji Ženske niso dovolj informirane, posedujejo premalo konkretnih informacij, kaj storiti v primeru, če pride do nasilja nad njimi in otroci. Predvsem pa manjka odločnosti za konkreten korak. Da je ženska sposobna zapustiti moškega, če ta ravna z njo nasilno. Uradne institucije tu nimajo dovolj velikih pristojnosti - ponavadi reagirajo šele takrat, ko pride do najhujšega.
Silvo Kukovič, Ljubno ob Savinji Obveščene so ženske dovolj, a takšno dogajanje se ponavadi skriva za štirimi zidovi in vodi v začaran krog, ki se ne zna prekiniti. Seveda je treba nasilje nad ženskami obsojati, a to ponavadi vodi še v nasilje nad otroki, kar je vredno vsega zaničevanja in bi si zaslužilo krepko strožje kazni kot
so sedaj. Ponavadi pa je v družinah, kjer se to dogaja, posredi tudi alkohol. Težko pa je v takšnih primerih osebno posredovati. Če bi videl, da bi bilo zelo hudo, bi posredoval, drugače pa bi se umaknil, saj ponavadi, če ni interesa s strani žrtve, pomoč ne pomaga veliko. Žal je tako, da je včasih treba zamižati na eno oko.
Bojan Rop, Ljubno ob Savinji
Vsako nasilje nad ženskami v naši družbi odločno zavračam in ga obsojam. Ne smemo si zatiskati oči in misliti, da nasilja nad ženskami ni v naših družinah. Menim, da ga je veliko, od najbolj "nedolžnega" - besednega, do res pravega fizičnega nasilja. Žal pa je tako, da vtem času, ko smo obsojeni na skrb za preživetje, ko nam delo, služba nalagata nove in nove skrbi, pogosto stresemo slabo voljo nad partnerja, ki ni čisto nič kriv, če pa sta prisotna še alkohol, nerazumevanje, slab gmotni položaj, pa lahko postane nasilje v družini...
Lili Breznik, Ljubljana
Poznam primere, kjer prihaja do spolnega nasilja nad osnovnošolkami s strani lastnih očetov, V takšnem primeru učiteljice pokličejo starše. Njihov nastop pa je klišejsko predvidljiv: mama se dela neumno, oče pa nastopi avtoritativno, saj le »brani svoje pravice«. V bistvu je to slika, kakršna se nam ponavadi ponuja, ko se pristopi k reševanju nasilja v družini. Uradne institucije imajo pri vsem tem le malo moči -traja leto ali več, preden pride (če sploh) do konkretnih sprememb, vtem času pa lahko prizadeti utrpijo veliko škodo.
Treba je povedati, da se poleg fizičnega nasilja vedno bolj razrašča tudi psihološko nasilje. Sama ne bi niti pomišljala, če bi naletela na konkreten primer nasilja nad žensko ali otrokom - še tisti hip bi obvestila ustrezne organe.
Klavdija Robnik, Luče
Ženske vse prevečkrat vztrajajo in tiho trpijo tam, kjer bi bilo najbolje, da odidejo in potegnejo črto.
Policija in podobne institucije so pri preprečevanju tovrstnega nasilja premalo učinkovite. Če bi naletela na takšen primer, če bi se to zgodilo moji prijateljici, bi se z njo vsekakor pogovorila in ji svetovala, vendar pa bi brez njene privolitve težko konkretno ukrepala.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
WHHH1I Il'illilllB—■—
vedeti, kdo je tu glavni. Nikdar nobene lepe besede, samo udarci in zmerjanje.«
Beseda ji zastane, zagleda se v daljavo, kot da nekaj premišljuje. Nato pa kot v kakšni grozljivki nadaljuje z zgodbo, kije ne morem dojeti: »Najtežje pa je bilo, ko sem v četrtem letniku spoznala fanta. Spomnim se, da meje videl, kako se z njim pogovarjam na cesti. Ko sem prišla domov, so sledili udarci s palico za konje. Oblečena sem bila v pleteno jopico in ob vsakem njegovem udarcu, ki so padali po hrbtu in glavi, se mi je ta zarezala v kožo do krvi. Tepel meje do onemoglosti in me zmerjal z različnimi žaljivkami. Kriki so odmevali tako po stanovanju kot v okolici... Naslednji dan sem zaupala sošolki, ki pa je povedala potem učiteljici. Ta mije prinesla kremo in mi namazala hrbet. Bilo meje sram, da imam takega očeta. Kar nekaj čas potem nisem mogla telovaditi.«
NASIUE NAD OTROCI ZNAK NEMOČI STARŠEV
Marjana Veršnik- Fale z mozirskega centra za socialno delo je prepričana, da je nasilje nad otroci znak nemoči staršev in njihovih osebnostnih težav, saj ti brez udarcev niti ne znajo vzgajati. Nasilje pa ni prisotno samo pri manj izobraženih družinah oziroma tistih z osnovnošolsko izobrazbo, temveč tudi v tistih, kjer imajo starši srednjo in višjo šolo, vendar ga je tam težje zaznati, ker ga znajo dobro skriti. O konkretnih primeri, kijihje obravnaval mozirski center pa žal ni želela spregovoriti, ker je prepričana, da bi s tem lahko žrtvam le škodovala.
»DRŽI GOBEC!« IN KLOFUTA
Nasilje v družini ni več zaprto le med štiri stene, in ne pretepejo le starši otroke, temveč tudi možje žene. V naši družbi je bilo veliko narejenega za ustreznejšo obravnavo žrtev nasilja v zakonodaji in praksi. Trenutno deluje v Sloveniji 13 organizacij - 6 materinskih domov, 5 zatočišč, krizni center ter sorodna organizacija - kjer lahko poiščejo pomoč ženske v stiski. V vsej Sloveniji je v teh organizacijah na razpolago približno 150 mest. Ko pa je v družini nevzdržno, si ženske poiščejo tudi svoje zasilne izhode, stanovanja. Tako je storila tudi moja druga sogovornica, kijev zakonu trpela ponižanje in klofute.
odklenil kopalnico, kar sem izkoristila za beg. Še danes ne vem, kako mije to uspelo... Sedaj sem si uredila svoje življenje. Otroka sta odrasla in me podpirata. Pogosto sta bila namreč priča njegovega nasilja in deležna njegovih udarcev. K možu se zagotovo ne bom več vrnila, strah za golo preživetje je večji od ljubezni.«
POMOČ CENTRA ZA SOCIALNO DELO ŽRTVAM NASILJA
Tudi Centerza socialno delo poskuša pomagati žrtvam, ki se k njim obrnejo po pomoč. Po pripovedi direktorice mozirskega centra za socialno delo Marjane Veršnik- Fale, je delo z žrtvijo zelo specifično. Center omogoči žrtvi, da spregovori o svoji stiski, medtem ko jo strokovno usposobljeni delavci poskušajo razumeti in pomagati. Tudi z napotitvijo na različne svetovalne ustanove, ki se ukvarjajo z nasiljem. Če žrtev želi, jo center namesti v varno hišo, ki pa je žal v naši dolini ni. To povzroči dodatne težavezvožnjovslužbo,šolanjem otrok... Po besedah Veršnik -Faletove se pogosto dogodi, da se žrtev prav zaradi tega vrne v domače okolje, kjer sledi obdobje miru in sožitja v družini, potem se slika nasilja ponovi.
Marija Sukalo
prepričevala, da bo to minilo. V zakonu sta se nama rodila dva otroka. A to nasilja ni zmanjšalo, samo še stopnjevalo. Tašča meje zmerjala s slabo materjo in prepričevala moža, daju zanemarjam. Potem spet udarci... Ko sta otroka hodila v osnovno šolo, sem zbrala pogum in se odselila. A meje poiskal in s sladkimi besedami prepričal, da sem se vrnila. Res je bil nekaj časa mir. A njegovo ljubosumje ga je razjedalo, podpihovali so ga domači, tašča in tast. Delala sem namreč v takšni službi, da sem bila vedno v stiku z različnimi ljudmi, do katerih moraš biti prijazen. On pa je v tej moji prijaznosti videl strahove in me pogosto zmerjal s kurbo in drugimi žaljivkami. Tako je minilo mojih petindvajset let zakona. Do tistega usodnega dne...«
Za trenutek obmolkne, solze ji polzijo po licu. Ko išče primerne besede, se zdi, kot da ponovno podoživlja vse grozote. »Bila je nedelja. Domači so odšli po različnih opravkih. Sama sem kuhala kosilo. Prišelje v kuhinjo in me prosil,
Po besedah Gorazda Trbovška, pomočnika komandirja Policijske postaje Mozirje, je vsaka ženska vsaj petintridesetkrat pretepena, preden enkrat prijavi nasilje. »Letos je bil sprejet Zakon o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Tako imajo sedaj policisti pooblastilo, da osebo odstranijo oziroma ji izrečejo ukrep prepovedi približevanja, kadar gre za utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja ali pa je bila pri tem neposredno zalotena. Kršitelj se oškodovancu ne sme namerno približati do razdalje, ki jo določi policist in ne sme biti manjša
kot 50 in večja od 200 metrov. Prav tako kršitelju odredijo, da oškodovanca ne sme nadlegovati po komunikacijskih sredslvih. V kolikor se kršitelj sam ne odstrani, lahko policija to osebo na silo odstrani. Pri tem pa je policija dolžna kontrolirati izvajanje ukrepa pri oškodovancu. V kolikor nasilnež krši ukrep, policija zoper njega uvede postopek pri sodniku za prekrške. Prav tako obvešča preiskovalnega sodnika, ki odloča o odločbi policije in ukfep prepovedi približevanja podaljša tudi do 60 dni,« pripoveduje Trbovšek, ki zatrjuje, da se z nasiljem nad otroki ukvarjajo predvsem kriminalisti, ker policisti, niso za to usposobljeni.
»Samo letos smo na mozirski policijski postaji zabeležili po en primer poskus umora, spolno nasilje, spolno nasilje nad osebo, kije mlajša kot 15 let, spolno nedotakljivost z zlorabo položaja in zanemarjanje mladoletne osebe ter kar 14 prekrškov in 15 kaznivih dejanj nasilništva.«
Marija Sukalo

»Bila sem mlada in zaljubljena. Nisem se ozirala na opozorila staršev, da bajtarsko dekle ni nikoli dobrodošlo na veliki kmetiji. Poročila sva se, ko mije bilo triindvajset let.
naj mu pomagam v kopalnici od-mašiti odtok. Nič hudega sluteč sem se podala za njim. In tedaj seje začelo. Zaklenil je kopalnico, mene pa na hitro zagrabil in mi potopil gla-
Ze tedaj me tašča ni sprejela. Moža je podpihovala na različne načine. Ko sem hotela spregovoriti v svoj zagovor, je sledilo »drži gobec« in kakšna klofuta. Sama sebe sem
vo v kad polno vode. Od šoka niti dojela nisem, kaj se dogaja. Otepala sem se, a je bil močnejši. Kar nekajkrat meje namočil v kad... Potem seje k hiši pripeljal avto. Na hitro je
V osemdesetih je punkerska skupina The alarm
zaigrala niz hitov, vendar je njihova slava kmalu zbledela. Sedaj se Alarmi vračajo - pevec Mike Peters je obnovil skupino s prenovljeno postavo, ki seje proslavila s skladbo 45 R.P.M., katera je zahvaljujoč zanimivemu triku pristala na lestvici najbolj popularnih.
Peters je sprevidel, da ima skladba velik komercialni potencial, zato jo je pričel pošiljati radijskim DJ-em v neoznačenem ovitku, kar je povečalo zanimanje za novo glasbeno skupino. Tako seje rodila ideja, da The alarm postanejo neznana skupina The poppyfields.
Po treh letih in zadnjem albumu, komercialno neuspešnem Know Your Enemy se Manic Street Preachers vračajo na sceno
z novim, sedmim studijskim albumom LifeBlood. Tokratni cd je zopet pravi album na pravem mestu. Navdihnjen z melanholijo post-punk obdobja New Order, zgodnjih U2 in The Cure je s svojo otožnostjo ravno tisto, kar so Preach-ersi potrebovali, da končajo z gorečim punk obdobjem.
Alenka
_______y
Prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne - Zaman
se zopet vrača v velikem slogu. Tokrat se je odločila za sodelovanje z uveljavljenim parom Matjažem Vlašičem in Uršo Vlašič. Prva skladba, ki jo je Helena že pričela predstavljati na naših radijskih postajah, nosi naslov Jočem jaz, jočeš ti. Pesem je razpeta balada, s kateroje Helena še enkrat pokazala, daje čuteča odrasla ženska. Skladbaji je pisana na kožo, z njo bo prebudila številna pozabljena čustva, ki so se nekoč porodila med zaljubljenci. Glasboje napisal Matjaž Vlašič, besedilo Urša Vlašič, aranžma pa Boštjan Grabnar.
VSE je naslov novega cd-ja Anje Rupel,
kije izšel pri založbi Dallas in VSEjetudi prva skladba na njem in prvi videospot v multimed-ijskem delu cd-ja. Gre za dvanajst skladb, ki so si različne, pa vendar jih povezuje nevidna rdeča nit. VSE so avtorsko delo Aleša Klinarja, VSE tekste z izjemo Daleč si in Krajnje vrijeme, je napisala Anja. VSE skladbe povezuje Anjin prepoznavni vokal, ki seje vskladbi Skrajni čas (Krajnje vrijeme) odlično ujel z najboljšim makedonskim pevcem Tošem Proeskim.
Horoskop za november 2004
Oven
Prihaja jesenski čas, ko boste uvedli nekaj novosti. Lotili se jih boste z velikim veseljem, za uresničitev pa boste potrebovali tudi sodelovanje drugih. Z nekaj pogajalske spretnosti ste lahko tudi temu kos. Nekdo se bo izkazal za pravega angela, ki vam skuša pomagali. V skrbi za zdrav(e vam bo najbolj prijala zmerna rekreacija, pazite pa, da ne boste prezahtevni do sebe, saj lahko to pripelje do poškodb. V družbi prijateljev bo zabavno.
9

O
Lev
Dobro počutje bo prispevalo k temu, da boste lahko uspešno dokončali svoje delo. Gotovo imate že novo zamisel ali pa se vam ravnokar poraja. Znašli se boste v novih okoliščinah obkroženi z novimi ljudmi. Tkanje novih vezi bo od vas zahtevalo več pozornosti. Gotovo ste mojster na svojem področju, vendar naj vas ne jezi, če drugi uporabljajo drugačne prijeme. Težave lahko imate predvsem z mečkači, saj se vam bo tokrat mudilo.
in nalezli se jih bodo tudi drugi. Zvezde so vam naklonjene tudi na drugih področjih in ne boste se mogli pritoževati. Z večjimi nakupi pohitite in ne odlašajte, kasneje se ne bo izplačalo.
¥Tudi pozna jesen je lahko čudovit mesec, ko lahko veliko časa preživite v naravi, uživate v naravi v barvah in ste v stiku z naravo. Če imate radi vrt, boste z veseljem ----------- opazovali sadove svojega dela in komaj čakali, da boste dali v lonec svoje jesenske pridelke, ki so letos obilni. Mir in samota vam bosta dobro dela, prav tako jesenska zdravilna kura. Poskrbite zase in za svoje hišne ljubljenčke.
Dvojčka
Po naravi ste živahni, to jesen pa boste še bolj. Pazite na besede, da se ne boste zamerili prijateljem in sorodnikom. Idej vam ne bo manjkalo, lahko pa se zgodi, da bodo ostale nekje med oblaki. Z denarjem ravnajte previdno, še posebno zaradi nekaj nejasnih okoliščin, v katerih ste se znašli hote ali nehote. Na rešitev pa boste morali še malo počakati. Pri srcu vam bo toplo zaradi skritih pogledov nekega človeka, i Rak
Veliko dela boste imeli z drugimi ljudmi. Želeli jim boste pomagati, vendar tako, kot si sami predstavljate, daje zanje dobro. Naj vas ne preseneti nehvaležni I odziv. Ne trudite se preveč, morda bodo stvari odstopale od vaših idealov, vendar bodo drugi toliko bolj zadovoljni. Tudi zvijače in kisel obraz ne bodo zalegli. S šarmom in pozitivno energijo lahko delujete tako, da bodo ljudje radi z vami.
Tehtnica
Skodela na vaši tehtnici se nagiba na bolj aktivno stran, zato boste vajeti vzeli v svoje roke. Pogumno boste gnali stvari naprej. S to vašo vlogo se bodo strinjali in vas podpirali tudi drugi. Če ne boste preveč zahtevni in nestrpni, lahko z združenimi močmi veliko naredite. Iskanje ravnovesja v medsebojnih odnosih in pravično razsojanje ne bo lahko, vendar je to v vaši naravi, zato vam bo kljub temu v veselje. Škorpijon
Tudi mrzel mesec je lahko čudovit za kratko potepanje. Vzemite s seboj otroke in štirinožnega prijatelja ter skupaj uživajte v urah brezskrbne igre. Zmerna rekreacija vas bo pomladila in kar čudili se boste, koliko še zmorete. Naberite si kondicijo in se tako pripravite na najbolj stresne dni. Otroke boste znali pripraviti, da bodo sodelovali, svojo drugo polovico pa očarali. Ljubezen je najboljše zdravilo, ki zaceli duševne rane.
Strelec
Dovolj je bilo časa za premišljevanje, zdajje čas za uresničevanje. Morda se bo komu zdelo, da previsoko ciljate. Vi ste že po naravi optimist in če se vam izpolni
--------- vsaj del vašega načrta, je to dokaz, da ste na pravi poti. Gotovo si želite pametno
naložiti denar, vendar se boste težko odločili, ali bi z njim pomagali otrokom ali pa bi ga porabili za uresničitev svojih želja. Kakor koli se boste odločili, je pomembno, da s tem omogočite začetek nečesa novega.
Kozorog
s svojo pridnostjo in vztrajnostjo ste gotovo že daleč prišli. Vaš trud bo bogato \ poplačan, saj ste dali vse od sebe. Ste prava korenina in to bodo opazili tudi drugi.
Vaša druga polovica je opravičeno ponosna na vas. Prihranjen denar naložite v nekaj vrednega, v nekaj, kar bo prispevalo k večjemu udobju in varnosti vaše družine. Moderna tehnologija in prijazno zdravstveno osebje pa bodo poskrbeli za vaše zdravje.
Vodnar
Nenavadno za vasje, da iščete stabilnost v partnerskem odnosu. Vendar je prav to tisto, kar vam bo prinašalo zadovoljstvo in notranji mir. Tudi prijatelji
--------- imajo pomembno mesto v vašem življenju in druženje z njimi vam prinaša veliko
novega. Prijateljstva in znanstva lahko vplivajo na spremembo vašega pogleda na svet. To bo za vas, kot da ste odkrili nov zaklad, iz katerega boste še veliko let nekaj dobivali. To jesen boste začutili, da piha nov veter.
A	Devica Ljubezen se lepo poda tudi k jeseni. Zato ne boste prav nič zaostajali za mlajšimi	rs
	od vas. Nasprotno. Romantično razpoloženje vas bo preželo, kakor vonj pomlad-	
	nega cvetja. Uživale v dvoje. Nasmeh in dobra volja bosta ostala na vašem obrazu	
Ribi
Ta mesec se bodo v vas prebudili romantični občutki. Skoda je le, da vas okoliščine ne bodo pustile, da bi se prepuščali prijetnemu sanjarjenju. Poskušajte ohraniti mir in dobro razpoloženje ter ne bodite preveč občutljivi. Dvignite si samozavest z novo obleko in lepšo podobo. Potem boste imeli tudi več moči in iznajdljivosti v napetih trenutkih. Družba prijateljev vas bo spodbudila in navdihnila.

RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MARIBORČANKE BERTE ŠMID V JUVANJ
Motivu vdahne živahnost in osebno izkušnjo
PUST MOZIRSK
Uraden začetek vragolij
V hotelu Prodnikv Juvanju je bila pretekli petek otvoritev razstave likovnih del Mariborčanke Berte
Šmid, ki že vrsto let prihaja v Zgornjo Savinjsko dolino in je nanjo čustveno navezana. Kulturni program, ki ga je vodila Ana Kamplin, predstavnica ljubenskega kulturnega društva, so popestrile ljudske pevke Pušeljc.
Berta Šmid, ki se s slikanjem ukvarja ljubiteljsko, že več kot tri desetletja prijateljuje z Grušoveijčani in Zgornjesavinjčani. Tokratna razstava je bila namenjena prav njim, saj so bili motivi, izdelani v akril na papirju, vzeti iz njihove okolice in na ogled postavljeni pod naslovom Lepe Grušovlje.
Berti Šmid (levo) je ob otvoritvi razstave njenih del čestitala predstavnica ljubenskega kulturnega društva Ana Kamplin
(foto: Marija Šukalo)
Berta Šmid seje s slikarstvom prvič srečala že v nižji gimnaziji ob kiparju Gabrijelu Kolbiču in tedaj za svoje likovno uslvarjanje prejela tudi Prešer-
novo nagrado. V pokoju seje v njej ponovno prebudila želja po likovnem ustvarjanju, zato seje vključila v likovno skupino pri pedagoginji Mariji Golija, pred osmimi leti pa seje pridružila likovnemu ateljeju pod vodstvom akademskega slikarja Ota Rimeie. Motive črpa iz narave in svojega domačega družinskega okolja.
Čeprav se zdi, po besedah mentorja Ota Rimela, daje krajinski motiv nujno povezan z neposrednim ustvarjanjem v naravnem okolju, se njena interpretacija krajinskih podob veže predvsem na fotografske dokumente teh eksterierjev. Za slikark-ine upodobitve je značilno, da iz fotografirane podobe zna razbrati specifične danosti motiva. Barve in oblike prepoznava kot nosilce intimnega sporočila. S tem, ko na slikarski način motivu vdahne živahnost in osebno izkušnjo, njihovo sporočilo doseže tudi gledalca.
Marija Šukalo
Aranžma jesenskih pridelkov in dobrot je pripravila Kristina Sevšek s sodelavkami (foto: Sl)
Čeravno vsaka trgovina ni velika in nima temu primernih izložbenih prostorov, se tudi v majhni trgovinici najde kotiček za skladno dekoracijo. Domači in naključni kupci se radi ozrejo na v vseh ozirih okusno narejen aranžma, ki gaje pripravila Kristina Sevšekssodelavkami vtrgo-vini Ultra v Nazarjah.
Zunaj že trka zima na vrata, medtem ko se lahko v njihovi prodajalni ob nakupu svežega kruha še ozrete na jesenske dobrote. Na
stari mizi sadje, orehi v predalih, sodček, "veseli martin" s kozarci in skupaj z grozdi in listjem na davno tega narejenih vratih v ozadju dajejo prostoru čar domačnosti.
V uredništvu Savinjskih novic razmišljamo, da bi v eni prihodnjih akcij povabili bralce k izboru najbolj urejenega trgovskega lokala v dolini. Trgovci namreč pogosto sprejemajo kupce ne samo s prijaznostjo, ampak jih presenetijo tudi s prijetnimi spremembami v sami trgovini.
Sl
Člani društva mozirskih pustnakov so že dolga leta člani Združenja evropskih karnevalskih mest. Združba ima več pravil. Eno izmed njih narekuje članicam, da pričnejo s karnevalskimi pustolovščinami in potegavščinami na praznik svetega Martina, to je 11. novembra. Pika na i je ura uradnega začetka. To je dopoldne, enajst minut čez enajsto.
Mozirski pustnaki so družno z županom Ivanom Suhoveršnikom 11.11. ob 11.11. uri z iztrelitvijo rakete označili začetek pustnih aktivnosti
(foto: Ciril M. Sem)
Člani milozvočnega pustnega Mozirje Ivan Suhoveršnik. Združno
ansambla Boj se ga so prvo melodijo nove pustne sezone odigrali na prostoru pred občinsko zgradbo. Z njimi so bili tudi člani vodstva društva, ki sejim je pridružil župan občine
so v zrak izstrelili raketo, ki je simbolično označila začetek pustnih aktivnosti, ki bodo trajale vse do pepelnične srede prihodnje leto.
Benjamin Kanjir
Sebi v veselje, trgovini v ponos


Prvi štirje člani Kinološkega društva Zgornjesavinjske doline po programu ISP-A (foto: Bojan Kotnik)
Uspešna sezona
Člani Kinološkega drušlva Zgornjesavinjske doline so zelo uspešno končali letošnjo tekmovalno sezono šolanih psov v Savinjsko-zasavski-celjskl regiji. Po programu ISP-A sta regijski prvakinji Zvonka Kotnik in Čita,
druga sta Ferdo Hrovat in Urssula, tretja Dominik Hrovat in Ajša, četrti pa Ana Budna in Tisa. Po programu ISP-I sta drugo mesto osvojila Miro Prašnikar in Atena.
Duška Hrovat
HONDA ČEPIN
Pot v Lešje 1, Vojnik
Tel.: 03 780 00 40, 03 780 00 45
Fax: 03 780 00 43
GSM: 031 612 001
e-mail: avtostoritve@siol.net
http://www.avtostoritve-cepin.si
KATKA
Ob tvojem osebnem prazniku Ti iskreno čestitamo!
Mož Edi, Sin Tomaž ter hčerki Andreja in Lucija
3 + 3 = 6 ali več
Piše: Igor Pečnik
Honda že od nekdaj namenja pozor-nostmladim voznikom. Njena vozila so oblikovana dinamično in športno. V zadnjem času seje največja oblikovna sprememba zgodila z menjavo civica, kije bila sodeč po prodajnih številkah nadvse uspešna. Kdobrim rezultatom na trgu dodajajo svoj delčekše modeli accord, CRV, HRV in malček jazz. Ker pa Hondi to ni dovolj, je posegla vtržni segment renaulta scenica, VW toura-na ali še bolje seafa altee. Predstavljamo vam novo hondo FR-V, ki z uradno predstavitvijo prihaja na slovenske ceste 18. novembra.
V avtomobilskih salonih je honda FR-Vže na ogled, tako tudi pri Avto Čepinu v Vojniku, kjer so nam avto posodili za testno vožnjo. Nov Hondin lepotec je zrasel na podvozju CR-V in predstavlja pravi dragulj, tako po izgledu kot po uporabnosti, čeprav po merah ni velik
avto. 4,28 metra dolžine ni nič posebnega, s širino 1,8 metra in višino 1,61 metra pa pridobi na notranji prostornini. In to prepričljivo.
Sprednji del je tipična honda: velika kromirana maska in prozorne modne luči, ki sojih oblikovalci potegnili daleč v
blatnike. Visoka bočna linija z ostrim robom prehaja v zadnji del, ki deluje naravnost elegantno, Oblika zadka z velikimi zadnjimi lučmi spominja na BMW X3 ali X5, kar pa sploh ni narobe, sajje FR-V po mojem osebnem mnenju trenutno eden izmed lepših avtomobilov na trgu.
Bisivo honde FR-V je prilagodljivost.
Vnotranjosli imamospredaj tri sedeže in zadaj prav tako. Oba sredinska sedeža se pomikata naprej in nazaj za 270 oziroma 180 mm, kar omogoča udobno sedenje. Prostora je več kot dovolj. Sprednji srednji sedež vsebuje predal ali se po potrebi zloži naprej in
služi katnastonza roko. Vsi zadnji sedeži se zložijo s potegom ročice v dno in dobimo raven prtljažni prostor. Odlično!
Sedenje za volanom je zelo dobro, zaželel pa bi si športnejše sedeže in
gumb potovalnega računalnika nekje na ročici in ne na armaturni plošči. Navduši zanimivo postavljena prestavna ročica (na armaturni plošči) in še bolj vpadljiva ročica ročne zavore, ki se nahaja vosrednjem delu pod armaturo in tako da ne moti sredinskega potnika.
Motoma paleta zajema za začetek UVTECmotors 125KMin2.0VTEC s 150 KM. Dizel 2.2 s 140 KM prihaja spomladi 2005. Vtestnem vozilu je bil vgrajen motor 1.7 VTEC, ki bozadovoljil potrebe večine Slovencev. Odlikuje se s prožnostjo, pospeški in lihim delovanjem. Honda FR-V je lepo vodljiva in dopušča tudi nedeljska športna igranja po vaških serpetinah, hkrati pa družine ne pretresa s pretrdim podvozjem. Zavore delujejoelegantno in natančno.
Če »potegnem črto«, dobim zelo lep in uporaben avtomobil - najlepši je v črni barvi z obilo kromiranih dodatkov. In to za dober denar.Osnovni 1.7VlECjena voljo že od 4,89 milijona tolaijev dalje. Poceni avtomobilovtako alitako ni več.
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE
HONDA
Moč naših sanj
Izziv za poznavalce___________
VOZILI SMO: HONDA ER-V 1.7 VTEC
Si .	:	^	p '	; ' i-
2. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - 4. KROG
Mariborčani Nazarčanom zadali 17 trojk
V četrtem krogu 2. slovenske košarkarske lige je ekipa KK Nazarje gostovala v Mariboru in izgubila s tamkajšnjim železničarskim klubom. Tekmo je odločila izredna preciznost domačinov in njihovih 17. trojk je svojevrsten fenomen, ki ga je v izenačeni tekmi nemogoče nadoknaditi. Trener Pečovnik daje vse več priložnosti mladim talentom, ki jih s pridom izkoriščajo.
Trojke, ki so v mariborski športni dvorani Tabor deževale z vseh strani, so nazorskim košarkarjem sicer preprečile na tiho pričakovano zmago, vendar večjega razočaranja po tekmi ni bilo. Igralci štajerske prestolnice so bili tokrat skoraj nezgrešljivi in ob nekaterih napakah naših fantov v napadu, poškodbi »Zikota« in odsotnosti centra Valenčaka, je bilo težko storiti kaj več. Spodbudno pa je vsekakor to, da daje trener vse več minutaže mladincem Žerjavu, Plesniku, Vo-dončniku in Plaskanu, ki si strdim delom na treningih to nedvomno zaslužijo, ter si tako nabirajo potrebne izkušnje.
Franjo Pukart
Dado Grabenšek (KK Nazarje) je v tej tekmi pokazal izjemne igralske kvalitete
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30,
3331 Nazarje
V______________/
NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK
Kadeti zaključili jesen z odliko
Ljubenski kadeti, obetavna ekipa zgornjesavinjskega nogometa, so končali jesenski del prvenstva v medobčinski nogometni ligi z gladko zmago v gosteh pri Vojniku. Na razmočenem igrišču domačini niso bili dorasli razpoloženim Ljubencem, ki s svojimi igrami navdušujejo svo-
je privržence že vso jesen.
S to zmago, že deveto v jeseni ob le dveh porazih, zaključujejo ljubenski kadeti prvenstvo na drugem mestu takoj za velenjskim Rudarjem. Spomladanski del prvenstva bodo nadaljevali konec marca proti ekipi Brežice Posavje.
Jože Grčar
Vojnik : Ljubno Podkrižnik 0:7 (0:4)
Vojnik, gledalcev: 30, sodnik: Drago Poharc (Rogatec).
Strelci: 0:1 Lipnik (8), 0:2 Lipnik (18), 0:3 Žagar (24), 0:4 Matijovc (31), 0:5 Mekiš (41), 0:6 Brinjovc (47), 0:7 Upnik (58).
Ljubno Podkrižnik: Grčar, Rosenstein, Matijovc, Žagar (Kovač), Vajda, Bezovšek, Lipnik, Lomšek, Kompan (Glinšek), Brinjovc, Firšt (Mekiš).
ŽKK Maribor : KK Nazarje 94:83 (22:18, 30:27, 19:18, 23:20)
Maribor: Športna dvorana Tabor. Gledalcev: 40. Sodnika: Miran Zver (Lendava) in Rok Kermat (Brestanica). Tehnični komisar Vladimir Škof (Gornja Radgona).
ŽKK Maribor: Horvat 30 (3-3), Knežević, Kuzma, Vujinovič 2 (2-2), Hvalec 10 (2-4), Hudohmet G. 16 (5-6), Marguč 4, Ploj 9, Benčan 2, Hudohmet R. 4, Štravs 1 (1-2), Šarkinovič 16.
KK Nazarje: Plaskan, Žerjav, Iztok Zakrajšek 16 (4-6), Rupreht 25 (10-15), Zadravec 2 (0-2), Vodončnik, Plesnik 2, Goltnik 22 (4-5), Šemenc, Grebenšek 16 (4-7), Matija Zakrajšek.
Prosti meti: Nazarje 22:35, Maribor 13:17.
Osebne napake: Nazarje 17, Maribor 31.
Met za tri točke: Nazarje 5 (Goltnik 4, Rupreht 1 ), Maribor 17 (Horvat 7, Šarkinovič 4, G. Hudohmet 3, Hvalec 2, Ploj 1 ).
Igralec srečanja: Tadej Horvat (ŽKK Maribor).
Rezultati 4. kroga:
ŽKK Maribor : Nazarje Grosuplje : Jurij Ježica Prebold : Ruše Celjski KK: Ptuj Superga : Pivovarna Laško-ml.			94:83 98:82 95:76 73:58 66:85	
Lestvica po 4. krogih:				
1. Grosuplje	4	4 0	370:287 ( 83 )	8
2. Pivovarna Laško-ml. 4		3 1	343:306 ( 37)	7
3. Celjski KK	4	3 1	294 : 270 ( 24)	7
4. ŽKK Maribor	4	3 1	296:293 (3)	7
5. Nazarje	4	2 2	331:327 (4)	6
6. Jurij Ježica	4	2 2	326 : 340 (-14 )	6
7. Ptuj	4	2 2	297 : 315 (-18)	6
8. Prebold	4	1 3	359:360 (-1 )	5
9. Ruše	4	0 4	318 : 360 (-42 )	4
10. Superga	4	0 4	273 : 349 (-76 )	4
MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V MALEM NOGOMETU
Rečičani brez prave konkurence
Starejši dečki in deklice zgornje-savinjskih osnovnih šol so se v Mozirju in Nazarjah pomerili v malem nogometu. V obeh kategorijah so slavili Rečičani in se tako zasluženo uvrstili na regijsko prvenstvo.
Tako deklice kot dečki so se izkazali z domiselno in borbeno igro, predvsem deklice pa vse bolj dokazujejo, da je mali nogomet tudi njihov šport. V Nazarjah so bila srečanja izredno izenačena in min-
imalna zmaga Rečičank nad Lučankamije na koncu odločila prvenstvo. Pri dečkih je bila razlika očitnejša kar nam nazorno pokaže rezultat finala: OŠ Rečica : OŠ Ljubno 7:1.
Končni vrstni red - Deklice: 1. Rečica, 2. Luče, 3. Nazarje, 4. Ljubno.
- Dečki: 1. Rečica, 2. Ljubno, 3. Luče in Gornji Grad, 5. Nazarje in Mozirje.
Franjo Pukart
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 6. KROG
Težak položaj Nazarcanov
Po porazu vZagoiju in presenetljivi zmogiKixovvSevnici so se »graščaki« znašli povsem na dnu razpredelnice. Zadnje tri kroge jesenskega dela jim tako ne preostanedmgega, kot iskanje rešilne bilke doma proti neposrednima konkurentoma iz Sevnice in Ljubljane, dobrodošle pa bi bile tudi točke iz gostovanja v Ajdovščini. Že danes torej najpomembnejša tekma sezone nazorskih nogometašev,kov njihov hramšporta prihaja Sevnico.
V šestem krogu 1. slovenske lige malega nogometa je prišlo do nekaterih presenečenj, med katerimi poraz Nazarcanov v Zagorju zagotovo ni. Zvezdniška zasedba GIP Betona je prišla dokaj zlahka do novih točk, ni pa prikazala tako imenovanega »atomskega nogo-meta«, ki ga na veliko opevajo vzasavskih krogih. Do
zmage so tokrat prišli predvsem zaradi nerazpo-loženih vratarjev in nepotrebnih napak Nazarcanov v obrambi, »atomskih bomb« pa je bil kvečjemu deležen njihov vratar s strani Metulja. Taje odigral eno svojih najboljših tekem in če bi imel ob sebi še več razpoloženih soigralcev, Delamea zaradi kartonov ni igral, bi mogoče res lahko govorili o presenečenju, podobnemu v lanski sezoni. Ekipi se bosta v prvensh/u in pokalu srečali še dvakrat v Nazarjah, domači parket pa bo vsekakor dobra priložnost za »revanš«.
Svoje prave prijatelje spoznaš, ko ti gre najtežje, zato ste vsi zvesti navijači »graščakov« vabljeni na današnjo pomembno, mogoče tudi prelomno tekmo s Sevnico, ki se bo v nazorski športni dvorani pričela ob 19. uri.
Franjo Pukart
Rezultati 6. kroga:			
Gip Beton MTO : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc	7	:4	(4:0)
Sevnica : Kix Ajdovščina	1	:8	(0:3)
Metropol : Tomi Press Bronx	5	:3	(2:2)
Oplast Kobarid: Puntar	1	: 1	(0:1)
Živex Dobovec: Svea Lesna Litija	4	:4	(1:0)
Golte d.o.o.
Radegunda 19c 3330 Mozirje Telefon: (03) 839 12 00 E-pošta: info@golte.si
www.golte.si
Iščemo kuharje in natakarje za delo v Hotelu Golte«
Prošnje pošljite na: Golte d.o.o., Radegunda 19c, 3330 Mozirje ali info@aolte.si
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Šolska ulica 22, 3330 Mozirje
organizira
SEJEM NOVE IN RABUENE SMUČARSKE OPREME, ki bo v soboto, 27.11.2004, in nedeljo, 28.11.2004, tf Športni dvorani v Mozirju od 9. do 19. ure.
Sodelujejo: SKI SERVIS KUNEJ, ELAN, ALPINA,
PINK PANTER, BLIZZARD, GOLTE Slovenija, HELI.
Vabljeni!
KMN Gip Beton MTO : KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 7 : 4 (4 : 0)
Zagorje: Dvorana športnega zavoda. Gledalcev: 100. Sodnika: Čazim Šabotič in Zoran Stojanovič. Delegat: Stane Babič.
Strelci: 1:0 Brkič (t), 2:0 Adrinjek (5), 3:0 Šnofl (18), 4:0 Božič (20), 5:0 Brkič (24), 5:1 Metulj (27), 5:2 Metulj (29), 5:3 D. Kugler (30), 6:3 Adrinjek (33), 7:3 Adamič (34) -10m, 7:4 Metulj (36) -lOm.
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Satler, Vreš, Kugler V., Presečnik, Kugler D., Ipavec, Bezenšek, Metulj, Hren, Šemenc K., Zagožen.
KMN Gip Beton MTO: Zoubek, Adamič, Korada, Božič, Adrinjek, Brkič, Guček, Šnofl, Kurfič, Martinčič.
Rumeni karton: Drago Kugler, Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Matjaž Korada, Nenad Kurtič (Gip Beton MTO).
Rdeči karton: Franc Zagožen (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc).
Lestvica po 6. krogih:
1. Svea Lesna Litija	6	5 1 0	31 :	14(17)	16
2. Oplast Kobarid	6	4 1 1	34	: 17(17)	13
3. Gip Beton MTO	6	402	36	: 25(11)	12
4. Živex Dobovec	6	32 1	36	: 26 ( 10 )	n
5. Puntar	6	23 1	14:	15 (-1)	9
6. Metropol	6	2 1 3	23	: 30 ( -7 )	7
7. Tomi Press Bronx	6	204	20	: 24 ( -4 )	6
8. Sevnica	6	204	19:	41 (-22)	6
9. Kix Ajdovščina	6	1 05	17:	25 ( -8)	3
10. Nazarje Glin IPP-AM	Miklavc 6	105	21 :	CO CO	3
CMPFKA SMREKA d.o.o.
JIVI1% 11\H	Podsmrečje 20, 3342 GORNJI GRAD
VABI K SODELOVANJU
sodelavca za opravljanje del in nalog VODJA DELOVNE ENOTE GRADBENIŠTVO
Razpisni pogoji:
VI. oz. V. stopnja lesarske ali gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj, pasivno znanje enega tujega jezika, poznavanje dela z računalnikom, poznavanje kriterijev kvalitete lesa, lepljencev, polizdelkov in končnih izdelkov, organizacijska sposobnost vodenja proizvodnega procesa.
Od kandidatov pričakujemo komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost pri delu in pripravljenost na dodatno izobraževanje.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: SMREKA d.o.o., Podsmrečje 20,3342 GORNJI GRAD.
Kandidate bomo po opravljenih razgovorih o izbiri obvestili v 8 dneh.
ROKOMETNI SODNIŠKI PAR REPENŠEK-POŽEŽNIK
Potrjena vozovnica za Tunizijo
Rokometna sodnika Doiko Repenšek in Janko Požežnik sta prejšnji teden iz Basla, kjer je sedež Mednarodne rokometne organizacije IHF, prejela na tihem pričakovano, a zato nič manj razveseljivo obvestilo, da sta nominirana za sojenje na svetovnem rokometnem prvenstvu za moške, ki bo potekalo od 23. januaijado6. februarja 2005vTuniziji. Gre za novo veliko priznanje njunemu dosedanjemu delu na športnem področju in hkrati potrditev, da sta ta trenutek kot sodniški par v življenjski formi.
			1
uV	Ììf J W j	p| % “	\
			BOSCH
Darko Repenšek in Janko Požežnik bosta sodila na svetovnem rokometnem prvenstvu za moške v Tuniziji
Repenšek in Požežnik sta prepričana, da je k nominaciji za sojenje na SP zagotovo pripomoglotudi njuno odlično sojenje na letošnjih olimpijskih igrah v Atenah, vrhunsko pripravljenost pa sta potrdila na zadnjih tekmah v evropskih pokalih. V ligi prvakov sta v Ukrajini sodila derbi kroga med Zaporožjem in francoskim Montpellierjem, v Nemčiji pa prav tako derbi kroga med Lemgom in madžarskim Fotexom. Zanimivo -obe tekmi so dobili gostje, kljub temu pa na račun njunega sojenja ni bilo niti ene same pripombe. V nedeljo sta sodila tekmo osmine finala pokala EHF, kjer sta se po žrebu srečala španska kluba Granollers in Altea.
»Sojenje v Tuniziji bo najino drugo sojenje moškega svetovnega prvenstva. Kot običajno bo po prvem krogu prvenstva šest sodniških parov odšlo domov, midva pa se bova s kvalitetnim sojenjem potrudila po najboljših močeh, da ne bova med njimi,«je optimističen Darko Repenšek. Zgovoren je podatek, da bodo v Tuniziji izmed parov, ki so sodili na letošnjem olimpijskem turnirju in zadnjem svetovnem prvenstvu, sodili samo štirje pari, med njimi tudi Repenšek-Požežnik, ki torej nadaljujejo s svojo tradicijo kakovosti sojenja in uživajo
zaupanje vodstvene strukture svetovne rokometne zveze.
»Nominacija za sojenje na svetovnem prvenstvu je za naju seveda čast, po drugi strani pa potrditev najinega dobrega dela, prizadevanj in vzdrževanja vrhunske pripravljenosti. Flkrati je to tudi priznanje slovenskemu rokometnemu sojenju, ki ne napreduje samo z nama, ampak so uspešni tudi ostali naši mednarodni pari,« je še prepričan Darko Repenšek.
Spremembo na čelu slovenske rokometne zveze, kjer je Zorana Jankoviča zamenjal dr. Marjan Sedej, Repenšek ocenjuje pozitivno. Jankovič je s funkcijo častnega podpredsednika ohranil svoj velik vpliv v organizaciji, dr. Sedej pa s prvimi potezami nakazuje uspešno vodenje rokometne zveze v prihodnje.
In kako Darko Repenšek ocenjuje nastope slovenskih predstavnikov v ligi prvakov? »Gorenje žal ne prikazuje iger iz lanske sezone, ko so prednjačili po srčnosti in borbenosti, tudi s športnim duhom. To se kaže tudi v njihovih medsebojnih odnosih, kar sem opazil pri sojenju dveh zanje zelo pomembnih tekmah v domačem prvenslvu. Takojšnji izpad iz lige prvakov ocenjujem kot posledF
co neizkušenosti nastopanja v najvišjem evropskem, lahko bi rekli kar svetovnem klubskem rokometnem tekmovanju, vsekakor pa bi lahko vsaj z boljšim odnosom pokazali nekoliko več.
V celjskem klubu so se zgodile korenite kadrovske spremembe, ki so botrovale začetnim neuspehom v Beogradu proti Crveni zvezdi in Pamploni proti Portlandu San Antoniu. Da so Celjani še vedno velem-
ojstri rokometne igre, so dokazali na povratnih tekmah, z nekoliko več športne sreče pa bi lahko zmagali že v Španiji. Dobro je, da so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, saj bi bili v nasprotnem primeru zagotovo priča negativnim posledicam, pa tudi za čudovito dvorano Zlatorog bi bilo škoda, če ne bi več gostila najboljših rokometnih ekip iz cele Evrope.«
Franci Kotnik
ČRNA KRONIKA
•	NI VLOMIL
Luče: V noči na 11. november je neznani storilec poskušal vlomiti v bar Igla v Raduhi. Namera mu ni uspela, kljub temu pa je s svojim dejanjem povzročil veliko škode. Za njim so ostala poškodovana vrata in okenska šipa.
•	OB OVCO
Ljubno: 14. novembra popoldan je oškodovanec iz Primoža pri Ljubnem na svojem pašniku odkril zaklano ovco. Slednjo je zaklal klateški pes. Policisti so lastnika psa izsledili in napisali prijavo sodniku za prekrške.
•	NEZNANI TAT
Ljubno: Oškodovanec iz Planine je 14. novembra obvestil policiste, da mu je pred tremi dnevi neznani storilec iz odklenjene delavnice ukradel več stvari. Tako je ostal brez treh umetniških skulptur s podobami Prešerna, Trubarja in Sancha Panse, za nameček pa je ostal še brez 20.000 tolarjev.
MOZIRJE «■■■■
Policisti preprečili hiter zaslužek z mamili
V torek, 9. novembra, so kriminalisti Sektoija kriminalistične policije Policijske uprave Celje v sodelovanju s policisti Policijske postaje Mozirje na podlagi pisne odredbe Okrožnega sodišča v Celju opravili hišno preiskavo pri 25-letnemu občanu, doma z območja Mozirja, zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.
Pri hišni preiskavi so našli dva kilograma prepovedane droge rastline konoplje, ki jo je imel osumljeni pakirano v manjše pakete in pripravljeno za ilegalno preprodajo. Pri tovrstni preprodaji znaša cena enega grama navedene droge okoli tisoč tolarjev, kar pomeni, da bi lahko osumljeni zaslužil okoli dva milijona tolarjev, kar bi bil glede na razširjenost uporabe tovrstne droge hiter in sorazmerno velik zaslužek.
Zoper osumljenca so bile do sedaj
podane že tri kazenske ovadbe zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, nazadnje v mesecu marcu leta 2004, ko mu je bilo pri hišni preiskavi zaseženo 106 tabletk ecstasyja in kilogram konoplje. Osumljeni je bil dne 10. novembra s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju, kije zoper osumljenega odredil sodno pridržanje, po zaslišanju pa je bil izpuščen.
KF
Obiskali smo kulturni utrip prestolnice
Sončne sobote, dne 23.10.2004 smo se člani kulturno umetniškega društva Utrip iz Rečice, pevci Savinjskega Rožmarin in nekaj drugih ljubiteljev kulture, z avtobusom odpeljali proti Ljubljani. Ogledali smo si Plečnikovo cerkev, narodno galerijo, razstavo slik akademskega slikarja Eda Murtiča in odrsko predstavo Čakajoč Godota.
Poln avtobus zgornjesavinčanov željnih kulturno umetniškega programa je prispel v Ljubljano. Najprej smo se ustavili pred Plečnikovo cerkvijo sv. Jožefa, kjer nas je pričakal dr. Anton Dolenc s soprogo. Z njegovo pomočjo smo si pod vodslvom enega od frančiškanov, ki vodijo to župnijo, ogledali mogočno cerkev in župnišče. Sledil je ogled narodne galerije. Najprej smo si z strokovnim vodenjem vodičke ogledali domače umetnine, nato pa še evropska umetniška dela. Sprehajanje ob slikarskih obeležjih časa je bilo poučno in za-
nimivo. Sledila je dobra večerja na »Livadi«. Po okrepčilu smo pred Cankarjevim domom odkrili zunaj razstavljene fotografije našega popotnika Matevža Lenarčiča. Nato smo skupaj z dr. Jožefom Muhovičem obiskali razstavo abstraktnih del akademika Murtiča v galeriji Cankarjevega doma. »Videnje« pred in po strokovni razlagi del, seje bistveno spremenilo.
Zdaj smo morali samo še malo počakati, da nam večer polepšajo Primorski gledališki igralci. In zgodilo seje. Čakali smo Godoja v zanimivem čisto primorskem narečju. Humorna, za duhovno globino odlična in hkrati resna predstava, nas je napolnila z lepimi vtisi.
Tako je vsega lepega enkrat konec. Umetniško in kulturno bogaslvo seje dotaknilo naših src in odpeljali smo se proti domačim krajem.
Slavica Tesovnik Savina 30 Ljubno ob Savinji
Razmišljanje delavke
Z velikim rizikom bom opisala preživljanje svoje delovne dobe v podjetju, ki ni sposobno drugega kot životariti. Pred 10. leti sem preživela prvi stečaj podjetja. To je že skoraj zgodovina, ki pa je prizadela delavce, ki smo delali tudi solidarnostno za boljši jutri drugih. Nadaljevala sem pod okriljem druge firme, ki je bila zainteresirana ali pa prisiljena nas prevzeti.
Vsi delavci smo takrat mislili: "Hvala bogu, zdaj pa bo!" Začeli smo znova. Pa smo po 10. letih spettam, kjer ni nič drugega narobe, kot daje delavcev preveč. Vsi delavci pa že leta in leta vidimo, da se ladja potaplja oziroma je že dolgo potopljena. Prvič sojo samo toliko potopili, da so lahko lastninili. Sedaj pametni solastniki modro molčijo in še naprej podpirajo naše nesposobno vodstvo, ki so ga sami izbrali! Kdo je kriv za vse dolgove, kijih imamo? Vodstvo, kije bilo oziroma zdajšnje, kije prevzelo vse to! Seveda, saj so tudi oni solastniki, zato se ne sprašujejo, kaj dela komerciala, računovodstvo, nabava. Oni so svoj denar dobili z nedelom povrnjen; že s tem ko dobijo plačo brez kakih odgovornosti. Od lastnikov, bi bilo dobro slišati, zakaj se ne lotevajo reševanja problemov potopljene ladje, ali če so se odločili
skupaj z vodslvom za presežne delavce, zakaj niso med njimi ljudje, ki dejansko niso dorasli opravljati zadolžitve, za katere dobijo mesečno nadpovprečno vsoto denarja.
Zgodba se ponavlja in spet so se znašli na cesti ljudje, ki so s svojim delom leta doprinašali, da seje firma sploh obdržala nad vodo. Dobro bi bilo vedeti, zakaj molčijo manjši solastniki, ali so res vložili svoj denar v firmo samo zato, da bi si zagotovili delovna mesta? Kakšen je torej njihov interes, saj bi morali neodvisno od delovnega mesta, kot lastniki določenega dela kapitala skrbeti za njegovo plemenitenje in ne propad!
Vsak fizični delavec pa mora za svojo socialno plačo nekaj narediti. Pa smo tam, kjer je spet preveč delavcev: Žensk, med njimi tudi nekaj pisarniških, samo ne takih, ki bi imeli kakršen koli vpliv na slabo gospodarjenje.
Za kriterij postavijo pridnost delavk, to je presežek norme!
-Žalostno, ampakvsak, pa tudi če ima samo osnovno šolo, že ve, da za dober presežek norme morajo biti tudi dobri pogoji dela, predvsem pa delo!
-Vsak ve, da če delata dva skupaj, imata isti presežek.
@

-	Vsak tudi ve, če dela nekdo 15 let eno in isto delo, lahko ima boljši presežek, kot nekdo, ki mora delati na več delovnih mestih, tudi v enem dnevu.
-	Vsak tudi ve, da nobeden pomočnik na stroju ne more imeti boljšega presežka kot strojnik.
-	Tudi to vemo, da so eni vedno delali nadure, koje bilo to nekaterim prihranjeno.
Danes je kaznovan tisti drugi, kije delal povsod, pa še nadure povrh. Blagor delavcem za dodeljeno pravico. Vsak delavec je sposoben svoje delo dobro opraviti, če ima pred sabo ljudi, ki vedo kako in kaj. Če pa so oni izgubljeni, pač mora biti delavec grešni kozel. Zakaj toliko nadur? Večina delavcev ve, ampak mi jih nimamo pravice učiti, saj dobimo za plačilo bone ZKZ, pa
je volk sit in koza cela. Tako je uspešna kompenzacija z ZKZ, tako kompenzacijo imajo tudi z GG. Dajte nam les in vaš delež lastnika bo spet večji. Pesek v oči delavcem!
Do stečaja ne sme priti, ker bo preveč delavcev brez dela in socialno ogroženih. Resnica je ta, da se bojijo samo za svoj denar in nič za nas delavce. Delavci, ki smo v tej firmi že več kot 20 let, še vedno upamo, da bo nekoč nekdo sposoben to firmo uspešno voditi. Mogoče se oni tam ne vidijo, mnogo pridnih delavcev pa. Vemo, da se eni v tej lepi dolini, polni gozdov, na ta račun smejijo, saj nismo edina firma v dolini, kije pod "taktirko" mozirske zadruge, GG in njihovega vodstva, doživela Labodji spev!
Ana Mavrič Zadrečka c. 9, Nazarje
V občini Gornji Grad uspešno pričeli s projektom »Živimo zdravo«
V	sredo, 10. novembra, smo v prostorih Kulturnega doma Občine Gornji Grad pričeli s projektom »Živimo zdravo«. V prvem deluje mag. Jožica Žibret iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje predstavila zgodovino projekta in svoje izkušnje pri izvajanju projekta v Novi Cerkvi. Nato smo govorili o zdravju in dejavnikih Iveganja.
Olga Stancar, dipl. med. sestra, je poudarila, daje zdravje najpomembnejša dobrina v našem življenju, zato je vredno pridobivati znanja za ohranjanje, krepitev in izboljšanje zdravja.
Irena Blažič-Lipnik, dr. med., spec. spl. med.,je predstavila zdravstveno stanje prebivalcev regije in pomen dejavnikov tveganja ter njihov vpliv na zdravje. Udeležence srečanja je vzpodbudila k aktivni vlogi v procesu varovanja in krepitve zdravja.
Martina Lamut, višja fizioterapevtka, je poskrbela, da smo imeli po predstavitvi vpliva telesne dejavnosti na zdravje aktivni odmor z razgibavanjem.
V	okviru Projekta živimo zdravo smo organizirali tudi sprehode ob ponedeljkih popoldne in telovadbo
od torkih med 17.30 in 18.30 uro.
Zanimanje za naše prvo srečanje je bilo veliko - udeležilo se ga je namreč prek 120 obiskovalcev različne starosti, kar govori v prid dejslvu, da so omenjene vsebine zelo aktualne.
V	avli Kulturnega doma smo postavili piramido zdrave prehrane, kjer so udeleženci lahko praktično videli, katerih živil naj uporabljamo tekom dneva največ in katerih naj bo na našem jedilniku nekoliko manj. Piramida zdrave prehrane bo na ogled na vsaki delavnici.
Pred in po delavnici smo merili krvni pritisk, telesno težo in telesno višino ter določali indeks telesne mase. Na koncu smo ponudili domača jabolka in čaj, kar pa je bila tudi priložnost za zdravo druženje in pogovor.
V	imenu organizacijskega odbora projekta se zahvaljujemo vsem, ki projekt podpirajo in sodelujejo pri njegovi izvedbi. Zahvaljujemo pa se tudi vsem obiskovalcem, kajti brez njih naš namen ne bi bil dosežen. Vljudno vabimo tudi na naslednja srečanja.
Olga Stancar, dipl. med. sestra
>kkezcom
RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE
trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani
NOVO! Mobitel zastopništvo @
Plac 3 Ljubno ob Savinji
fon 03 838 11 80 info@kezcom.com
www.kazcom.com
ZIMA V CESTNEM PROMETU
Kaj predstavlja zimska oprema motornih vozil?
Prvi sneg pred dobrim tednom dni nas je opozoril, da jesen prehaja v zimo, ko bodo razmere na cestah še posebej zahtevne. Zima in zimske vozne razmere so opredeljene v uredbi o omejitvi prometa na cestah v Sloveniji. Predpisano je, da morajo imeti vozila na naših cestah med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, predpisano zimsko opremo. Kaj to pomeni?
Za zimsko opremo motornih vozil pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, kijih vlečejo, se štejejo zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih aii poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os, v primeru priklopljivega pogona pa vsaj za stalno vklopljeno os.
Za zimsko opremo motornih vozil pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, kijih vlečejo, se štejejo zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os, v primeru priklopljivega pogona pa
vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.
Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, koje na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežna sled).
Kanali pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj tri milimetre. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S. Pnevmatike na vozilih z največjo dovoljeno maso vključno 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h, morajo biti enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti os pa tudi enake nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca (enak vzorec tekalne površine). Zimske pnevmatike so lahko za največ dva razreda nižjega hitrostnega razreda, kot ga zahteva konstrukcijsko določena najvišja hitrost vozila.
KF
<°oR6B"4STO*'^
ROPOTAR Ivan s. p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Nikoli več ne bomo peli, kakor smo peli skupaj, nikoli več se tako veselili, kakor smo se veselili skupaj.
Ko tvoje si bomo zaželeli bližine, odšli bomo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjetno noče, da tebe več med nami ni. Za vse še enkrat, hvala ti.
21.11.2004 bo minilo leto dni, od kar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Ivanka FUNTEK
iz Podvolovljeka
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in podarite cvetje.
Vsi njeni
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V SPOMIN
Alojzu PAPEŽU
(21.6.1921 - 18.11.2003) z Ljubnega
Mineva leto dni, od kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, mu prižigate sveče in molite zanj.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Za razvedrilo
H
ZaDrEcKe N^C1
Leta preizkušenj
Nejček vpraša očetovega brata: "Stric, koliko časa si pa ti že srečno poročen?"
"Počakaj," reče stric in se potipa po glavi.
"Kaj pa delaš?"
"Štejem leta po brazgotinah, ki sem jih dobil, ko sem pozabil na obletnice."
Blenda Tavrl
Pripravno delo za pripravnika
Mojster Jaka se pošali z novodošlim vajencem: "No, katero delovno mesto si želiš?"
"Najbolj zahtevno, težavno in nevarno."
"Zakaj pa to?"
"Slišal sem, da tam delajo samo roboti."
Tugo Mernik
Nerodni spomini
Oto se z vsemi štirimi brani, ko ga kolega Sandi tišči skozi vrata zaradi ugleda tukaj neimenovane gostilne.
"Kaj je narobe s temle obratom za proizvodnjo pijančkov, kot sva midva, da se ga braniš, ko hudik križa?"
"Tu notri so me prejšnji teden dobili pri seksu z domačinko."
"Uha, že razumem, nerodno ti je. Misliš, da so si te zapomnili?"
"Če ne mene, so si mojo ženo prav gotovo, ker jim je razbila lokal. Potem ko me je strgala z domačinke in me vrgla iz stranišča, je z mojo glavo hotela razbiti pol lokala. Saj jo poznaš, malo je nerodna in ni pazila, pa je kar celega."
Hugo Mušnik
Ne, moje hčerke ni doma.
Vem pa, da moram zapisati vaše ime, vašo telefonsko številko in znamko vašega avtomobila ...
Hiša na prepihu
Kdaj morate začeti misliti na prenovo stanovanja?
Ko pride sosedov mule vprašat, če mu vrnete žogo, ki mu je padla skozi steno vaše hiše.
Ko vaše stilsko pohištvo dobiva vrednost starine.
Ko ste že tretjič pomečkali povrtnine, ker se vam je podrla balkonska ograja.
Ko se lahko z žičnim telefonom sprehajate po vsem stanovanju, ker so kabli skočili iz sten.
Kdaj morate zares začeti misliti na prenovo stanovanja?
Ko vam žena očita, da bi lahko kupili sesalec, ker zaradi prahu ne more več odpirati vrat... hladilnika.
Ko se vam pri uporabi vtičnic ugasnejo vse luči in vse aparature priključene na vtičnice.
Ko se ustrašite lastne sence na zavihkih odcvetelih tapet.
Ko ugotovite, da ste imeli zadnje obiske pred leti, ko ste imeli zadnji nepolomljen stol.
Kdaj morate pa čisto zares začeti misliti na prenovo stanovanja?
Ko ste na odsluženi jogi položili desko, da lahko bolj udobno spite.
No, Martin, koliko litrov imaš?
Ko ob toči puščate avto pred hišo, ker ne bi radi tvegali življenja z odpiranjem garažnih vrat.
Koje vseeno, s katere strani daste pijačo v hladilnik in hrano v pečico.
Ko mislite, da je hišna goba tista stvar, ki vam raste za vrati v kopalnici.
Ko vam hišna goba začne delati vzorce na prazni steni, ker so tapete odpadle.
Prihodnjič dalje
GODEC PRED »PEKLOM«
PUSTNA AVANTGARDA
Martin Aubreht, starosta mozirskih pustnakov: »Le poslušajte, župan pustni in ostali udje norčave bratovščine, ter vzemite na znanje! V mojih mladih letih smo ga tako kronali, da Mozirjani sploh niso ločili pustnega torka od ostalih dni.«
(NAVODILO ZA TRETJE TISOČLETJE PRESS)
Saša Venišnik, višja medicinska sestra v gornjegrajskem centru za starejše občane: »Gospod Atelšek, nikar se tako ne kremžite, glasbeniki ste navajeni, da vas ženske obletavajo.«
Darko Atelšek, vodja orkestra harmonikarjev: »Vi ste nadvse zdravilna izjema. Ponavadi se medicinske sestre zanimajo zame le, ko mije treba dati injekcijo v rit.«
(RAJSKE SANJE PRESS)
KAVALIR
■J
Niko Grafenauer, pesnik in urednik Nove revije: »Ce bi vedel, da imajo Rečičani tako lepo in prijazno predsednico turističnega društva, bi se kar sam povabil na obisk.«
Vekoslava Klemenak, predsednica TD Rečica ob Savinji: »Saj razumem, vendar vas moram razočarati. Lanskih želodcev je zmanjkalo, letošnji pa še niso suhi.«
(PESNIŠKA DUŠA V ŽELODCU PRESS)
SESTAVIL
PEPINO
MESTO NA HRVAŠKEM
NAPAD,
NAVAL
PREMOR,
PAVZA
HAITSKI
KULT
ZVEZA V ŠPORTU
REČICA V ANGLIJI, PRI
LONDONU
STRUPENA
EVROPSKA
KAČA
SLOVENSKA
SLIKARKA
(KOBILCA)
ZIMSKA
PADAVINA
ODGOVOR NA KONTRO
KDOR KAJ UTAJUJE
ZNAK Z GRBOM NA VOJAŠKI KAPI
AVSTRIJSKI
SKLADATELJ-
WOLFGANG
ČLOVEKOVO
OSEBNO,
ČUSTVENO
ŽIVLJENJE
TURŠKI MARŠAL-OMER PAŠA
NEMŠKI
FILOZOF-
PAUL
PRISTOJBINA ZA PARKIRANJE
KONEC
MOLITVE
ZGORNJI
DEL
STOPALA
BENEDIKTIN-
SKA
OPATIJA NA BAVARSKEM
ARMENSKI
PISATELJ-
GAZAROS
MOSTOVŽ,
POMOL,
REDKEJŠE
ŽENSKO
IME
SKUPINA PTIC V LETU
RUDNIŠKI
VOZIČEK
(ŽARG.)
SLOVENSKA
IGRALKA
(STARC)
GUBA
(STAR.)
J'
MADŽARSKA
OPERNA
PEVKA-
SYLVIA
DIVJA,
KRVOLOČNA
ŽIVAL
PERUNIKA
(BOT.)
SLAVKO
AVSENIK
SPLETKAR,
KOVAR
ZEVSOV
SIN
AMERIŠKI
IGRALEC
(BALDWIN)
ČETRTI MESEC V LETU
UROŠ
LAJOVIC
RICHARD
HARRIS
TITO
SCHIPA
ŽIVAL,
KI SKAČE (KNJIŽ.)
FRANCOSKI
SKLADATELJ-
JACQUES
(1890-1962)
ČEŠKI
SMUČARSKI
SKAKALEC-
JAROSLAV
NEMŠKA PISATELJICA-NELLY, NOBELOVKA LETA 1966
Portal Savinjsko dolino
MINI SLOVARČEK:
VER- rečica v Angliji, pri Londonu LATAS- turški maršal- Omer paša NATORP- nemški filozof- Paul IPEL- reka na Slovaškem, levi pritok Donave SASS- madžarska operna pevka- Sylvia
'Hran©
KINO NAZARJE
Sobota, 20.11., ob 20.00 in nedelja, 21.11., ob 17.00
CATW0MAN- akcijski
Režija: Pitof
Igrajo: Halle Berry, Benjamin Bratt, Sharon Stone, Lambert Wilson
Opis filma na www.savinja.com
Napovednik
•	Sobota (20. november), ob 1.1.30. Dvorana gimnazije center Celje
Košarkarska tekma - Celjski vitez : Nazarje (kadeti)
•	Sobota (20. november), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Grosuplje (člani)
•	Sobota (20. november), ob 20.00. Rdeča dvorana Velenje
Koncert: Oliver Dragojevič in Davor Radolfi
•	Nedelja (21. november), ob 18.00. Dvorana OŠ Prebold
Košarkarska tekma - Prebold : Nazarje (mladinci)
•	Ponedeljek (22. november), ob 19.30. Glasbena šola Velenje
Koncert: Carmina Slovenica
•	Torek (23. november), ob 17.00. Knjižnica Mozirje
Pravljična ura za otroke: Drugačen
•	Torek (23. november), ob 19.30. Kino Metropol Celje
Pesniško plesna predstava pesniških zbirk založbe Aleph
•	Sreda (24. november), ob 20.00. Kino Metropol Celje
Jazz koncert Dominik Kranjčan quintet
•	Četrtek (25. november), ob 18.00. Galerija MIK Celje
Otvoritev razstave del Gustava Januša
ŽIVALI - PRODAM
Prašiča za zakol prodam, teža 160 kg. Gsm 031/695-208.
Telico, sivo rjavo, v 8. mesecu brejosti, pašno, prodam. Gsm 041 / 868-633.
Prodam teličko, črnobelo, staro 1 teden. Tel. 03/5847-609.
Prodam telico simentalko (120 kg), kupim prašiča, večjega, ali svinjo za zakol. Gsm 070/401-811 ali tel. 03/838-17-20.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo in bika za zakol in bikca mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745.
ŽIVALI - ODDAM
Oddam morske prašičke, 7 kom. Gsm 031/478-408.
548-820.
Okrogle silažne bale prodam. Tel. 5845-086, gsm 051/364-174. Ugodno prodam računalnik Pentium 450, Tel. 5845-265.
Sony hiti zvočniki, novi, 25.000 sit, primerni za hišni kino prodam. Gsm 031/772-486.
Avtoradio + zvočnike, novo, gsm ericsson r600 in simens m55, prodam. Gsm 031/772-486. Prodam 5 parov smuči atomic z vezmi, malo rabljene, zelo ugodno. Tel. 839-53-53.
Prodam prtljažnik za smuči za citroen ax. Gsm 041 /263-875
DRUGO - KUPIM
Kupim rabljeno kritino - bobrovec. Gsm 070/401-811 ali tel. 03/838-17-20.
DRUGO - PRODAM
Prodam fotoapart canon 300 EOS, odličen, kot nov, objektiv 28-80, za 35.000 sit. Gsm 031 /393-516.
Prodam traktorske vile za nošenje bal. Gsm 031/751-703.
Prodam dvobrazdni plug olt. Tel. 03/584-51-73.
Frezoza stolpni silos in traktorski ele-ktroagregat prodam. Gsm 051/ 355-787
Prodam novo, pokončno, 6 I poln-ilkoza klobase in salame. Gsm 040/
AVTOMOBILI-PRODAM
Prodam avto apikar, starejši tip, tro-cikel, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel. 5453-153.
NEPREMIČNINE
Oddam stanovanje v hiši, tudi garažo. Gsm 041/775-559.
PODARIM
Podarim rabljena ženska oblačila: bluze, puloverji, hlače, kostim, jakne, plašč. Gsm 041/627-205.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. ELEKTROINSTALACIJE
Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228.
REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji.
TRGOVINA MANCA POLZELA Vabimo vas na izjemno ugodno akcijsko prodajo bund. Na zalogi priljubljena otroška oblačila Maček Muri - bunda Maček Muri samo 7.690 sit. Velika izbira moških in ženskih pletenih jopic ter ženskih prišitih jaken Mont. Vabljeni! Trgovina Manca, tel 5720-064.
Ana Artnik s.p., Breg pri Polzeli.
POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, GSM 041/651-196.
TEREZIJA BURJA s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
SADJARSKA KMETIJA ROJNIK iz Podvrha pri Braslovčah vam nudi namizna jabolka poznih sort Idared, Braeburen "NOVO" in Gloster po zelo ugodnih cenah. Nudimo tudi suho sadje Gabolčni krhlji) in jabolka za predelavo. Tel. 57 09 039, gsm 041/762-775. Se priporočamo!
Rojnik Jože, Podvrh 16, 3314 Braslovče.
PROCES - PDF, d.o.o. MOZIRJE,
PE BREZJE 9D
Prodaja ležajev, jermenov, semeringov, verig, loctite, vijačni material. Tel. 839-52-80, faks 5833-377.
PROCES-PDF, d.o.o., Savinjska cesta 26,3330 Mozirje. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje. ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
TAPETNIŠTVO
Obnova oblazinjenega pohištva, sedežnih garnitur, foteljev, kotov in stolov, iz blaga ter usnja. Gsm 041/411-218, tel. 03/5835-341.
Banko Sandi s.p., Rečica 17,3332 Rečica ob Savinji.
VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA S.P. IN DRUŠTVA
Kokal Irena s.p., telefon 03/838-10-96, gsm 031/783-580.
Kokal Irena s.p., Okonina 28,3333 Ljubno ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
JP Dom Nazarje d.o.o., Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije
žreba o< moderat
1. nagrada
Opremljena, klimatizirana
počitniška
(	• v p
niSa in še 50 nagrad...

H ' __
Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika.
Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte.
Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam.
1. nagradno igro »zrno na zrno« smo zaključili
d.o.o.
¥ poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo
-	vsak delovni dan od 7. do 15. ure
-	v sredo od 7. do 17. ure in
-	v petek od 7. do 13. ure
Tel 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net
VAŠ POM Ji Z HAMI PRIJETNEJŠI.
v soboto. 20. 11. 2004
Žrebanje
, na Titovem trgu
v Velenju.
apetost velikega jjeval priljubljeni
PETER POLEEf
pTödFSmom skupine
PATOMIK HARMONIK in ^nWTóìffmT p re seneč e nji!
m
na zabavne večere
vas v predprazničnem času vabi z živo glasbo, ki bodo 3. in 4., 10. in 11. ter 17. in 18. decembra Pripravimo tudi novoletne zaključke za skupine.
Rezervacije na telefon 839-02-40,
PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA RTC GOLTE
ERA, d.d., Prešernova 10, 3504 Velenje
Celie - skladišče D-Per
BREZPLAČNO PRANJE
5000014034,47
COBISS ©
PES i nM mbikh;
materiala za centralno ogrevanje, materiala za vodovod, kopalniške opreme, keramičnih ploščic (po naročilu)
Obiščite nas t|fdi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo.
Če prepoznate fotografijo svojega avtomobila, se do petka, 26. novembra, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
najboljši V AKCIJI
Velika izbira AKCIJSKIH atriklov iz Merkurjevega kataloga
/M.MIKLAVC
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
ki	smo ga povečam
■ na 180 m2!
Nudimo Vam možnost 3D izrisa naših programov.
Program GASTON Vam tako olajša odločitev pri opremi prostora.
Delavni čas: vsak dan od 8. -19. ure in v soboto od 8. -12. ure.
PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE
Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovi
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.nniklavc@email.si
Montaža! Dostava na dom!
Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke!
Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponudbo
jjn gorenje
\^alin
Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje http://www.gorenje-glin.si * e-mail: maloprodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341
spalnice otroške sobe
[komogèj
pisarniško, pohištvo: garderobne omare
A		.IjC'
/	’ *■ . ' -tč"-" ;-	
	Ü	
i		
OSREDNJO KNJ. CELJE