366 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 367Travišča in mokriščaPtice reke Drave trideset, skupaj s širšo okolico pa kar dvesto sedemdeset vrst ptic (devetinšestdeset od- stotkov vseh v Sloveniji ugotovljenih vrst). Upravljanje obsega več sklopov, v prvi vr- sti pa je namenjeno vzdrževanju ugodnega stanja življenjskih prostorov ter populacij ciljnih vrst ptic (ciljne vrste so vrste Nature 2000, ki se prednostno ohranjajo), za katere se na območju Ormoških lagun izvajajo pri- lagojeni režim upravljanja oziroma določeni ukrepi. Paša omogoča vzdrževanje travišč ter skromno poraslih blatnih in plitvo po- plavljenih površin, izjemnega pomena zlasti za nekatere selitvene vrste, regulacija gladin pa ustrezno ustaljeno globino vode v gnez- ditveni sezoni ter želeno strukturo in raz- poreditev vodnih in obvodnih življenjskih prostorov na območju bazenov. Naravovar- stveno najpomembnejše gnezdilke vodnih bazenov s trstišči so ogrožene vrste kosta- njevka (do osem parov), konopnica (eden do dva para), čapljica (do sedem parov), mokož (do šest parov), mala tukalica (Zapornia par- va) (do štirje pari) in rjavi lunj (Circus aeru- ginosus) (eden do dva para), za katerega so Ormoške lagune edino redno gnezdišče pri nas. Obsežna trstišča omogočajo gnezdenje na- cionalno pomembnih populacij ptic, ozko vezanih na ta poseben življenjski prostor: rakarja (do štirideset parov), srpične trstnice (do dvanajst parov) in trstnega cvrčalca (do osem parov). Gnezdenje brkate sinice (Pa- nurus biarmicus) je bilo tukaj sploh prvič v Sloveniji potrjeno leta 2017. Na poplavlje- nih in blatnih površinah se v času selitve (glavnina v obdobjih od marca do maja in od julija do septembra) ustavljajo jate raz- ličnih vrst pobrežnikov. Najštevilnejše vrste so močvirski martinec (do dvesto dvajset osebkov), togotnik (do sto trideset osebkov), kozica (Gallinago gallinago) (do osemdeset osebkov) in priba (Vanellus vanellus) (do sto deset osebkov). Redno, vendar v manjšem številu, se pojavljajo še številne druge vrste iz te skupine ptic. Viri: Božič, L., Denac, D., 2010: Številčnost in razširjenost izbranih gnezdilk struge reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi (SV Slovenija) v letih 2006 in 2009 ter vzroki za zmanjšanje njihovih populacij. Acrocephalus, 31 (144): 27–45. Božič, L., Denac, D., 2017: Population dynamics of five riverbed breeding bird species on the lower Drava River, NE Slovenia. Acrocephalus, 38 (174/175): 85–126. Božič L., Denac, D., 2017: Naravni rezervat Ormoške lagune. Ljubljana: DOPPS. Bračko, F., 1997: Ornitološki atlas Drave od Maribora do Ptuja (1989–1992). Acrocephalus, 18 (82): 57–97. Denac, D., 2003: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v Šturmovcih (SV Slovenija). Acrocephalus, 24 (118): 97–102. Denac, D., Božič, L., 2019: Breeding population dynamics of Common Tern Sterna hirundo and associated gull species with overview of conservation management in continental Slovenia. Acrocephalus, 40 (180/181): 5–48. Mihelič, T., Kmecl, P., Denac, K., Koce, U., Vrezec, A., Denac, D., (ur.), 2019: Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: DOPPS. Štumberger, B., 2000: Reka Drava, 149–159. V: Polak, S., (ur.),: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. Ljubljana: DOPPS. Travišča in mokrišča Mitja Kaligarič Reka Drava je ves čas spreminjala svojo strugo: prinašala je pesek in prod, poplavljala obreč- ne pragozdove, spodnašala teren in ga spet drugje nanašala. Toda ravnina je bila za človeka še kljub vsemu najbolj varna. Ob velikih rekah so potekale selitve ljudstev v prazgodovini, tod je potekala antična komunikacija med Rimom in Panonijo ter drugimi vzhodnimi pro- vincami imperija. Ravnica je prijazna za kmetovanje, zato je začel človek zgodaj izsekavati poplavne gozdove, jih spreminjati v sebi koristne površine, ki jih je izrabljal ekstenzivno: pašnike, travnike, njive. Toda rastlinski svet nižinske rečne ravnice ni izginil dokončno - nasprotno: med Mari- borom in Zavrčem najdemo še veliko ostan- kov rečne dinamike in njenih vegetacijskih oblik - poplavnih gozdov, gozdnih travni- kov, vlažnih travnikov, močvirij, vrbišč in zastajajočih stoječih voda. V tradicionalni kmetijski krajini, ob Dra- vi lepo ohranjeni tja do polovice dvajsete- ga stoletja, sta poselitev in raba tal sledili naravni dinamiki: poselitev nad zgornjo dravsko teraso, ki jo stoletne vode niso do- segle, njive nekoliko niže, travniki še niže, saj so jim občasne poplave prinesle dodatna Luka Božič je leta 2002 diplomiral na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlen kot varstveni ornitolog pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Njegove naloge so strokovno vodenje Naravnega rezervata Ormoške lagune ter organizacija in izvedba različnih študij, raziskav in spremljanj stanj. Je nacionalni koordinator mednarodnega januarskega štetja vodnih ptic (International Waterbird Census, IWC) za Slovenijo. Večino časa se ukvarja z vodnimi pticami, vključno z gnezdilkami nižinskih rek severovzhodne Slovenije. Ostanek gozdnih travnikov v krajinskem parku Šturmovci. Foto: Mitja Kaligarič. 368 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 369Travišča in mokriščaTravišča in mokrišča hranila, ob sami reki, v širino prepleteni z okljukami, mrtvimi rokavi, ponekod pa tudi z izviri studenčnic, pa so modri prebivalci ohranili zeleni plašč poplavnih gozdov, za- drževalni (retenzijski) pas, ki je ustavljal in popivnal vodo ob poplavah ter s tem varoval tla pred erozijo in pred naraslo vodo kme- tijske površine. Toda človek je sebi v prid izkoristil tudi poplavne gozdove, katerih ostanki se zdijo danes neprehodna džungla, nekoč pa se je v njih tudi paslo in kosilo. Nastali so en- kratni življenjski prostori, »gozdni travniki«, katerih zadnji ostanki so v Šturmovcih, ter »travniki v gozdu«, katerih zadnji ostanki so se ohranili tja do konca dvajsetega stoletja, danes pa jih lahko le še slutimo ponekod med Markovci in Ormožem. O njih bo te- kla beseda v tem članku. Gozdni travniki Gozdni travniki so območja z redkimi dre- vesi, ki so na daleč videti kot gozd, saj so krošnje skoraj sklenjene, vendar ni nobenih podstojnih plasti, grmovja in tudi značilne gozdne podrasti ne. Skrbno načrtovano iz- sekavanje oziroma puščanje dreves namreč prepušča do tal dovolj svetlobe, ki omogoča uspevanje svetloljubnih travniških vrst. V »podrasti« sta torej značilni travniška f lora in vegetacija, ki se tudi vzdržujeta z vsako- letno košnjo. Značilnost teh travnikov je, da so redno poplavljani, drevesa poskrbijo za zadrževanje tal pred erozijo in absorpcijo vode – služijo torej hkrati kot zadrževalni (retenzijski) pas in kot vir krme. Vse to je bilo ohranjeno še v sedemdesetih letih dvaj- setefa stoletja v izredno pestri obliki in na dokaj veliki površini na območju Šturmov- cev, trikotniku med Dravo, Dravinjo in na- seljem Šturmovci pri Ptuju. Območje je v geološki preteklosti izobliko- vala Drava s svojimi nanosi proda in peska, z izgradnjo akumulacijskega Ptujskega je- zera in hidroenergetskih kanalov pa se je dinamika ustavila. Vendar se nekdanja di- namika kaže še danes. Fosilni prodi so za- rasli z gozdnimi travniki. Dejstvo, da teh travnikov nikoli niso gnojili, da je podlaga prodnata, plast prsti pa zelo tanka, je pri- spevalo k temu, da imamo danes tam zara- di deleža apnenega proda razmeroma slabo hranljivo, suho in bazično rastišče. Prav zato pa je f lora na teh travnikih tako bogata z vrstami, tudi tistimi, ki jim tako rastišče posebej ustreza in jih imenujejo toploljubne in bazofilne vrste. »Krči«, kot domačini tudi imenujejo te gozdne travni- ke, so travniški sestoji, v katerih prevladuje trava pokončna stoklasa (Bromus erectus), si- cer značilna za karbonatna pobočja, ne pa za ravnico. Toda prav omenjene razmere odcejenih prodnatih tal ustvarijo podobne razmere. Gozdnati travniki imajo torej zna- čilno sestavo suhih travnikov, v njih pa se pojavi tudi vpliv srednje hranljivih travni- kov - visokega pahovkovja. Najbolj pisani so meseca maja. Takrat namreč cvetijo ku- kavice in druge orhideje. Najpogostejša je čeladasta kukavica (Orchis militaris), ki raste na negnojenih travnikih za zdaj še pogosto. Manj pogoste vrste iz rodu kukavic, ki jih srečamo prav na teh travnikih, so še nava- dna kukavica (O. morio), pikastocvetna (O. ustulata) in trizoba kukavica (O. tridentata). Nekoliko kasneje na takih travnikih zacveti piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis) s čudovitimi temno rdečimi socvetji. Ker ta- kšna rastišča v Šturmovcih hitro izginjajo, je predvsem pilovec našel ustrezno nado- mestno rastišče na več mestih na travnatih brežinah (nasipu) hidroenergetskega kanala med Ptujem in Ormožem. V Šturmovcih in na nasipu uspeva osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), ki je rastlina suhih bazičnih travnikov in toplih leg. Že na koncu poletja nas razveseli še ena orhi- deja, belocvetna zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Toploljubne travniške vrste pa ne najdemo le med orhidejami. Kosmati škr- botec (Rhinanthus alectorolophus) je na ne- gnojenih travnikih v Šturmovcih pogost, to pa je za zdaj eno od redkih znanih naha- jališč v subpanonskem delu Slovenije. Od drugih škrbotcev ga ločimo po puhasto dlakavi čaši. Na sončnih mestih vidimo cve- teti spomladi tudi dve vrsti petoprstnikov - pritličnega (Potentilla pusilla), ki ima živo rumene cvetove, in be- lega (P. alba). Pred košnjo so ti travniki vsi pisani od vrst, ki pomenijo inventar suhih (»brometalnih«) trav- nikov, kot na primer travni- ška kadulja (Salvia praten- sis), gorska detelja (Trifolium montanum), srednji trpotec (Plantago media), gomolja- sta zlatica (Ranunculus bul- bosus), čopasta grebenuša (Polygala comosa) … Precej je tudi vrst polsuhih travnikov visokega pahov- kovja, kot na primer ripeča zlatica (Ranunculus acris), travniška kozja brada (Tra- gopogon pratensis), poljski grint (Knautia arvensis) in druge. To so seveda pogoste vrste, toda v biotsko osiro- mašeni ravnici med Mari- borom in Središčem vseka- kor pomembne za biotsko pestrost. Toda take travnike bomo lahko občudovali v Štur- movcih le do tedaj, ko jih tisti, ki gospodarijo z njimi, ne bodo začeli gnojiti ali spreminjati v njive. To pa Polsenco gozdnih travnikov obožuje čeladasta kukavica. Foto: Mitja Kaligarič. 368 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 369Travišča in mokriščaTravišča in mokrišča hranila, ob sami reki, v širino prepleteni z okljukami, mrtvimi rokavi, ponekod pa tudi z izviri studenčnic, pa so modri prebivalci ohranili zeleni plašč poplavnih gozdov, za- drževalni (retenzijski) pas, ki je ustavljal in popivnal vodo ob poplavah ter s tem varoval tla pred erozijo in pred naraslo vodo kme- tijske površine. Toda človek je sebi v prid izkoristil tudi poplavne gozdove, katerih ostanki se zdijo danes neprehodna džungla, nekoč pa se je v njih tudi paslo in kosilo. Nastali so en- kratni življenjski prostori, »gozdni travniki«, katerih zadnji ostanki so v Šturmovcih, ter »travniki v gozdu«, katerih zadnji ostanki so se ohranili tja do konca dvajsetega stoletja, danes pa jih lahko le še slutimo ponekod med Markovci in Ormožem. O njih bo te- kla beseda v tem članku. Gozdni travniki Gozdni travniki so območja z redkimi dre- vesi, ki so na daleč videti kot gozd, saj so krošnje skoraj sklenjene, vendar ni nobenih podstojnih plasti, grmovja in tudi značilne gozdne podrasti ne. Skrbno načrtovano iz- sekavanje oziroma puščanje dreves namreč prepušča do tal dovolj svetlobe, ki omogoča uspevanje svetloljubnih travniških vrst. V »podrasti« sta torej značilni travniška f lora in vegetacija, ki se tudi vzdržujeta z vsako- letno košnjo. Značilnost teh travnikov je, da so redno poplavljani, drevesa poskrbijo za zadrževanje tal pred erozijo in absorpcijo vode – služijo torej hkrati kot zadrževalni (retenzijski) pas in kot vir krme. Vse to je bilo ohranjeno še v sedemdesetih letih dvaj- setefa stoletja v izredno pestri obliki in na dokaj veliki površini na območju Šturmov- cev, trikotniku med Dravo, Dravinjo in na- seljem Šturmovci pri Ptuju. Območje je v geološki preteklosti izobliko- vala Drava s svojimi nanosi proda in peska, z izgradnjo akumulacijskega Ptujskega je- zera in hidroenergetskih kanalov pa se je dinamika ustavila. Vendar se nekdanja di- namika kaže še danes. Fosilni prodi so za- rasli z gozdnimi travniki. Dejstvo, da teh travnikov nikoli niso gnojili, da je podlaga prodnata, plast prsti pa zelo tanka, je pri- spevalo k temu, da imamo danes tam zara- di deleža apnenega proda razmeroma slabo hranljivo, suho in bazično rastišče. Prav zato pa je f lora na teh travnikih tako bogata z vrstami, tudi tistimi, ki jim tako rastišče posebej ustreza in jih imenujejo toploljubne in bazofilne vrste. »Krči«, kot domačini tudi imenujejo te gozdne travni- ke, so travniški sestoji, v katerih prevladuje trava pokončna stoklasa (Bromus erectus), si- cer značilna za karbonatna pobočja, ne pa za ravnico. Toda prav omenjene razmere odcejenih prodnatih tal ustvarijo podobne razmere. Gozdnati travniki imajo torej zna- čilno sestavo suhih travnikov, v njih pa se pojavi tudi vpliv srednje hranljivih travni- kov - visokega pahovkovja. Najbolj pisani so meseca maja. Takrat namreč cvetijo ku- kavice in druge orhideje. Najpogostejša je čeladasta kukavica (Orchis militaris), ki raste na negnojenih travnikih za zdaj še pogosto. Manj pogoste vrste iz rodu kukavic, ki jih srečamo prav na teh travnikih, so še nava- dna kukavica (O. morio), pikastocvetna (O. ustulata) in trizoba kukavica (O. tridentata). Nekoliko kasneje na takih travnikih zacveti piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis) s čudovitimi temno rdečimi socvetji. Ker ta- kšna rastišča v Šturmovcih hitro izginjajo, je predvsem pilovec našel ustrezno nado- mestno rastišče na več mestih na travnatih brežinah (nasipu) hidroenergetskega kanala med Ptujem in Ormožem. V Šturmovcih in na nasipu uspeva osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), ki je rastlina suhih bazičnih travnikov in toplih leg. Že na koncu poletja nas razveseli še ena orhi- deja, belocvetna zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Toploljubne travniške vrste pa ne najdemo le med orhidejami. Kosmati škr- botec (Rhinanthus alectorolophus) je na ne- gnojenih travnikih v Šturmovcih pogost, to pa je za zdaj eno od redkih znanih naha- jališč v subpanonskem delu Slovenije. Od drugih škrbotcev ga ločimo po puhasto dlakavi čaši. Na sončnih mestih vidimo cve- teti spomladi tudi dve vrsti petoprstnikov - pritličnega (Potentilla pusilla), ki ima živo rumene cvetove, in be- lega (P. alba). Pred košnjo so ti travniki vsi pisani od vrst, ki pomenijo inventar suhih (»brometalnih«) trav- nikov, kot na primer travni- ška kadulja (Salvia praten- sis), gorska detelja (Trifolium montanum), srednji trpotec (Plantago media), gomolja- sta zlatica (Ranunculus bul- bosus), čopasta grebenuša (Polygala comosa) … Precej je tudi vrst polsuhih travnikov visokega pahov- kovja, kot na primer ripeča zlatica (Ranunculus acris), travniška kozja brada (Tra- gopogon pratensis), poljski grint (Knautia arvensis) in druge. To so seveda pogoste vrste, toda v biotsko osiro- mašeni ravnici med Mari- borom in Središčem vseka- kor pomembne za biotsko pestrost. Toda take travnike bomo lahko občudovali v Štur- movcih le do tedaj, ko jih tisti, ki gospodarijo z njimi, ne bodo začeli gnojiti ali spreminjati v njive. To pa Polsenco gozdnih travnikov obožuje čeladasta kukavica. Foto: Mitja Kaligarič. 370 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 371Travišča in mokriščaTravišča in mokrišča se je, na žalost, v dobršni meri že zgodilo: stanje je - vsaj za daljši čas - nepopravljivo. Največja grožnja za njihov obstoj pa je se- veda opuščanje. Med drevesi prodre dovolj svetlobe, da se v podrasti naseli zelo konku- renčna invazivna zlata rozga (Solidago gigan- tea). Z izjemno gostim podzemnim preple- tom korenik je zelo uspešna rastlina, ki jo zdesetka šele pomanjkanje svetlobe v poznih stopnjah vračanja gozda. Zato je treba, da s košnjo ohranimo vsaj še ostanke gozdnih travnikov. »Travniki v gozdu« Treba je vedeti, da so gozdovi v drugi po- lovici devetnajstega stoletja pokrivali sa- mo približno tretjino današnjega ozemlja Slovenije. Površina gozdov v Sloveniji se kot posledica opuščanja kmetijske rabe in zmanjševanja poseljenosti podeželja poveču- je že dobrih stodvajset let. Delež gozda je tako s 36 odstotkov leta 1875 oziroma 48 odstotkov leta 1961 narasel na 56 odstotkov leta 2000 (https://www.arso.gov.si/narava/ poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biot- ska_raznovrstnost2.pdf). Po podatkih Zavo- da za gozdove Slovenije je gozdnatost v Slo- veniji že več kot 58-odstotna (http://www. zgs.si/gozdovi_slovenije/o_gozdovih_slo- venije/gozdnatost_in_pestrost/index.html). Na žalost pa so poplavni gozdovi ob Dravi doživeli nasprotno usodo, saj so v dvajsetem stoletju bili gozdovi v veliki meri izkrčeni in spremenjeni v ogromne njivske površine, kjer plitva plast prsti nad fosilnimi prodi ne omogoča učinkovite kmetijske proizvodnje. Visoke vode prst občasno odnesejo in raz- galijo prod … Nekoč je poplavni gozd prst zadrževal, voda je zastajala in vegetacija jo je »popivnala« in evapotranspirirala, tako da je blagodejno vplivala na zmanjševanje poplavnih konic dolvodno. Vendar poplav- ni gozd ni bil vselej neprehodna »džungla«: v gozdovih so steljarili, ponekod pa tudi kosili. Tako je ob Dravi nastala arhaična oblika nekakšnega »travnika v gozdu«, kjer so lastniki parcel selektivno izsekali posa- mezna drevesa, pripustili v podrast svetlobo in se je tam zaradi svetlobe in košnje raz- vila vegetacija s prevladujočimi travami, na primer gloto, visoko pahovko, pasjo travo in podobnimi, vmes pa tudi značilne travni- ške rastline, od katerih je najbolj markantna čeladasta kukavica (Orchis militaris), ki ima rada polsenco, ki jo nudijo napol zasenčeni travniki v gozdu. Vlažni in suhi travniki In že smo pri negozdnih mokriščih. Po- memben del nižinskega sveta, kjer se skriva največja botanična pestrost (biodioverziteta), so ravno mokrišča. Sem štejemo vse vodne življenjske prostore (mlake, rečne rokave, potoke, jarke in podobno), močvirja, mo- Polsuhi travniki so razviti le še redkokje na fosilnih prodih – sestoj s prevladujočo gorsko deteljo v Šturmovcih. Foto: Mitja Kaligarič. Pokošen »travnik v gozdu« pri Muretincih. Foto: Mitja Kaligarič. 370 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 371Travišča in mokriščaTravišča in mokrišča se je, na žalost, v dobršni meri že zgodilo: stanje je - vsaj za daljši čas - nepopravljivo. Največja grožnja za njihov obstoj pa je se- veda opuščanje. Med drevesi prodre dovolj svetlobe, da se v podrasti naseli zelo konku- renčna invazivna zlata rozga (Solidago gigan- tea). Z izjemno gostim podzemnim preple- tom korenik je zelo uspešna rastlina, ki jo zdesetka šele pomanjkanje svetlobe v poznih stopnjah vračanja gozda. Zato je treba, da s košnjo ohranimo vsaj še ostanke gozdnih travnikov. »Travniki v gozdu« Treba je vedeti, da so gozdovi v drugi po- lovici devetnajstega stoletja pokrivali sa- mo približno tretjino današnjega ozemlja Slovenije. Površina gozdov v Sloveniji se kot posledica opuščanja kmetijske rabe in zmanjševanja poseljenosti podeželja poveču- je že dobrih stodvajset let. Delež gozda je tako s 36 odstotkov leta 1875 oziroma 48 odstotkov leta 1961 narasel na 56 odstotkov leta 2000 (https://www.arso.gov.si/narava/ poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/biot- ska_raznovrstnost2.pdf). Po podatkih Zavo- da za gozdove Slovenije je gozdnatost v Slo- veniji že več kot 58-odstotna (http://www. zgs.si/gozdovi_slovenije/o_gozdovih_slo- venije/gozdnatost_in_pestrost/index.html). Na žalost pa so poplavni gozdovi ob Dravi doživeli nasprotno usodo, saj so v dvajsetem stoletju bili gozdovi v veliki meri izkrčeni in spremenjeni v ogromne njivske površine, kjer plitva plast prsti nad fosilnimi prodi ne omogoča učinkovite kmetijske proizvodnje. Visoke vode prst občasno odnesejo in raz- galijo prod … Nekoč je poplavni gozd prst zadrževal, voda je zastajala in vegetacija jo je »popivnala« in evapotranspirirala, tako da je blagodejno vplivala na zmanjševanje poplavnih konic dolvodno. Vendar poplav- ni gozd ni bil vselej neprehodna »džungla«: v gozdovih so steljarili, ponekod pa tudi kosili. Tako je ob Dravi nastala arhaična oblika nekakšnega »travnika v gozdu«, kjer so lastniki parcel selektivno izsekali posa- mezna drevesa, pripustili v podrast svetlobo in se je tam zaradi svetlobe in košnje raz- vila vegetacija s prevladujočimi travami, na primer gloto, visoko pahovko, pasjo travo in podobnimi, vmes pa tudi značilne travni- ške rastline, od katerih je najbolj markantna čeladasta kukavica (Orchis militaris), ki ima rada polsenco, ki jo nudijo napol zasenčeni travniki v gozdu. Vlažni in suhi travniki In že smo pri negozdnih mokriščih. Po- memben del nižinskega sveta, kjer se skriva največja botanična pestrost (biodioverziteta), so ravno mokrišča. Sem štejemo vse vodne življenjske prostore (mlake, rečne rokave, potoke, jarke in podobno), močvirja, mo- Polsuhi travniki so razviti le še redkokje na fosilnih prodih – sestoj s prevladujočo gorsko deteljo v Šturmovcih. Foto: Mitja Kaligarič. Pokošen »travnik v gozdu« pri Muretincih. Foto: Mitja Kaligarič. 372 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 373Travišča in mokriščaTravišča in mokrišča čvirne travnike, vlažne travnike in tudi vse izrazito umetne življenjske prostore: melio- racijske jarke, opuščene izkope gramoza in peska pa vse do znamenitih Ormoških la- gun. Ne moremo se posvetiti posameznim združ- bam niti ne naštevati vseh mokriščnih vrst, zato se omejimo le na znamenitosti in red- kosti. Vsakdo pozna rumenocvetno močvir- sko peruniko (Iris pseudacorus), ki ni redka, kot tudi niso redki rogozi (predvsem širo- kolistni - Typha latifolia), ježki (Sparganium erectum in S. emersum), trstičevje (Phragmi- tes communis), navadno in klobučasto ločje ( Juncus effusus in J. conglomeratus). Struge potokov in melioracijskih jarkov pre- raščajo tudi brestovolistna sračica (Filipen- dula ulmaria), navadna krvenka (Lythrum salicaria) in v Rdeči knjigi redkih in ogroženih vrst navedena kobulasta vodoljuba (Butumus umbellatus), ki na ravnici med Ormožem in Forminom neredko uspeva v velikih mno- žinah prav v melioracijskih jarkih. Nekoč pogosta vrsta vlažnih travnikov - močvir- ska logarica (Fritillaria meleagris) - je zaradi melioracij skoraj izginila: najdemo jo le še tu in tam jugovzhodno od Formina. Spa- da med z zakonom zavarovane vrste v f lori Slovenije. Prav tako redka močvirska cvetli- ca je sivi osat (Cirsium canum), ki raste pri Osluševcih in spada med panonske vrste, ki prodirajo v Slovenijo z vzhoda. Na travni- kih vzdolž Drave uspevajo tudi za gnojenje tako občutljive orhideje. V nižinskem svetu ob Dravi je še razmeroma pogosta čeladasta kukavica (Orchis militaris), ki uspeva tudi v izsušenih lokah med topoli, pridružujeta pa se ji redkejši navadna (Orchis morio) in triz- oba kukavica (Orchis tridentata). Zadnji dve ljubita tudi bolj sušna negnojena travišča, ki pa jih v nižinskem svetu ni več. Nekaj je ob Dravi tudi izrazito suhih ra- stišč. Tak je suhi breg nasipa dravskega ka- nala, ki v tem primeru služi kot nadomestni življenjski prostor, ali pa na primer izkopi gramoza. Na bregu in kroni nasipa Ptuj- skega jezera in kanala Drave lahko sreča- mo nekatere redke orhideje, kot na primer osjeliko in čmrljeliko mačje uho (Ophrys sphegodes, O. holoserica), ki sta prav nenava- dni cvetlici, saj z osrednjim listom v cvetu - medeno ustno - oponašata kosmati zadek žuželk. V presenetljivih množinah se na na- sipu pojavlja piramidasti pilovec (Anacamp- tis pyramidalis). Na suhih traviščih nasipa ali v opuščenih kopih gramoza najdemo še druge redke in zanimive rastline, na primer rumenkasti grint (Scabiosa ochroleuca) in vijo- ličasti lučnik (Verbascum phoeniceum) - ostale vrste tega rodu so rumene. Tako lahko zaključimo, da je ravnica ob Dravi prava kombinacija naravnih in an- tropogenih ter vlažnih in suhih življenjskih prostorov. Najdemo ostanke starodavne ra- be, nekaj ostankov ekstenzivne rabe, a danes prevladujejo njive, med njimi tudi slabo ro- dovitne poplavnemu pasu »na silo« iztrgane površine na plitvih tleh fosilnih prodov, ki imajo zelo slabo rodnost. Prihodnost dra- vske ravnice bi zato bila vrnitev teh površin reki, kar bi prineslo ne le večjo poplavno varnost, pač pa tudi večjo biotsko pestrost vrst in življenjskih prostorov.Visoko šašje z močvirsko peruniko. Foto: Mitja Kaligarič. Dr. Mitja Kaligarič je profesor botanike na Univerzi v Mariboru. Bil je mentor petim doktorantom in številnim magistrantom in diplomantom. Znanstveno in strokovno se ukvarja s floro, vegetacijo in krajinsko ekologijo. Napisal je več kot osemdeset izvirnih znanstvenih člankov ter številne strokovne in poljudne prispevke. Posveča se tudi varstvu narave in fotografiji. 372 ■ Proteus 85/6-9 • Februar-maj 2023 373Travišča in mokriščaTravišča in mokrišča čvirne travnike, vlažne travnike in tudi vse izrazito umetne življenjske prostore: melio- racijske jarke, opuščene izkope gramoza in peska pa vse do znamenitih Ormoških la- gun. Ne moremo se posvetiti posameznim združ- bam niti ne naštevati vseh mokriščnih vrst, zato se omejimo le na znamenitosti in red- kosti. Vsakdo pozna rumenocvetno močvir- sko peruniko (Iris pseudacorus), ki ni redka, kot tudi niso redki rogozi (predvsem širo- kolistni - Typha latifolia), ježki (Sparganium erectum in S. emersum), trstičevje (Phragmi- tes communis), navadno in klobučasto ločje ( Juncus effusus in J. conglomeratus). Struge potokov in melioracijskih jarkov pre- raščajo tudi brestovolistna sračica (Filipen- dula ulmaria), navadna krvenka (Lythrum salicaria) in v Rdeči knjigi redkih in ogroženih vrst navedena kobulasta vodoljuba (Butumus umbellatus), ki na ravnici med Ormožem in Forminom neredko uspeva v velikih mno- žinah prav v melioracijskih jarkih. Nekoč pogosta vrsta vlažnih travnikov - močvir- ska logarica (Fritillaria meleagris) - je zaradi melioracij skoraj izginila: najdemo jo le še tu in tam jugovzhodno od Formina. Spa- da med z zakonom zavarovane vrste v f lori Slovenije. Prav tako redka močvirska cvetli- ca je sivi osat (Cirsium canum), ki raste pri Osluševcih in spada med panonske vrste, ki prodirajo v Slovenijo z vzhoda. Na travni- kih vzdolž Drave uspevajo tudi za gnojenje tako občutljive orhideje. V nižinskem svetu ob Dravi je še razmeroma pogosta čeladasta kukavica (Orchis militaris), ki uspeva tudi v izsušenih lokah med topoli, pridružujeta pa se ji redkejši navadna (Orchis morio) in triz- oba kukavica (Orchis tridentata). Zadnji dve ljubita tudi bolj sušna negnojena travišča, ki pa jih v nižinskem svetu ni več. Nekaj je ob Dravi tudi izrazito suhih ra- stišč. Tak je suhi breg nasipa dravskega ka- nala, ki v tem primeru služi kot nadomestni življenjski prostor, ali pa na primer izkopi gramoza. Na bregu in kroni nasipa Ptuj- skega jezera in kanala Drave lahko sreča- mo nekatere redke orhideje, kot na primer osjeliko in čmrljeliko mačje uho (Ophrys sphegodes, O. holoserica), ki sta prav nenava- dni cvetlici, saj z osrednjim listom v cvetu - medeno ustno - oponašata kosmati zadek žuželk. V presenetljivih množinah se na na- sipu pojavlja piramidasti pilovec (Anacamp- tis pyramidalis). Na suhih traviščih nasipa ali v opuščenih kopih gramoza najdemo še druge redke in zanimive rastline, na primer rumenkasti grint (Scabiosa ochroleuca) in vijo- ličasti lučnik (Verbascum phoeniceum) - ostale vrste tega rodu so rumene. Tako lahko zaključimo, da je ravnica ob Dravi prava kombinacija naravnih in an- tropogenih ter vlažnih in suhih življenjskih prostorov. Najdemo ostanke starodavne ra- be, nekaj ostankov ekstenzivne rabe, a danes prevladujejo njive, med njimi tudi slabo ro- dovitne poplavnemu pasu »na silo« iztrgane površine na plitvih tleh fosilnih prodov, ki imajo zelo slabo rodnost. Prihodnost dra- vske ravnice bi zato bila vrnitev teh površin reki, kar bi prineslo ne le večjo poplavno varnost, pač pa tudi večjo biotsko pestrost vrst in življenjskih prostorov.Visoko šašje z močvirsko peruniko. Foto: Mitja Kaligarič. Dr. Mitja Kaligarič je profesor botanike na Univerzi v Mariboru. Bil je mentor petim doktorantom in številnim magistrantom in diplomantom. Znanstveno in strokovno se ukvarja s floro, vegetacijo in krajinsko ekologijo. Napisal je več kot osemdeset izvirnih znanstvenih člankov ter številne strokovne in poljudne prispevke. Posveča se tudi varstvu narave in fotografiji.