Novice ki zanimajo vse bivše stanovalce Astena ASTEN - taborišče Napisali za vas, Hrvati i Slovenci, stanovnici logora Asten hiM 11 151998 Izvor duhovnog svijetla u trnini, koja nas cesto okruzuje Ali ne izgleda leseni stolpic nase taboriščne cerkvice v Astenu se revnejši kot marsikatera hišica božja v Srednji Afriki? Pa smo vendar v Srednji Evropi tudi zadovoljni v tej revščini, samo da uživamo prostost, ljubo svobodo ki jo pogrešamo v zasužnjeni domovini. Nasa baraka - crkvica je premalena za toliko mnoštvo naseg svijeta; ljudi su prisiljeni da kroz otvo rene prozore prate svetu misu u crkvici - neka to bude odgovor onima u nesretnoj domovini, da je naša vjera jaca od njihove dugogodisnje antireligijozne propagande i truda da nas odvrate od Crkve i Boga! 1 sam preuzviseni biskup iz Linza je prilikom blagoslova produljene crkvice u nedjelju 15. decembra 1957. naglasio, da bi trebalo tu nasu izbjeglicku ka-pelu cetiri puta povečati, da bi svi vjernici mogli uci — ali radi toga imamo svake nedjelje u 8 sati slc-vensku i u 9 sati hrvatsku misu, jer su bas te mi-se najviše posjecivane - u 10 na njemackoj i u 11 sati na poljskoj misi ima uvijek dovoljno mjesta za svakoga, jer ih ima puno manje nego Slovenaca i Hrvata. Bogoljubni vjernici slusaju svetu misu kroz prozore, jer nisu mogli uniči u prepunu crkvicu. J »J o o Pano svijeta unutar crkvice, ali i vani, na vecernjoj misi u srijedu 25 septembra 1957. Iza svecanog govora prije mise vic župnika iz Astena, te velecasnog dusobriznika Hrvata iz Salzburga, propovijedao je i svecar sam, u slovenskom jeziku. Na kraju te propovjedi; skru-sena molitva Svevisnjemu za mir medju bracom, za mir u svijetu, i za progonjenu Svetu Crkvu. Svecenici raznih narodnosti, ali pred oltarom jednaki, skruseno se mole Bogu za spasenje svojih naroda od komunistickog jarma. Le poglejte izbrano ceto naših pridnih ministrantov; slikali so se na predvečer proslave 25 letnice masnistva slovenskega dušnega pastirja Dr Kolednika, sele poleti so se organizirali, zdaj imajo redne sestanke, in najlepsi sad vsega prizadevanja so semeniscniki ki so ze izšli iz teh vrst; trenutno jih je sedem v raznih semeniscih in zavodih. Od teh na sliki jih je odšlo ze osem (sest v Kanado, eden v Austra-lijo, in eden v samostan Melk v Austriji). Bog daj svoj blagoslov lantom dobre volje ki zele postati duhovniki! (Posebnost ki bo zanimala marsikoga v tujini: vse te obleke ki jih oblačijo ministranti za oltar, je dobil župnik Dr Ferdinand Kolednik od raznih prijateljev v Nemčiji, Franciji, Ameriki in Kanadi: ker pa je zdaj ministrantov ze cez 50 ki skoraj vsaki dan radi prihajajo v cerkev, je treba tudi vedno vec oblek, in župnik si je pomagal s tem, da je nekaj rdečih in zelenih in vijoličnih in črnih zenskih oblek dal spremeniti v ministrantska oblačila; posebno nase matere so vesele ko vidijo navdusenost svojih sinov za službo oltarja. Oltar u barak - crkvici svečano ukrasen prigodom proslave 25-go-disnjice svecenickog redjenja naseg logorskog župnika (uvijek optimi- -sticki raspolozenog) kanonika ve-lecasnog Dr Ferdinanda Kolednika.. Čestitanja prilikom 25 godisnji-ce svecenstva logorskom župniku kanoniku Dr. Ferdinandu Koledniku. Uvijek on razumije težnje svojih privremenih zupljana, koji iz logora odlaze na sve Strane svi-jeta. Ovu je svečanost vodio župnik iz Astena, vic Franjo Werner, koji je i dusobriznik svih njemackih Stanovnika logora. Pocetak svečane sv. mise u lo-gorskoj crkvi 25 septembra 1957 u večer, kad je proslavio svoj sve-cenicki jubilej logorski župnik kanonik Dr. Ferdinand Kolednik uz asistenciju svečenika izbjeglica raznih narodnosti. Prvi s desna je nas hrvatski du- * sobriznik vic Dr Fra Mirko Covic, koji je proslavio 25 godisnjicu svog svecenickog redjenja 26 lipnja 1957. U GORNJO J AUS-iai JI/JZ CESTU BEČ-LINZ, IZMED JU ENNSA NAO'STaRIJEG GRAx/A U AUSTRIJI/BIVŠI RIMSKI LAURECUM/ I LIN Z i, NE J. JjEKO GL^uVITOG ST »FLORIJANA I ZLOGIASNOG MAUTHAUSENa, N,.LAZI SE VELIKa PLOČA SA NATPISOM': rfOHNS IEDLUNG 117'".TO JE PO ZN*-TI LOGO R A S T E N v SAGiLiDJEN ZA ViilJ2&S2 R.iTA U 3VRHU SMJESTAJA OSOBA PRESELJENIH IZ RAZNIH xRAJ7;VA, POSTaO JE POSLI JE RATA 10 GOR IZB JEGLIČA IZ KOlUNISTIČKIH ZExALJA,A NAROČITO IZ KOMUNISTIČNE JUGOSLAVIJE« VELIaI BROJ IZBJEGLICA PROSAO JE KROZ NJEGOVE DRVENE BAR :KE PRI JE NEGO SE ISELIO U DALErE KR A JE VE. VELIKI BROJ I2.B JEGLIČA' OČEAUJE iiuGUCNOST ISEL JEN JA. STARE : I VEĆ N-i-TRULE BA&ušjS OČEiCUJJJ J03 DaLJNE TISUČE IZB JEGLIČA. NJIHOV DOLAZAK JE NE.. .. EOVNa POGUSJICA KO:. UN i STICKOG TERORA U POROBLJENIi ■ ZEi.-L.JAiA. S VI.. Tik' xrI,.,UC.:.A PROGNANIH I IZGUBLJENIH SINOVA I AĆERI POTREB. >N JE T JE," I TEL J, S AV JETNIK I POMAGAČ KO JI ĆE IL Za. J ENI TI OC A, KAJiOJ, BRATa I SE3TRU I ICO JI CE PRIFADaTI S.L.O NJIMA. TAKVOG PO MAG. i.vA IMA o U j. ZB JEGLIČE HRVATI I SLOVENCI U LOGORU ASTEJ’ JE.OINO U SVOJIM DUSOBRIZNICIMA. eL-Ve Naše duhovno n-^oružanje ^K>ko se vidi iž naslova,-*itio bih na ovome^mjestu^nešto reci 0 našemu a.uhovnom naoružanju, prepuštajući drž°vnicim° 1 političnima , d« oni razbijaju glavu, kako če se pripremiti z« oružane sukobe. K>o prvo htio bih istaknuti, da mi Hrvati - u večini krščanski narod, koji vjeruje u Boga 'i njegovu pravdu - možemo"gledati u buducnost bez^Str^ha, jer zn^ffio, d=> Bog može i zlo - k*o što”je — -i / ^ n onima, koji Boga ljube, veli sv.Pavao, sve se okrece na dobro. Kako stoji s riašom duhovnom pripr^vom i s našim duhovnim naoruvanjem za dogadjaje, kojima idemo ususret? Pred očima"iffiam nasegp hrvatskog čovjeka i n«šu naročnu stvarnost, i to, dakako kako se oni očituju u sedanje vrijeme i tudjini; u izbjeglištvu’ 1 u lseljenistvu. '* ..... - -• - -- Kazalost, slika nije tako ružičasta. Nekada čovjeka zaboli srce, kad gleda^miioge _ naše ljude, 'kako lako odstupaju od'starih 1 Pr°kusanih krščanskih načelal kako površno shvačaju značenje obitelji, koja je temelj svakog uredjenog društva, kako se duhovno odcjepljuju od svoje narodne zajednice i tako režu zdravo korijenje koje ih jevezivalo^s^domovinom i's njezinom prošlošču. S druge * strane? slika je još žalosnijn, kad 'dnevno čitamo*,* kako se naši poiiticari optuzuju, sumnjiče; o^ovar=ju i mrze, a sve to vodi neslozi i narodnoj propasti. „ ^ v«jmo se, jer je istim3 st* put*> potvrdjen«, d« uz«lud ?r°de oni, ko ji gr« de bez Bog«. Z«to postoje d«n«s po svijetu pokteti ž« mor«Im: n«oruž«v«nj« ljudi. Drže se s«st«nci, n« kojim« se tr«ži, dn se čovjeku sp«si duhov-n« slobod«, vjer«, uredjen obiteljski život i pr°vo n« priv«tnu svojinu. Eto, tu je temelj i rjepenje i n«šeg« problem«,Sv«ki 'od n«s izbjeglic- i~'iseljenik« mor'" se izgr«diti u čudoredno j«k« i kre-posn« čovjek«, koji vjeruje u Bog« i ljubi svoj n«rod, «li kojemu ni je rodoljubi je s«mo u pjesmi, n«zdr«vici, gl«šnom vik«nju, ispr-s«v«njm i csudjiv«nju"drugog«, nego u izgred jiv«n.ju vl«stitog k«r«.feter«, u obog«čiv«nju duhovnog horizont« i prikikplj«nju život-nog iskmstv«. Sve če n«m to'jednom dobro~'doči u svojo j drž«vi. Tko ruši obitelj i tko se n« bilo koji n«čin protivi zdr«vu po-ml«i8ku, t«j je grob'«r svoje vl«stite domovine. . . Vrijeme bor^vk« u tudjini iskoristimo u s«kuplj°nu korisnog« zn«nj«, u us«vršiv°nju u str«nim jezicim«, riječju> u duhvnoj pripr«vi. K«d jednom kucne č«s slobode, ond« treb« d^ svi k«o je-d«n, sv«ki n« svome polož«ju, ili u polju ili u r«dionici, ili u uredu ili u”crkviy ili n« str«ži"ili u borbi služimo svi "svojoj domovini / « ne s«mim« sebi!/.''N«š« 'drž«v«“nek n«m bude n«še z«-jedničko vl«sniš£vo, « ne gledati n« nju k« o n«'nešto tudje. Nek n«m uvijek svim« bude n«čelo. služiti svome n«rodu i svojoj domovini Hrv«tskojI Fr« Mirko ^ović, hrv«tsl:i dušobrižnik l«p:er« Asteha L^ubi moji slovenski rojaki, bivši prebivalci stenskega taborišča! Ker sem od vas že toliko pisem dobil, in v vsakem vedno isto prošnjo naj sporočim novice is Astena na katerega vas vezejo- čeprav največkrat grenki, a vendar tudi prijetni spomini, sem so odločil 'da vam. napišem kar dolgo pismo in dodam tudi nekatere slike- ki ste jih želeli dobiti. Naprosil sem znance in prijatelje naj mi-pomagajo, kor sam pač vsega dela ne zmorem, Tako najdete na primer vse podatke onih l£>5 parov ki so se leta 1957- poročili v Astenu, v. župnijski cerkvi, ali pa v naši taboriščni cerkvici. Prav tako so vse ostale podatke ki vas bodo zanimali, napisali razni vasi znanci in prijatelji. Stroški sevedr; niso majhni in dobro veste vsi kolika revščina in 'večkrat prava beračija nas tare tu v astenskem taborišču. Od nikoder nobene denarne podpore, vse je narejene iz idealizma in ljubezni do vseh rojakov tam v daljnem svetu, zato vas tudi mi prosimo: ne pozabite nas! Vsem rojakom naj lep 3 e domače pozdrave in ves bo;: ji blagoslov! 'Slovenski dušni pastir v astenskem taboriŠČu Pr Ferdinand Kolednik OĐLASAK KiiTOL;f Z LOCtCRj: • _U OAN^DU. L'ogo* Astnn kraj L:.nza u Gornjoj Austriji poznat fe kao najvedi 'logor: za-;isb jsgl ic«- iz komunistidke Jugosla-' vij«T Broj t.zv. novih izb jegli'oa iz komunistič’ke Jugoslavije kretao se tokom 1957 godirie stalno oko 2000', a broj starih iz_ bjegliča iz drugih zemaija pod komunistidkim režimom; iznosio j ; oko 1000 ljudi, tako da jf» broj izb jegliča raznih narodnosti, raznih vjeroispovjesti- iz raznih semaija iznosio oho 3CG0- Taj se broj izb jegliča sman juj e ■ odlankom j din/ i dopunjuj e dolazkom drugih. Logor Astr^n ee- easto^i od oko 40 drv aih baraka, ko je su smjestene na srazmjerno malorn prostoru. To je mali ^ Grad11 sa mj žganim stanovnistvom u kojem prevladava broj iz?-jegliča: iz;-komunistidke Jugoslavije. U tom gradu se. pored hrvatskog, sloven-' sko g, n j emadkog i madžarsko g jezika cuju i drugi evropski j "-žici, To je grad iscekivanja u ko jem se stano/nici tokom godine dj -:lo_ midno po nekoliko puta izmjenj-uju, J »dni odlaze u dal ek i svijet, da nadju novu domovinu, drugi dolaze - napv-^tajudi svo“iu po'rob-1 j enu domovinu, svoj o drag« i. mile-., u nad-j.. da ce uskoro poči. u novu , domovinu, Treci su •stanovniei logor a ko j ima su radi bolesti, starosti ili w ranjen:; radn.- .ST^bbr.oat i' uskrac.^ne mogucnoat!«• 'i z-seljcnja. Ovi do c ekuju novo prr.adšle i sc. j ogli o e , da ih za nekoliko mju&eci o t prat e pril i kom njihovog cdt&zke u'razne dal--ke krajev e svijeta. Pudanstvo tog Čudno g grada ni. j en j- e o go+ovo svakog dana. Svakog dana prelazi il.:galno graniou Austrije pod naj težim, okol-nostima izv j e stan broj izbjsglica* Svakog tjedna napušta izv j-satan broj izb j ogli oa logor., Prema mogucno s ti ma^ ko j ? su nažalost u posljodnje vrijem© u zhatnorj mj -ri znanj ena, odlaze Izb jeglič e iz ovog logora u Canadu, ^u:3ira?..i;ju. JTj enačku* P el gl ju, a u znatno manjem broju i u drugo zemlje kao đvedsku-, Arg«>ntinu,Brazili ju, Rodtiziju, US^ i t,d. Pretežni broj cvih izb jegliča j .> r •mo-katolidke v j ere, što je razumljivo, ako 3e ima. a vidu, ds. j.-. :.;imc-katolidka crkva na prvom mjestu u pogledu progoda u komunistlokoj Jugoslaviji. Manji broj izb jegliča iz komuni st i6k e Jugo slavi j -j jo drugih vjeroispovj sti .iz doga slijedi^ da.ru ostale vjeroiopo-v jesti na drugo m. i tr edem mjestu na skali progona u zemlji bez-božrtiih vlastodržaca „ Po do lasku u logor a st en oej -te mnog • 'i.zbjegli-c.e, o sob it o mladja godišta. po prvi puta podpunu slobodu. v j ero- ' ispovjesti. U nroširenoj logor sko j kapelici ko ja. moža primi ti oko 600 v.jernika održavaju se n.=d -Ijovn po* 4 -r 5 8v.Kisa i to za iz-bjegliče Hrvate pod rukovodstvom dudobrižnika vic . Fra 'Dr Kirka Covića, za Slovence pod rukovodstvom dušdorizni.ka vid, 'Dr,Ferdinanda -Kolednika, a zat im 2 ._ 3 s v „ 'Ki.se .za izb jeglič e'ostalih narodnosti, tako da'j. svim’izb jeglioama rimo-katolicima omogu-deno sudj ilovanj • Sv ..Ki si uz pror.o'Tj:id i crkveno pje.sme r.a materin jem -j,oziku, Ovdje' e ■ sv;;... .šV^g Lida^a pr':ča prilika, da zahvala Dragom' Begu z" sr -tan dolaza> u 8.1 obodu i da mol-j za što skoriji odlazak u nove • odabraKu domovi r.u, Ovdj novo pridosle izb jeglič e -sa suzama u oclna .izkazu ju oz-u -ia je zahvalno sti Gos-oo-dinu Bogu zav'uspj :sar. odlazai: iz napad: n..- domov inv) - ovdj o pri-maju svecenicki. Blagoslov pred odlazak na dal e ki put i suznih odi ju napušta ju dragu logor sku kap.jliou, Odlaze u napo znat e krajev.; okrepljeni vjerorn u Boga i Božje pcmod, Odlaze sa nadom u bol ju i sretniju buducnost u novej domovini- Večine, izojeglica rimo-katolika ^<3li naci novu domovinu u Canad: , PrrA nepodpunim podatcima s ko j ima razpola-žemo broj izb j egi i o"- katolika . ;:c j i s-y od t ravnjo. 1957 do sijec-nja 1958 izselio i Ganadu iz Logora Aston iznosio jo oko 1400. Odlazak u pojedjnim mjopsoima vidljiv je iz.priloženih tabela iz ko'jih je ujedno vidljiv 'ciu] izb jegliča po zanimanj ima i broj izb jegliča upudfenih u pojedina mjesta Oanade'.. OBLAZaK KATOLIKA IZ LjuORA ASTSN U CAIJADU U POJEDINIM MJiL8j£0IUA 1957 GOD. Iseljenika: — — ~ ~ ,-f-i Po zanimanju: Mjesec Travanj iSrpanj .Ru jan 1 Muskih . Ženskih 1 j o i c I §< •H H (!) S g . o 0) •i~3 f=) i ° i£ ’ 1 cfli-H co ; O id! H -M , ! -r-3-Hl 05 -H ; rH fl t> G •:; : ® a. o c8 , ;j n fh jz; fh ; : c3 J3 ■ M £ 13 Tl : O •h ; -p ^ ! co ca -p m •H £ •H >J) 03 1 Fh 03 >o •H 1 £ . 05 i X\ ■ G) ! ** 01 >o > o • W ! ' 1 1 c. ; ® i co ! — t i ; Bravara 03 •so 03 •o O M ^ ! «g ri ■ gj 03 §01 +" <§ j i ;• 7- i; ( 75 16 91 8 lo 17 15 lo 6 4 4 4 . 2 3 ; 'đ 2 22; ■^4 i 129 35 164 21 :18 » :i 26 1 > \ 4o 6 16 2 ‘ 6 3 j 4 7 9 3 42:. 123 J 46 169.16 11 t I ■ 27 t i 34; 4 lo 2 5 i r 4 lo 5 3 60' ’ 117 31 148 14 3 {J 1 77 ; I 34; 1 lo 9 - , 3 5 ! 5 j 3 K 2 1 39 j j 68 37 lo5 16 Vf * i j o 9 2 1 - 4 2 i j. V 8 t . 3 ' 1 3o j \ 124 59 ib ' 14 lo !{ rt r, i <-• 43; 2 6 1 5 : 2 i2 j 8 >11 ! i 1 1 47 88 '3 o 118 9 1P J i j z'? 29 i 4 . 7 1 ■ 4 t ; 3 j ! ~ ] i j 7 i 6 2 28 114 6o i : 174 23 16 :i 42 53* 1 12 1 7 2 1 1 * ; 8 10 4 i : 33' i f j r J i . • | 62 4 D lo2 15 '2.0 !• 22 15. 2 7 - : 8 2 : 2 i 5 i 4 _ :< 35 _9oo_354:Q254 141120 J292, 27 7 _ M 74_ -11 46_ 28 21_ 59 52_ _11 336 :UKU?N0 Prema torno Ganada kao kr s canska žemlja primila jo samo iz logora Asten u 1957 godini rađunajuci od mjeseca travnja novih useljenika rimo- katolika-, mu.Ikih 900 ženskih 354 djece 120 odnosno ukupno 1.374 o sob o našle su novu domovinu u Oanadi^ Po zanimanju naj vedi broj izsnljenika odpada na zemljoradnike (292), zatim slijede nekvalificirani radnici (opci i.tvorniČki) /277/v a zatira odtali strudni radnici raznih struka u znatno man j em broju -Vjerujemo da Je službeni bron izb jegliča nesto veci jer ov a. ne službena evidencija nije mogla sve obuhva-titi. m BROJ KATOLIKA IZ LOGORa AS TEN PO GRaDOVIHA UPUC IVAH Ja u pojedinora mjesecu 1957 • Mj e s to jupudivanja IV V s VI VII Ivin IX X ■ XI XII i I ! Ukupno i ■TJinnipeg 11 1 i 36 1 J j 49 28 5 25 22 32 2o ' 236 1 iToronto 31 ; 26 | 39 16 2o 28 23 2o 16 216 j Montreal 8 i 23 c }• i 16 > ■ 24 7 i 26 9 16 16 155 j j i iVancouver 9 2o i lo 12 , » ! 8 26 17 16 lo 128 i i 'Hamilton ! C U 5 ;lo i \ 13 16 8 9 8 10 8 85 i • Edmonton 7 i 8 i* j 8 i13 1 7 14 4 i 14 1 8 < 81 i Ostala mj e sta 20 •24 i 34 39 3o 58 44 ' 66 38 353 i 1 5 Ukupno j ! 1254 i i i ;Djr /128/, Hamilton /85/, Edmonton /81/ t.j, ukupno oko 900 u navedenih 6 gradova dok ju ostatak oko 35o osoba upuceno u svo ostala gradove Canadu, Prema torne 2/3 svih useljenikg, iz logora Aston smjesten je u navedene gradove. r Vjerujemo da co novo prispjuli'useljunici u slobod-noj Ganadi naci novu domovinu u kojoj ec modi slobodno ispo-vjedati svoju katolidku vjeru. Vjerujemo da de zadržati logor Asten i njegovu skromnu kapelicu u doživotnoj uspomeni. Isto tako vjerujemo i očukujomo, da de Canada kao najomiljunija zemlja izb jegliča katolika iz Hrvat sk.j i Slovenije omoguciti njihovo daljnje useljavanju u Canadu. - o 0 C o - Iz lista svetega apostola Janeza: ( l ,jan. 3, 13-18 ) Preljubi! Ne čudite se, ako vas svet sovraži. Mi vemo, da smo iz smrti prestavljeni v življenje, ker brate ljubimo; kdor ne ljubi, ostane v smrti. Vsak,vkdor brata sovraži, je ubijalec in veste, da noben ubijalec nima v sebi večnega življenja. Na tem smo ljubezen božjo spoznali, da je on dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni za brate dati življenje. Kdor ima premoženje tega sveta in vidi brata v pomanjkanju, pa svoje srce pred njim zapre, kako more biti ljubezen božja v njem? Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici. 1957 PORO A E - V J E t! 6 A 1': J A 1. Dorencec Stefen, Trnje roj. 13.. .11.1933. 5.1. . Jerebič Ae te rine , Gomilice- roj. 21.11.1935. 2. T u r k Viljem, Uršne sele roj. 29.^111.1933. c- T Jč rc Ant-, Vrbovec roj. 12.XII. 1936. 3. J-. 3. A e r s n 1 k knton, -Ljubljene ro j. 2.X. 1934. c T Z u p t n Cvetke , Brezje roj. 27. IV.'1935. 4. A o v ec e v i c Peveo, Don je doline roj. 28,V1.193o. T e 1 j e g e Megdellene:, Omers.ko roj. 5.IH.1932. 5. ir' r i m o v e c Ive n, Bijece roj.9.X. 1932. 1p T ±Mc . kič Ane Kedonič roj. 2o. 11.1935. • 6.. i'- Ii* e e. r L 1 k ; -e ec ^Eok,. Aot^riba 3.'VII] .1933. 12.1 - r S-teienije, Aotoribs 9.XII. 1933. • 7. D 0 m i n ič Rudolf, D. Vidove’-c 25.IV. 1933.3 t n Terezije, Aotoribe 24.1,1.1936. • »Jj r C t i 8. P G e i r n s t olje Mihele, Domžele 17;IX.1923. e r Megdelene-, Rudolfsgnet 18.11.1925. 19.1. 9. G r e V s i c Erenp, božice 22.1.1932. 19.1. G c b r 0 v e c Terezijt, Borovnice 2.IX.193o lo. 1 U 1C e Pre-njo, Stetive 25.V.1930. 27.1. D 0 1 i n e r Me ri je , Breje k lo.IV. 1936. 11. D 0 1 i n e r* Jure, Be jek 3, 30. IV. 1934. 27.1. • u v i t ek Ljubice, Bejek 3.VII.1937. 12. T 0 i c Božider, Vrh 9« ,XI„ 1928. .27.1 • . B r r, C v t Antiče j Aosrnic 21.1.1934. 13. P 0 z d e r e c Stefen, Trnje 1.IX.1932. 2.II. Z c d r 0 v e c Veronike, Brezovice 17.V.1937. 14. & e r n e k Stefen, - Orensovci 12,XII.1936. n Ane: , Srednje Bistirce 13.VI. 1938. 2.II. • A 0 r e 15. K U z m e Viktor, Buenos iiires 15.VIII. 193o. • A U c- t e c 'Me-rije, Srednje Bistrice 31.V.1933. 2.II. 16. F r i C k 0 Ludvik, Veceslevci 21.VIII.1935 3.1 -J- • . S e d 1 Ane, Geslinci 21.VI.1928. 17. H e v z e r Dre go, Pertovce 12.1.1931. 4.II. • A 0 r n h e v z e 'r u-izele Topolovci 7.V. 1935. CO 1—1 G 0 xa c Jože, Dolge Vcs 5.XII.1927. 4.II. t G 1 e v :c Terezije, Donje Bistrice 9.X. 193o. 19. Z v e r Me rt in, Trii j e 13. IX , 1934 i3.II. , Ž e 1 i k Me rije., V. Polene 2. IX. 1937. 2o. B e c i c Sle-voljub, Bosiljevo 25.VIII. 1933. 16 II & )0 0 v. • 1 e r i 5 Irme, Pregrede 1.Z.1939. -A w • -L • 21*. 1 e t 0 n,j e 'Iven, v. Lenert 21.VIII.1929. 16.11. A n e z Stefenije , Sv.. Lovrenc 8,12.1927. 22. c t i m e c Iven, Velki Reštevec 5.VI.1933. 16.11. p e t r 0 v Roze, Selnice 14.IX. 19*36. 23. JX B r 0 U z 1 i j e- c Brenko, Lokve 15.II. 1932« č Ane, 'JMetretic 12.XI.193o. 25.11. 24. V U c k 0 Stefen,. Izekovci 2o.VIII.1933• P e r d igel ^'rendiške- Doklezovlje 17.I.193o 25.11. 25* y u k C Janez Hotiza 15iXI.1932. s t e 1 c e r Katarina, tursko sredisče 23.XI.1937 26. G r 1 j e vic peter, Indija 1.IX.1929. M u s i c Bhriji , Mostar 9.XII.1931. 27. T r d i č Leopold, Psibnici 27.X* 193o. Hoz jt n Matilda , Lipe 19.11.1933. 28. G 1 a v a c Viktor,’D. Bistrici 9.II.1933- S m 0 d i š Olge , Crenšovci 26.XII.1937. 29. Z £ 1 i k Stefcn, V. Polana 9.XI.193o. k 1 b k a r Angeli, D.-Nemška \ ras 1.VII.1937. 3o. K 0 b £■ n v Mirko, Race 24.XI.193o. B š e 'n i c n i k Zora, Maribor 8.VI.1931. 31. F r c. C n j o Kanizaj, Kotorib£ 3.X.193o. •^olerič i' .■-arij- , Kotoriba 15.Vil.193o. 32. P 1 e š e c Janez Ljubno . 19.XII.1933. R i h t £ r 'Perezi ja , Novž Štifta 2o.IX.1935. 33. S i b i 1 a Prane, Ptuj 17.VII.1927. D 0 'n š e k Ivcna, Sv. Lenart 31.III.1929. 34. L e b b r Vladimir, D. .oi strici 26.VIII.1939. 0 i g 1 a r Ana, Sred. Bistrici 6.111.1939. 35. K 0 1 £ r Steffn, Gernici i.ix.1931. J u v £. ii Mart ina, Z g. Hot ic 2.XI.1931. 36. Z r> C d r a v e c Ivin, G-or. kihaljevec 13.1.1936. T k £ 1 e c Ana, G. Bistrica 8.II.1937. 37. S t £• n k o Florjan, Ljubljana 6.IV.1936. P e Z d i r c l\rad i , Drašici 4.IX.1937. 00 P e t e k Jožef, Bresnica 18.III.1921. P 0 n d e 1 £: k Ana j Strmec 8.VII.1927. 39. . g & 3 S k i Anton, orni c 21.X.1937. p e D 0 vn i k Štefanija, Kozje k 16.XII.1925. 4o, v i 1 k 0 r e n Adam, Plesic lo.VI.1936. T 6 r 0 k' Roztliji, Deutsch Černe lo.VII.1937. 41. . M v a Ž C e # n iiarol, Polici ne 15.XII.1937. C e b U 1 £• r Martina, (J el j e 2o.I.1934. 42> P i n t e r i c Karol, Bizelska vas 13.X.1927. 0 S i r Ana, Relje 12.1.1936. 43. Z v e r Jožef, Zozki 29.VIII.1938. » V u t ek lir is t ina 4 Gr. .Bistrica 26.IX.1937. 44. R V 0 g i' n i c Franjo, Ki sinat/ 28.11.1928. s k r £ b a n Sariki , ^ Gradišče 24.XII.1936. 45'. N e m e c De sid er,.ka čko\ci • 26.VI.1934. ji 0 v i c Olgi, Dolič 13.V.1936. 46. 'B e r t C 1 i h ic. Ant or., Veceslivci 5.1.1934. i K o v £ C Marija,.Dolič, 15.IX.1936. 47. £e jc ! Ja .ndrej, Lit k a 3o.XI.1922. ir' 0 Š Iv. .arija, Sv.Jakob 6.XII.1929. 48.' V t r rr 6 a Ladislav, Gor. Lokos 22.VIII.1936. ■ 6 i h ii :i r •ija, Dol. Li koš 16.IX.1937. 49 ^ i' r Q j e m i- n Dragotin, Gor. Sevnica 1.IV.1932. S p 0 1 j a r i c Jelici, Gor. i tvošin 23. VIII, 1934. 2.111. 2.111. 7.III. 11.111. 16.111. 18.111. 18.111. 20.111. 25.111. I.IV. 8. IV. 8. IV. 13.IV. 13.IV. 13.IV. 22.IV 22.IV. 22,IV. 5.V. 9.V. II.V. 12.V. 12.V. 2o.V. 5o. K O V £ & "Viijt-in, Ilovci 22 .111.1928. M £ t D £ s e c Berbera ^omilic; e 29.KI.1937. 51. Z e d r £ v e c Franjo, Zebenec 16.XI.1932. Lr o s e n c Ljudmila, Kočno 3.X.1934. 52. D 0 b rc -/ ) £ ; a k Josip, Kosnicte gore 15.111.1928 D vo r n i . k Kristine, Slovenske Konjice 8.VII.1933 53. r p i v C Zvonimir, Zagreb 6.11,1935. Ji e c i C Ane, Osijek 15.Vil.1932. 54. P i r c Anton, Gorcict 13-IV 1934. I e s t e n Ana,. Loke 13.VI.1934. 55. P r i b £, n i c Mijo, M. Vukevje 8.IX,1932. P e? c ji i k jMevenka ,„ Zagreb 16.IV, 1938. 56. B e n k c i Jože, N. Črnici 4.11.1932. A 3 e r k Matilde, D. Bistrice 26.11.1929. 57. G r i 1 Miroslev, Meribor 4.VII.1916. b 0 d e c Keroline, Brecetinci 27.111.192o. 58. Matičič P '£vel, Topole 25.1.1935.' K e P i v c Deniele, Moste 14.III.1935. 59. H a v z e k o v ic Branko, Gundnjici 24.VII.193o. V O 1 £■ r Regine , Kotorib£ 14.'vili. 1929 6o. Ji 0 1 £ r i 6 Josip D. Hres&en 26.IV,1928. b r n e c limilijc , Ivenovec 8.X,1932. 6i. 0 o »w* e k A .j_bin, Cerovec 9.11.1932. G e 1 i C Matilde, V. Melenee 12.XII.1935. 62. • G £ s £ r Jožef, Ma r k ov c i 2.11.1928. K JI e i C. V z J uli^ine, Merkovc i 1.V.1936. t>3. S k 1 e P i č Anton, Zebenec ■ 2.VI.1936. 0 d 1 r. C k Gtbrijcle, Zabaše 22.III.1933. 64. N 0 V t k Franjo, Prhovec 2.X.1925. H 0 r V £• t lv£uka, Btcnetinec 21.1.1934. 65. K 0 v Ul U r Andrej; Hudo 3o.XI.1931. M e r i n Magde lem , Buhi dole 8.1.1938. 66. F £ u 1 Gregor, Deutsch— Stamors 24.1V.1936. Schuhmecher Terezija Semlin 21.IX/1938. 67. P i o u 0 1 e it Anton, Vrhole s 8.111.1932. R c. C. m 0 t Ivt nlt£ ,Preloge 9.XI.1935. 68. % r £ t n j £ k Franc, Brezovice 28a IX.193o. G e h Cecilij e, Gomilice 28.VI.1936. 69. R £ j k 0 Anton, Korovci 16.V.1933. H 0 z j £’ n Ane , Od re nc i 4.'VII. 1936. 7o. S t u m b e r g e r Iven, Grskovič 14.XI.1929. 0 b r e z £ Merj ja, Maribor 5.VI.193o. 71. Z. e. c. 1 £‘ r Kizimir, Sv. Andraž, 6.III.1933. C e s n i k Kornelije , Lome l.IX„ 1938. 72. r d £ ja o v i £ Stjep£‘ m Kupice 3o.VII.1933. p 0 1 0 v i 6 Berbera, Zebjek 3o.IX.$39. 73. U Y C £* r Florijen, Homec b.IV.1934. V £ 1 ii jj: ierija, Sv. Križ 8.VII.1936. 74» B e r 1 C k Jakob, Grlinci 22.VII„1932. Ivi, u r š i 6 Me riga, Ptuj 16-V.1937. 75. Ivi e d v e d Silvo, Maribor i.xli.1932. H r G 3 e v e c Meti]la, Sp. Jek.Dol. 25.1.1926. 76. K 0 f O 1 Leopold. Kanalski lom 5*11.1932. A. 0 f O 1 Julijane, Kemlski lom 16,11.1936. 25.V. 27.V. 1.V1. l.VI. 3.VI. 8.VI. 8.VI. 15.VI. 15.VI. 17.VIv 18.VI. 22.VI. 22.VI. 27.VI. 27.VI. 29.VI. 6.VII. 6.VII. 6.VII. 9.VII. 13.VII. 15.VII. 2o.VII. 21.VII. 22.VII* 22.VII. 77. 78. 79. 80. 81.* 82 .■ 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93» 94 o 95. 96.-, 97 o 98. 99. 100. 101. 102. 103. « 104 c 105. 106 „ Kis IT e m M o c Sas Via Kun Kol C u e 1 a k Franc, Vidonci e c Terezija, Filivci n i k M a 2' 2C , „VI-1922« .II,1909o K K .V K L '3 u S e K r K s R o F i M a C i 5 P K o J u R u K r. H a F 1 H o 6 3 J e Z u P 0 N P S n z o o e M e Jur 0 v <* r š d d 1 a e t r 1 k a k s z u j 0 z u r P 1 o v d h s e e a m a m a i e n n h u i n c s a n i s c v s j ■t Viktor, Zagreb r i j a, Zagreb t n i k Tomaž,Javornik c Ms rta , Mo j st ra ne č Jože, Mokronog Justina, Dolje Jožef, Beltinjci r Olga ? Ižakovci t Ludvik, Ljublana n Olga, Murska Flrijan, Kotoriba Marija, Auzana e k Ivan, Selo Subota c Ana, Skovec ser Leonard, Elizabeta, Gross Mhreydorf -Kikinda Stanislav, Sela pri Metliki g t c. .a 1 i t 1 G r K r Z e Svt P e S o G- u n S k o F i ‘c K m e C V e Ena U h. a Vuk S. t o Rad Cen Sta P u n lt r* a K o b e 0 1 a e i 1 d r j v e a a j o g o e 0 d 1 j P e i S P k t t P n a i e n t n s e k Marija, Goliš š Josip, Gudavac j o n Veronika,Donja 1 j Jožef, Cerkvišce j-e v i 6 Amalija ,Kros.inc c Božo, Aleksinica j a c Ivka, Kaludžerov^c i n j a k Mihael, Krupijivnik j a n,c i 6 Marija,Vaupča vas a n Stefan, Gomilica a Ana, Srednja Bistrica • Anton, Prevalje ■n k k r 0 v s v 2. j. k 1 k c i. e o i v v 1 c Mariia, Korita s k i Andrej,Grotno s k a Margareta,Warschan Nikola, Hrastovijan k i Ka t a r ina, Ka š ina Janko,Zastinje Sva, Zastinje FraniOr Kapeljsčak i k Štefka > Holmec Vjekoslav, Babinek o Frančiška, Mačkovci o v š e k Mil j enk o,Z a greb .Štefanija, Zagreb Janko, Grabarak c .Dragica, Vel.Lipovec r Karol, Dolič „Ana, Breči i.c Stanislav,.Rospoch k o. Ana, Studenci Anton, Gabevce Ljudmila, Rihpovec d ‘ - - - t: 0 r 1 a n 1 i n o v i c Ivan,Dervisi novic Luci ja .G.Valcuf Stefan, Dolič Ana,Zenovije c Jose, Vel. Vas r Neža, Dolenje -; -i k Drago, Tezno a Amalija, Pobrežje 19 .XII,, 1911. 15.V.1915, 21.X.1937« 28.11.1930« I.VIII.1929. 8.X„1934« 16„II o 1933- 25.V,1934r 9.3C01935. 13„IIIc1939. 1PV.1925. 16.11.1924. 31.II1.1931. 9.IIIe1928. 3.11.1910«, 12.1.1911» 11.VI.1934, 15 .Vlil«, 1933. 14.111.1933. 4.x,'1934, 11.11.1930* 19.1.1933, 10,XII„1929r 18.IV,>1931. 3I.VIII-I92I. 20.III.i93O. 5oX.1937 17.7,1940, 16„XIIo1932, 26, IX, 193 18.,VIII. 1930 «-20.VIII,1936. 6,211*1934« 12«, III o J'931« 13„IV.1928, 20.X,1927, 70X11,1933« 13eXIIpl937. 6UVI.1924. 12 „211.,1931. 26.XI.1937. 25.XI,1939. 7,IX.1925. 26.111.1934. II,111.1935. 15.IH.1937. 15.IV.1934. 9.V.1935. 10.XII.1932, 22.XI.1930. 5.2X1.1927. 16.11,1935. 2 3II o 19 2-6. 6.V.1935. 2, .II.1928, 7.2.1932. 10.IZ.1S32* 26.IV.1935. 23.„Vil. 23.Vili 27oVil„ 27 OVII«, 27 c V TI, 29 oVII. 3.VIII! 3,vin. 3 ©Vlil. 10.VIII, lO.VIII* 10.VIII., 12.VIII. 13.-VTII. 15 -Vi. El, 15.Vi it. 17.VIII, 17„VIII0 17.VIT.I« 17 .vin, 17,Vin. 17 »vin, 17.Vlilo 24.VIII. 26.VIII, 26,VIII., 26 oVIII., 26.VIIIa 26.VIII, 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125. 126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. H o P u F o P e T *5 N e H t. o r o e r D u k S e k M i M a K u E T B G P H R P R S G K Z G J’ a M o C s Z a H o T r h v s j t v d e o m o n £: d e m e u t i k r L M M B K M G G P k 1 1 a D r 1 i e i a r r o o Z u g ' T r a Kri Hreste G v e Kos Tisic •Vel š u s H c' U Šol K u h. Pil P £ P a K n M 1 R i I o S k 3 k t P ii y b n h i z b e u e r e d o e e n b f r b r o h 0 v i, 1 e i e n e i 0 e 1 k a n Martin, Hoi;ize o Ana, Hotiza u n a Adolf,Marinca vas a r Frenčiškp, St.Vid pri Stični Aiexander, Centiba Rozalija, D.Lakos o r Anton, Tropovci Alojzija,Zreče k Prane, Odranci Marija, Globoko Milan, Gradišica vic Barbera, M.Gorica Ivan, Ribnik Lucija,Ribnik Zvonko, Sračak Kristine, Strašni Vrh 6 Franjo, lekenik Marija, Greda Janez, Dubrovnik Marija, Bodricnica Josip, Mačkovec c Ljudmila, Pekre Herman, Gomboc k e e 1 1 i n i k c r v c s man Irma, Budonci e c Alfred, Kuzma Angela,Boreča Franjo, Gaberje Jožefa, Varva Sele Lajos, Felsesdlakos j e s, Rozalija,0dronci a t Stefen, Markovci b e r Ana, Dolenci 6 Ive n, D.Kresaljevec Ana, Mali Podbok n k o v i c Petar,Klanec vic Merija, Krnscice c Mertin, Celje č Marije, Plešci n Anton, Pobrežje Marije,Leoben Željko,Krč 9 ^Berbera, Bedekovcina 1 c Drago,Kamenjica k Milka, Valentinovo t n i č Dre-go t in, Tir e cl in , Barbera»Mreclin Stefen, Podturen t e Olge, Ljubno n j t ► c b c e s 0 e 1 a a r r P r s i Ć Franc, Podreber r Amalija, Semič Rudolf, Selovci Jolenke:, Puconci v v e i b r e e, 1 e 1 ž n r b P 0 1 i v v v c k i č Merko, Aleksinica Kete rine, Lovine c Božo, Korijenovo c Ljubica, Vagenac c Franjo, Breznik Ljubica,Jurevski Brod Merjan,Sp.Poljskeve Sofija, Maribor 2.XII.1934. 16.111.1936. 9.IX0I932. • 6.VIII01939 14.V.1931. 16.2.1937. 13.IV.1924. 22.1.1921, 18.IX,1937. 27.II0I937o 30.IV,1919.• 6.1.1928, 14.XIIU934; 9.XII,1932o 28,XII„1932. 10.12«, 1933. 26.VIIIU937 1.Iol941o 23.111.1935. 14.1.1934.- 4.III.1932. 18.IX.1939. 20.IIC1937. 14.IX.1928. 26.11.1936. 3.IX.1936. 6.X.1930. ■ 10.111*1933. 17.111,1923. 5.II. 1923. 15.VIII.1937 8.'VIII, 1936 5.III, 1932 20.VIIo 1934 17.V.1937. 14.x«. 193 6. 18.111.1933. 28.1.1939, 25.v.1932. 18.IV.1921 4.IV,1937. 17.H.1S37. 7.X,1932. 9.IX„"933. 22.III01935. 24.VII.1931. 28.VII„1934. 23.VI. 1934. 15.VI.1934. 21„III.1934. 8 .11.1930, 20.1.1935. 2.XIe1930, 6.XI.1931. 30.111.1934. 10.IX,1935. 4,1.1931, 22.XI,1930. 10.vii.1919. 15.V01923. 26.VIII. 26.VIII«, I.IX0 l.IXc l.IX. l.IX0 l.IX. • 7.IX. 10.IX. 10.IX. 14.IX. 14. IX. 14.IX. 15.IX. *21.IX. •23.IX. • ' 23.IX. '23.IX „ ' 23.K. 28.IX. 30.IX. 30.IX. '30,IX. 30.IX. 5 . X. 5.X. 5.X. 15.X. 15.X. • i38. 139.‘ 140.' 141. 142. 143. 144. 145. 146. 147'. 148. 149. 15o. 151. 152.* 153.' 154.' 155. 156. 157. 158. 159. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. J e g 1 i c Jožef Orni vrh D o i z e n ‘ Nikolč je, Hrušice Žigon Viirtor, Škofljici tf B R S R K R •n s r' d- v b- i š š 6 i Silvž 3 e Marij'e, Breg pri Žirovnici k ' Iven, Sv. Primož e k Stenisleve, Loče i 6 Evgen, Dolič Cfecilije, Gred 29.III,1931. 1.. IV. 1931. 3.X.1927■ 7.II.192o.' 23.ZI.1925. 34. -;3. k t r Jože,Sebenje > n o Cel v D G 1 c Vengust 'Tomi ZerkoviS i-ierije, Bobnič Sttnislev, Rožno Trnovec 'K J iSf M K T K M O S T H 0 1 e o e- 0 1 o t k o ■s ■s n -v d t b 1 t m £ e z F P M V B K M N K O' O V p x._ K L H 'Mesič 1 e s d ■e 1 s v z m r • n s s r b i i h i i g e e e n P' e 6 0 1 6' i b r Mer IJS zer.'cov dol szbeo Stef£n, Budtpest s o IIone " s el kij o, Buzin e d Zlete, LcduČe j ek Ignec, Holize n t Ane, Hofize e n Mijo, Krestine s i č. Ruže, Celcovec k o v' i 6 Anton. B. c e v ‘ i 6 A m , D. e c Iv£n, Gor. Bistirice e n Regine , Gor„ Dfegotin. Piksburo Ketarine, Grene 6 28« Z,. 28. VI 16.IV. 3o.XII„1937. fikolg , Trnovec 18.IZ.10";7., . 12.11:19.39. V 16.'VIII, 19 8.1.1936'. 28.IT,1915 -22.IV.192o. 3.ITI.1927. 18.1.1939. 16.Z1I.1933« 59. 193- 33. P £ zerice tl n Stepen, Kerestinec An£ TJ i ittsberg F t n i 0 e k c c v ž 1 r Geb’rijel, Đobrić n £e k Vid£, Snt. k Adolf, Ptuj 'Merijs-, Mele- ves I ć Iven, Kloštar 'Frtnoiškf, Sv. Merije r’£• n c, Gor£ pri Sodrešči e r 'Merijt, Orni vrh 'Ludvik, Adrijenci i Roz lij., Vrbe s Vleko, Kreševo e lv£', Brione č milen, Boldržz Derink: . Zeacbr?. vć lo.VI,1938. 1.1.1929. 17. XII.. 1928. 13.VIII,1936. lo«IZ 1938, 4,V.19 27.II.I934. •30. IZ.'1932. 14.Z.1933. lo.V.19^1. 4.VIII.1933-v5.V.1932. Andr£z 16,Volj0 22 21 1. 28 29 2. IV 19,'VI 8. IV J v iv,; i9’o. vi:;. 1,1927. VII ,1*'.23. II .191: Z. Grubešič Josip,' Boe/ Brod S C K M 'U C 0 1 u e e c e 'E V e u er n k n n r 1 r i 0 i' 1 0 1 v c v C v č r\ c: / . ic itfede« Gor. Podgorf ce 1\ ebojše, Medžeri Ružic£ , Simiči ic Zdre\ko, Beogred Merije , Lipovci D juro ) , Svili v£ Bozidt re , Trbovlje Bindermen Ferdinand, 'Sušperk S L h B" B K L e £ e « e e o u r z n k s % S k Eme, Sv. BOstjen o ^Sreco, Rešnovec r c i ć ' Angelc? Gr. Slevici > j Milin, Budinščine e s i č Ankice, -^rčščji Vrh t Ignec, Mekinje n Zdenke, Snt. Vid ljubljene l9. .1932. 1936. „1925. .1921. 13 7.111. i 9 31. 16, / 'r,l°22. 8, VI' 1935 12.. 11.1935. 17* II1.1927. 15.VIII.1936. 5*1«1932* 3„III,1934. lo.VII.1933. 2oIV.1929. 5.V.1932. 4.IZ,1937. 2.IZ.1929. 22.VI.1934. •27.1.1538. 4«V.‘.1,1937. 14-ZI.1934. 5,: IV. 1934. 26.VII.1921. lo.ZI.1923. 15.Z. 15.Z. 19.?. 19.Z. 19,Z. 19 ,Z. 19.Z. 20.Z. 21 .Z. 21.Z. 21.Z. 21.1*. 26.X. 28.Z. 28. Z.. 28.Z. 28. Z„ 28. Z* 28.Z« 9.ZI. 9.ZI. 9.XI. ' lo.ZL. lo.ZIv 16.ZI*. 16.ZI, 18.ZI.-21. ZI.* 21.ZI.-23.ZIC 167. 168. 169. 17 o. 171. 172. 173. 174. 175. 176. 177. 178. 179. 180. 181. 182. 183. 184. 185. P 1 e š-.e iiete, Gor., Kosin j H o 1 i c Meri je , Zagreb Kobe Jože, Prišteva T u š e r Iva nlca , Krnice Rajko Rudolf, Železm gora' D r a g e r Bernarde , Podgorice p Karlo, Mehneti slan Pre noiške, Melise g e 1 j Msrjan, Zgor. Sušice c. i e Sušicž K n P r G r Š e p e c Zdenke, Brežice Ber kovic Alojz, Zgor, B e r k o vi c Alojzije Sp, M i h e 1 i ć Jožef, Bovec K e v s Frančiška , Š c u r k Je rez, L ju bi j a na Jožefa, Vel. Središče i Č Jenez, Ra čki vrh- -k Jožefe, Celje Koloma n, Merkovci Irena, Markovci Z u n i ć Anton, G-eber J a n k o v ič Neže, Bedenji Jugovič J )žef, Trata Albina , Velki vrh ć Šime, Poč1 lug Č Merije, JCzerehc i n i č Ivan, Bizek vije Nada , Kninsko polje ¥ imer Ant on, S chwend Schreibmuller Jutta , Asten b i n Vledo, Dolenci sten Avguština , Hoje Zlatko, Zeluka E n g e 1 K 1 e m_e n č Za m e r n i B e d i c Pilo M u h V r k Jel P 6: v Kol c i i 1 u S r T e H-.fc K o R e Z 1 Š t S t d m a n rose š e t e o p a š r i g e o j e k c Jožefa , Rodica-r Nedeljko, Otok a Ana, Proboj 1 j Franc, Tr-vorje o v i č ZoDtliĐ Pra vice 1.VIII.1932. t ■ 7.XII.1929. 24.XI, 23.XIIcl928. 15.V.1939. 25 oXI., 17.11.1937. 28. Vil, 3x935. 25. XI.. 17.VII.1931- 13-. VII.1936. 3. XI, 18.1.1938. 23.IV.1936. 30.XI; 12.IV.1931. 15.111,1935. 30,XI 14.VI, 1936o 7.'VI. 1938. 2, XII., 12.VI.1931. 6.IV*1935« ■ - 2„XII., 26.XI.1935. 2eXII* 15. III. '1937. 8.11,1937« 30.X.1939. 2 _,X_J. s 5.VI.1935. 7oXII„ 24.X.1938. 7.111.1937. 19.11111932. 7 v. XII, 25.IH.i923. '9..m;0 1.V.1926, 17.VI.1934. ' 11cXII> 9.X.1957. 14.1.1925. 21.XII. 23.XII.1934. 17.v.1937, 21. XII. 28.IV.1934. 17.1.1932. I0.III.I036. 21.XII6 2o.IV.1927, 3o.XI-1930. 28.XII, 23.IH.1927, 9.X.1928, 15.XII, Prepisovalec prosi vse imenovane na teh sedmih straneh popisa poročenih leta 1957. v Astenu, naj mu oproste če nekatera imena ni znal t.ceno prepisati, kajt.>. različne pisave se tudi različno berejo! Vzemite kot primer ime "Matija" v Dalmaciji, kar je zelo razširjeno žensko ime - izven Dalmacije so večinoma vsi župni uradi "popravljali" to ime v "Marija", kar hi se nam vsem zdelo najbolj prav - in vendar je Matija slovensko ime za apostola Matija, odkod torej v Dalmaciji ženska imona tega naziva? Vsak narod ima svoje posebnosti, zato skus-ajmo vedno in povsod razumeti da se moramo privaditi življenju med tistim narodom h kateremu nas usoda zanese! To je prvi predpogoj mirnega sožitja s sosedi. lini odhajajo iz Astena, in na njih mesto prihajajo vedno novi begunci; drugi se naselijo v Hnnsu ali Ebelsbergu, vsi skupaj pa ostanejo pod upravo taborišča Asten - kako je včasih- težko to čakanje v Avstriji, ker pač vsak hrepeni po tem da se cimprcj izseli in si nekje za morjem uredi novo življenje. Medtem pa je treba tukaj potrpeti: čeprav smo šs vedno rojaki skupaj, vendar živimo že v tujini, pod tujo upravo ki nam ni ravno naklonjena. Zato vsi težko čakamo da gremo cimprej kam naprej iz Avstrijo v nevo življenje. V V y y Vi ki storže daleč od Astena, nas pac najbolj rs.zumete, lio r ste to življenje tu v taborišču sami skusali; zato smo tudi mi vedno veseli ce zvemo iz vaših pisem razno novosti in pojasnila ki so nam'dragocen kažipot za dežele v katere se mislimo naseliti. Hvaležni smo vam za vse novice I Pozdravljeni! t DHUSTVilviI ŽIVOT iZBJKG-iICA POD OKRILJEM DUSOBRIZNIKk Jedne od mnogih zedeca izbjegličicog du^obrizničkog urede u logoru -asten-u je redovito održavenje sasteneke ze djecu, mladiče, djevojke, te odrasle (posebno zt mufekarce, e posebno za žene, pretežno nt j no vi j e izbjeglicfe ). Ti se sestenci odrŽfvaju pod vodstvom dušobrižnike pojedi-nih nerodnosti u lijepo uredenoj društvenoj prostoriji novo sa-grtdenog župnog ureae. Pored krt snih poučnih predavanje dušobri-žnike, resprevljeju se siobodno i nevezano i razne pitanja vje-rskog i nerodnog znečeja, ćime su osobito_odu&evljeni najnovije izb jegliče, koji ne ovakovu srdečnu, slobodnu polemiku nisu ne-vikli u svojoj nesretnoj, zarobljenoj zemlji. Cesto se prikezuju filmovi o životu Isusa, BI. Dj. I.erije svetace, zatim poučni filmovi iz zemljopisa, povijesti, slikarstva, kiptrstva i graditeljstva. a veselo respoloženje nastane, kt de stupi u djelatnost magnetofon, bluže ju s-e crkvene i narodne pjesme, izvedene po ltgerskim pjevtčkim zborovima ( čuje se i po ko ji solo ), pa rczni prigodni govori, te propovijedi. A tek kade koji od pri-sutnih otpjeva se uspjehom ( e Često i bez istogi ) koju delme-tinsku ili sevdeiinku, pa ju megnetophon prenese» veselim pri-mjedbamž- i k ti tike me i smijehu neme krt'je-. Ne veliku redost djece održeve kedkć d jedin mladi učenik sin novog izbjeglice iz ^agrebf merijonetske predsteve, dok^je-den drugi učenik, mladi bloventc zrn razveseliti nevina dječje srce lij epom svirkom ne harmonici. 1 teko se pod okriljem dobrih dušobrižnike oplemenjujii duše i rtzveseljuju srca, usevrševe znenje i prokiruje vidokrug ntfeih izbjeglice u logoru Asten-u IST1N1TA PR1P0VIJEST Bilž je jesen godine 1956. Ne 29. rujne slevio sem svoj irnendt n. Pri jž tel j mi deroveo melu ptičicu-česl jugere. Bilo je to zt mene veliko veselje, jer je te ptičice ispunila prezninu moje kuče, Jednom riječju ; bila mi je drege i zevolio sem je. Rado etui je hrtnio, p£ ka d su vrt te i prozori bili zt tvoreni, otvorio stm krletku, i onć je siobodno letela po kuhinji i sobi. ute la bi ...i koji put,uz cvrkut i leprsčlje krilim?, i ne reme,-tli je ntjrždje letjela k steklu prozore u nadi, de 6e teko van ne slobodu. leko st m je v^lio, ipžk sem je s^žaljevao; imele je sve, ali nije bila slobodna. Kroz prozor je glede la vrepce,ke-i£o ves’elo- skekuću i traže hrenu. Ont je imela sve, ali je bila nesretna. Ni moje dreganje ni hrenjenje iz ruku nisu je veselili, one je tugovele i čeznult ze slobodom. Jednog proljetnog dem iznio stm krletku s pticicom van u vrt. Bila je veselt i nekom srečom uspjelo joj je kljunom otvoriti vreti krletke.Prh-nuli je van poput strijele. rasle je svoju slobodu, a meni nije ništi drugo preostalo nego dc je prt-tim očimi tužen i veseo, tuzan, feto st m izgubio svoju d ragu ptičicu i svoju zebevu, e veseo, sto sc ipćk domoglt slobode, zć kojom je teko dugo čez-nul£ .,, Cesto Si m reZiUisigeo o toj nesretnoj i opet sretnoj maloj ptičici. Onć mi je bili- putokez. 1 je sem živio u veliko j krle-tki, i svugdje sam provinveo, kako cu izlet jeti iz nje. Imao S* m sve keo i moje ptičice, eli nieam irn&o slobodu, pe Sto mi je sve to koristno7 Jednom mi je ipek uspijelo otvoriti vre te krletke. Moj put u slobodu bio je' melko teži nego mojoj ptičici. T^ško «« ić&tćti se svojimi-, te&ko je osteviti roditelje, prijatelje i znance i svoju rodnu grudu i poci u tudji i nepozneti svijet. j£čt od svege toge bile je želje ze sl ob od om. Ropstvo je nešto nejgore ne svijetu. Meprevde ne* svikom korekuj stric nevm ob jesen, prijetelji u zetvoru, hepsenje poznenike redi ptr beztzlenih izreze. Kemoguč život u toj sredini, morem tre-žiti slobodu. Jednog lijepog svibtnjskog dene, nepustio sem sv ^j dom i nt 'tio te u Austriji. 1'isem stm sebi vjeroveo, de se ne ležim u siobodi. Vise nije trebilo feepteti i gledž ti oko sebe, de li me netko slušt . Osjetio šem se Itgžn i nekeko obnovljen. Ai o ponovo rodjen. Post* o sem sloboden čovjek. Ljudi svi bez razlike preme meni blegi, susretljivi, orijezni. iz Beče sem stigeo u izbjeglički drveni gr£ d Asten kod ljinzt . Jrosnje obevljenih posjett od arede do urede, uspjelo mi je dobiti sobicu, u kojoj sem ostevmo svoje stveri.ro čistilu ulicžme li gerskoge grt de Astene, sve keo u k o feni c ite / pozne u. lice-, el-i ča^em svo-j—jezik.* Sve mledi Tjudiv svi veseli i rc spoložeiii, nede i vedrina im se čiteju ne licu. .ust. n je mjesto čekenjt . Odetle je otvoren put u iCenedu, Austreiiju i druge drže ve svijete. Vrijeme prolezi u učenju jezikfc , u šetni, u ugodnu rtzgovoru . stverenju plinove ze novi život. ustet če mi uvijek u pemeti prvi nedjeljt u Astenu. Crkve je bile duplom pune. Sve mltdi ljudi. Oujem htvetsku pjesmu, hrvttsi-cu propovijed. Ke svečijem licu veselje i respoloženje. Plitko nije u strthu, de če ge netko vidjeti i tužiti, Št o je doŠeo u crkvu. Tej os ječe j može procijeniti samo one j, ko ji je godineme živio u komunističkoj krletki. bvfcKi den novć pjznenstve i prijtteljstve. Sveki den deleže novi, e neki odleze dtlje, teko d£ je leger Asten uvijek pun. Oekem i je tej sretni,dfan^.de otputujem u novu domovinu gdje cu stvoriti svoj dom i svoju životnu sreču. rejdreži čovijek ovdje u legeru je poster. On donosi vije-sti od milih i dregih, koje sem morto osteviti. 3vi želimo,_ Što prije de se nekud iselimo, eii je svime u srcu nž jveče želje, vretiti se u svoju slobod u drževu, gdje čemo moči slobo- dno rediti, slobodno Bogu služiti i slobodno svoj nerod ljubiti. 1-0jt drtgt domovino nrvetske dokle češ biti krletkom svojim viž stitim sinovime V ‘ L - IL Pri cerkvici zvon že zvoni...................................... IJapišem 'Vam zgodbo o našem taboriščnem cerkovniku, po domače mežnarju, Ze tri mesce sem tukaj v Astenu, in od tedaj poznam tega našega moža ki budno pazi na red in snago nase cerkvice, toda priznati moram da sem že mnogo mežnarjev poznal, samo nikjer Še tako originalnega ne! Pa to ni samo moje mnenje, tudi drugi rojaki v taborišču tako sodijo. Če ga med sveto mašo opazuješ kako ponižno poklekuje pred oltarjem, ali kako svetniško ti v zvončka in pod nos moli svoj - ah ne 1 cerkveni je! - nabiralcek ali kakor ponekod pravijo,/ - potem mu moraš res dati še zadnji grošek če ga morda cico , * 7 v v v v ° v v- y res imas... Na vsak način ti gre na smeh ce našega meznarja kje srecas. Sicer pa je meznar tudi njegov oče tam nekje v Prekmurju, in oče in sin sta ze dolge mesce presedela v komunističnih ječah ker sta pač zvesto vršila svoje meznarske dolžnosti, sam župnik Varga v Clevelandu bi to pač najbolj gotovo potrdil. Ko je zjutraj še tema^ zazvoni naŠ zvonček jutranjico. Marsikdo poleži še kako urico, samo naš meznar ne^ ta je točen kakor ura: zvoni redno kar trikrat ^red vsakodnevno sveto maso, vsake četrt ure. Lepa navada^- na vsak način meznar najbolj točno zvoni vodno trikrat na dan angelsko cescenje, ob šestih zjutraj, opoldne in ob šestih zvečer, torej co slučajno^uro imas jo lahko kar po mežnarjevem zvonenju naviješ in bos gotov da gre cisto prav, Samo tam enkrat prve dni januarja so mu je zgodila neljuba nesreča ki jo do smrti no bo pozabil. Naš slovenski župnik so morali prve dni^januarja po nujnih poslih menda v Belgijo kjer je okrojg dva.is.et .fantom iz^našega -asten&keger-t-abori-šca-v-neki vajeniški šoli. Naš meznar je redno vsaki dan zvonil ob seatih zjutraj. Toda tisto usodno soboto je še v globokem snu zaslišal glas "svojega" zvončka ki bi ga po njegovi mežnarski pameti ne smel nihče dru^i zvoniti kot samo on. Zvoni, zvoni, a mož kar verjeti ne more da res zvoni. Skoči iz svoje postelje, še žena mu je pomagala da so je hitreje napravil, oba sc čudita kako je to da zvonit saj pa ima samo on ključo od cerkve, župnik so pa itak na potovanju tam daloc nekje v Belgiji in Nemčiji, kjor je polno bivših Astencev. Le kdo bi naj bil tisti ki si upa zvoniti mesto njega? Z atomsko brzinovhiti iz sedme barake v kateri stanuje, tja do cerkvice, in glej, že drugič začne zvoniti ko revež ves iz sebe pridrvi do cerkvenih vrat, trdno prepričan da bo res pošteno prijel hudomušneža ki si upa na tak način dražiti njega, poštenega astenskega mežnarja. Da ste ga videli kako silno presenečen je obstal ko je zagledal gospoda župnika ki so se zjutraj 'ob petih vrnili s potovanja^iz Belgije in so hoteli maševati kot redno vsaki dan kadar so doma v taborišču - pa so zastonj^čakali na svojega mežnarja da bi zazvonil vsaj Ave Marico! Zdaj ti pa gospod župnik^ držijo vrv in vlečejo zvonček da vabijo vernike se k sveti maši. Nesrečni naš mežnar je ves obupan in^žalosten zajavkal: "Ja, gospod župnik, danes pa ste mi enkrat zagodli, saj Še nikdar v življenju nisem zaspal jutranjico, in kar verjeti ne morem da je to res!" - "Vidiš, vidiš, lubi mežnar, kaj bi blo, ja, kaj bi^blo, če bi župniki še na mežnarje paziti morali, ko pa imamo dovolj pazke že nad drugimi kozlički in koštruni - boŠ pa odslej toliko bol^ pazil na redno zvonjenje tako tu v taborišču kakor tam kjer bos pozneje meznaril!" Samo jaz sera do danes vedel za to zgodbo, ker mi jo je meznar zaupal s trdno obljubo da se mu ne bo nikdar vop dogodilo da bo župnik mesto njega zvonil - ves srečen pa je, ta naš meŽnar ki je drugače tako zelo vesten, da ima dobrega in blagohotnega župnika; ta skrbi za vse nas kakor..samo oce zna skrbeti za vse svoje 'Otroke, čeprav nas" je’toliko da se med seboj niti ne poznamo - a oni nas poznajo in mi njih in njihovega pridnega mežnarja tudi. Janez Šurk Slovenski begunci svojemu dušnemu pastirju za srebrno maso: 1. Srebrnomašnikvste postali, 4. Še dolgo Kristusovo čredo duhovnik ste četrt stoletja; z nebeško hrano nasiču^jte, v življenje sipljete nam cvetja svoj narod sužnosti rešujte ki ste pri Bogu ga nabrali. in dvigajte z božjo besedo. 2. Četrt stoletja sveto mašo 5. Naj Bog Vam za srebrnim vencem darujete za nase duše^ še zlatomaŠni venec zvije rešujete jih bede, suše, in cvetje, ki Vam v duši klije, in vodite na božjo pašo, zaliva z milosti studencem. 3. Gospod z Marijo blagoslavlja 6. Naj Bog še dolgo Vas ohranil " naj pota Vašega življenja želimo za srebrno mašo; in nosi^z Vami križ trpljenja, razveseljuje duŠo Vašo bogato žetev Vam pripravlja. in jo zased brezbožnih brani. To lepo voščilno pesem nam je na prošnjo našega organista Toneta Zoreta iz Sel pri Kamniku priposlal iz Argentino njegov rojak duhovni gospod Gregor Mali. PITArl JE FOtiTICklK I EKONOMSKIM IZBJJOliCA Revolucija u Madžarskoj u studenora 1955 zaslonila je potpuno problem izb jegliča iz komuiiisticke Jugoslavije. Krvoproliee u Madžarsko j nat Jeralo je oko l.vo. ooo madžarskih izb jegliča u malu Auotriju. Sva austrijske kao i svjetska starapa donosi mjesecima opsirne komentare o madžarskim ustanku i problemu madžarskih izb j egi ic-a« Iz-bjegliče iz komunističlce Jugoslavije kao da ne poštoje. Tek sada kada se smatra da,j e problem madžarskih izbjegliča riješen, ponovno se u austrijskoj štampi sve vise javlja problem izbjegliča iz komunističke Jugoslavije. Taj problem zanima sve više austrigske vlasti i javnost u vezi pitanja finansiranja, mogucnosti daljnjeg iseljavanja, likvidiranja poštojećih logora i..t«d. -3roj izojegliča iz komuiiisticke Jugoslavije iznosi u Austriji stalno oko lo.ooo. Priliv novih izbjegliča je konstantan. U zimskim mjesecima radi vremenskih nepogo&a znatno je slabiji, da uproljetaim i Ijetnin mjezečima znatno poraste. Taj se problem iz godine u godinu stalno obnavlja, jer broj iz-bjeglica otpreml.jenih u prekomorske zemlje nadopunjuje se dolaskom novih,- Prilikom davanja azila ocjenjuju austrijske vlasti, da li se u pojedinom slučaju radi o političkom ili ekonomskom izbjeglioi. Prema objavljenim podacima svega Z Z svih iz-bjegliča' otpada na političke izbjegliča, a ogromna večina otpada na ekonomske izbjegliče. Sastaje pitanje da li je to stvarno tako? • Istina je, da večina izbjegliča prilikom prvog saslusa-nja pred organima austrijskih vlasti navodi kao rt.zlog bjezanja, nemogučnost života /življenja/ u Titovoj kbnu-nističkoj Jugoslaviji. To je vjerojatno dovoljno, da austrijske vlasti takvog bjegunca ocjene kao ekonomskog izb jegliču. ...... ... Medjutim razmotrimo li nekoliko tipičnih sluca^tva ta-kovih ekonomskih izbje.lica vidjet čemo, da se stvarno radi više o politic .cim ne 3o o ekonomskim izb _/•. ■ icama« Ili drugčije^rečeno kod velikog broja izbjegllca označenih kao ekonomske izbjeglice radi o poli Lčkim razlo-z ima il i p c) it ič ko j pozadim. Priliko:, razmatranjc. tog pitanja treba imati u vidu stepen berora i intenzitet strahovlade u komunističkcj Jugoslaviji, koja one )gu6ava svaku dktivnu antiko.v;uni-stićku dcdju, kao i nemogučnosj organiziranja bilo kako ve j e ili tajne op o žici one stranke, da bi se netko mogao i k bi l6 pripadnik stranke, ko ja je protivna po-sto ječo j komunist ičko j s ;ranc*i i vladavini, be da je kao takav politički progonjen, Treba imati;u vidu, da pasivno držanje /ne šudjelovanje sastancima, proslavama i t,df/ vec povlači znatne rosijedice, a prisustv ovanj e vjerskim Obredima (poiazak ucrkvu, krštenje djeteta.. crkveno vjen-Čanje, sudjelovanje svečenika pri pogrebu i t.d.) znaci izazivanje vlastodržaca i ima vrlo četrto tefike aosljedice kao gubiteii uo osi en ja, oduzimanje stana, nemogučnost novog uposlenja, teska pOrezna opterečenja do uništavanja, pro- gon djece u školi, zabrana iroisa na fakultet, uskrata raznih dokumenata i potvrda sa strane državnih organa i t.d. Ukratko takove osobe postaju besj^ravne pored postoječih zakonskih propisa, S tog ^ledišta treba prosudjivati položaj izbjegliča iz komunističke Jugoslavije. Kao tipični primjer navodimo s 1/ Osobe ili cijele obitelji koje napuštaju cjelokupnu imo-vinus kucu, zemljište, namještaj kao i stečene godine za mii'ovinu i pod znatnim teškocajna i naporima pod rizikom života i zdravija odlaze preko granice. I ako takove osobe izjavljuju, da je život u komunističkoj Jugoslaviji nemoguč, ipak se ne može jednostavno uzeti, da su te osobe ekonomske izbjegliče. Neminovno poštoji politicka suprotnost i ne-podnosivost komunistickog sistema, jer je nemoguće da bi osoba koja ekonomski dobro stoji, sa stalnim uposlenjem, vlastitom kučom, zeroljistem i t.d. napustila domovinu 6isto iz ekonomskih razloga. Nesumljivo su od odlučne važnosti bili neki drugi, politički razlozi, koji stoje u pozadini. Daljnjim ispitivanjem tih razloga sa naprijed spomenutog gledista dovodi neminovno do rezultata, da se radi o po-litičkoj pozadini. 2/ Vrlo su cesti slučajevi izbjeglica, koji su po nekoliko puta osudjivani radi neuspjelog prelaza preko granice.Zar činjenica višekratnog sudjenja i ležanga po nekoliko mje-seci, pa i godina u zatvor.u radi polcusaja bježanja iz ko-munistićkog raja ne dokazuje, da su takove osobe uporni protivnici postoječeg režima. Zar njihove žrtve i izlaganja opasnostima ne dokazuju da mora biti nešto jačeg osim ekonomskim teškoča sto ih nagoni da bježe. 3/-.Nastaje pitanje dali su mladici, koji odbacuju Titovu uniformu i kao vojni bjegunci bježe preko granice ekonomske izbjeglice kako ih prilikom t raženj a azila ocfjenjuju. Zar nije bježanje iz vojske dokaz otkaza službe i poslušnosti vladaru i njegovom sistemu vladanja. Zar nije takova osoba bila ekonomski obskrbljena za vrijeme vojne službe? Nije li takova osoba poduzela korak bjegstva pod cijenu života ili dugogodišnjeg lišenja slobode. Smatramo da su takove osobe dokazano protivne komunističkom sistemu i da je pozadina njihovog bjegstva politicka. 4/ Seljak-posjednik imanja ili obrtnik, koji ge u;iišten porezima radi svog pasivnog ili antikomunističkog držanja, konačno napustio sve i prelazi granicu da zatraži azil. Nije li on ostao bez teiko stecene imovine radi svog ne-slaganja i ne saradnje s komunizmom? Nije li njegovo ekonomsko uništenje dalo posljednji poticaj njegovo j odluci, da bježi od komunizma? Na. prvi pogled su njegovi poli-tički razlozi skoro nevidljivi i dobiva se utišale, da su ga cisto ekonomski razlozi naveli na bjeg. Stvarno se radi o političkim razlozima. 5/ Mladici pozvani na. odsluženje vojnog roka u Titovoj armiji umjesto da se odazovu voj no j dužnosti bježe ^preico granice. Na prvi pogled izgleda da se radi o mladi.cima, kojima je težko sluziti vojska. Medgutim uzme li se_u obzir pod kakvim okolnostima i kal:: oviri teskočama su se podvrgli prelazeci ilegalno granicu i imajuči u vidu njihovu pri-_ pravnost, da se urrate u l rani svijet pripravni da se prihva-te i najtežih poslov'!, dolazi se do zaključka, da se ne radi samo o izbjegavanju vojne službe, nego moraju.postojati drugi razlozi, koji su ih potakli na taj korak, Ivajcesce žele ti isti mladiči stupiu:. u američku vojsku. Konačno odluka za napustanje^svoje domovine, milili i dragih, ne stvara se u zadnjem Času pred odlazak u vojsku. Tu odluku. stvaraju ti mladici znatno prije, a ostvaruju istu u Času kada treba da pristuge zakletvi vjernosti i odanosti komunist iČkom vlastodršcu. Možemo reči, kao nesvjesni pro-tivnici tog sistema, napuštaju sve i odlaze preko granice svjesni, da ih Čeka dugogodisnja kazna zatvora za slučaj da im bijeg ne uspije. Nije li i u ovim slucajevima njihov osječaj u dubini duše i njihov podhvat dokaz, da je njihov bijeg uzrokovan politickim motivima. 6/ Poštoje i najteži i najnerazumljiviji slučajevi. Ima naime i takovih izbjeglica, koji posjeduju sudslcu presudu iz koje je vidljivo da su kažnjavani po^t.zv. Narodnom sudu . u komunističkoj Jugoslaviji na višegodisnju kaznu radi ant i državne propagande“, a ipak su ocjenjeni od strane austrijskih organa Vlasti kao ekonomske izbjegliče. Iz ovakovih slučajeva je vidljivo kako se teško daje nafei;:i izbjeglicama politieki azil. U unogirn slucajevima, osobito kod ženskih bjegu-naca, postoje u pozadini na izgled sasvim neznatni poli-ti&lci razlozi, koji su bili vazni kod donosenja odlulce u bjegstvu, ali su prilikom iskaza pred organima vlasti potpuno beznačajni kao na pr. mje sanje organa vlasti direktno ili indirektno u njihove porodi6ne prilike, pred-bacivanje i prijetnje radi polaska u crkvu, krgtenja di-jeteta, izostanak sa posla na Božič i druge velike blag-dane, prigovori radi polaska djece na vjeronauk i t.d. Uzmemo li u svirn tim slucajevima u obzir pod kakvim okolnostima i tefekočama su večina izbjeglica prelazili granicu kao na pr. plivanje preko ledene Mure u mjesecu studenom i prosincu, lutanje po 8 dana i noči na području granice, ležanje u vodi i blatu po čitave dane, da orodje pograniČna straža ili padne noč, lutanje po magli, ki&i i sniježnoj mečavi, cesto sa malom djecom u narubju, spufctanje niz nepoznate liridine noču uz zivotne opasnosti, smrznuti udovi od ležanja i <5 e kanj a u snijegu i sniježnoj mećavi i t.d., onda dolazimo do zaključka, da je pravi razlog bjegstva nepodnoŠenje cjelokupnog komunistiČkog sistema i njegovih laži, pomanjkanje naj osnovnijih slo-boda misli, govora i vjere, da ne spommjemo nemogudnost bilo kakvog drugog političkog djelovanja ili izražavanja političkog uvjerenja. Važno je spomenuti la je svirn tim izbjeglicama prilikom prelaza granice potpuno svejedno da li če biti priznati kao ovakove ili onar.ove izb jegliče, a velika večina niti ne zna da poštoji razlika izmedju političkih i ekonomskih izbjeglica. Glavno im je da. ne budu vračehi u t.zv."Jugovinu”. Uz to jednodušno izjavljuju, svjesni da ne mogu ostati u maloj iustriji, da im je namjera Sto pri-je iseliti u koju prekomorska zemlj'u. To takodjer prido-nosi, da organi vlasti bez oklijevanja donose odluku, da se radi o ekonomskem izbjeglici. Medjutiffl kako je iz svega izloženog vidljivo, po-stoji u daleko vedem broju slučajeva stvarno^politifika po-zadina, koja pokrece velik broj nš.sih izbjeglica, da napu-staju svoju porobljenu domovinu. Smatramo da bi postotak priznanja političkih izbjeglica. morao biti daleko veči, a time bi i strepnje mo-žebitnog vračanja bile manje, a mogučnost iselenja iz Au-strije veča. eL-Ve 24, SVOJIM .DUSOBRIZNICII.-IA. Stanovnlci logora Aston iaali su u 1957. godini rijetku pri-liku, da u svojoj sredini dočekaju 25-godišhjicu misnisVva svojih du&obrižnika kaoi posjet P.rcuzvifeonog Bi sle up a od Linza. Dva du Šobri žnilca navršila su 25 godina rada za svojo bližnjo,25 godina sa- Dru Fra Mirku Čoviču u srijodu na 'dan 2*6/6.1957. : PASTIRU HQDA SVOG ! Ko dobar pastir Gospoda Boga.' Slavite dana,s dvadosetpet ljota Znadoto dobro da samo sloga Spas jo danas'kršćanskog svijeta. Hrvatski narod danas je bjodan Pod udesom kletin trpi i strada Znademo dobro svanut ć c. dan Uspjehom Vase-g plodnoga rada. Želja je nas a. .-baŠ kao i Vasa Vjerom u Boga zloduha utuci, Kliktat oo srccom srca nasa Iz tudjine opet vratit sc kući. Zato nek Bog pozivi Vas Duhom svojim da krijopite nas Molitvu našu. nek usliši Bog Da živito ' s nama. do dana tog! Dru Ferdinandu Kolodniku u sri j'od'u ' na dan’ '25»'9'»'1"9"57’. s VELBCASNI _OCE_J_ Danas je z s. Vas svečan dan Jer dvadeset i pot ljcta Služite Bogu i rodu svom Za dobrobit čitavog svijeta. Naroda svog sto ponosni sin Jako ga duha., žel jezno volje Radito danju i u noc kasnu Samo da nama. bude bolje. Bog neka Vam plati za dobrotu Vasu Da živite jo'š mnogo srotnih 1 jot .• Te branite duše nase Od zlotvora raznih ovoga svijeta„ Mi...izbjegliče logora Aston . želimo kazati Vama ’ Velika hvala na ljubavi Koju vruzato nama 1 Veliko zadovoljstvo izbjegliča- prilikom posjoto Preuzvisenog Biskupa od Linza iskazano je takodjor posobnom pozdrav-nom pjesmofi, re.Citiranćn_po d joči izbjoglioa. IT j e dno je iskazana zahvalnost Preuzvišonom Biskupu za potporu pružonu u svrhu prosi-renja log6r-crkvice: Preuzvišenom Bi_skup_u :_od Linza Dru Franzu Bale's' ^au&oru,, na dan 15» 12.1957. » PREUZVISENI ! Ovdjo u tud^ini Daleko od rodnog kraja. Hram nam-jo ovaj Križnog puta jjostaja. Zahvalni stoga 'smo Vama Za svu dobrotu Vp.su, Sto proširitjuresit ju daste Za duševnu korist nasu. Na ovom svetom mjestu Primarno blagoslov blagi Rijec so Božja ćuje I rodni nam jezik dragi. Prisustvom svojim uvelic/astc Svečanost crkvenog .goda Stog salju Vam pozdrave mnogo Izbjoglicc hrvatskog roda. Primite stručak svijoca Koj' neka Vam kaže - svu Zahvalnost(duboku nasu I zeljo nafee sve ! Nekaj resnic ( pod okvirom "pesmi" ki kot Emigrantom / pravilnejše 1. Hudo je biti emigrant: 2, usoda Tvoja je v tujih rekah, počutiš se kot "zabušant" v in zdi se ti da vedno jokaš. 3. Odloči marsikdo se za Kanado, 4. p.-, misli da zato zasluži nagrado; in revež gre na veselje pit... potem pa zve da je odbit!... 5. V Avstralijo tudi jih dosti- gre, 6 nazaj pa ne more in tudi ne smo. ker je to dežela na koncu sveta in lahko rečeš: adio Jugoslavija! 7. Zato ga^pomagaj si kar lepo sam, čc nočeš da kmalu ne bos ves bolan za USA poskrbi, lepo se potrudi, saj vendar nazadnje sprejema tudi! 9. Hi pa ki si bomo kar sami pomagali vse kaže da kar tujbomo ostali -ali pa kratko "po šup" vsi nazaj v prelepi naš jugoslovanski kraj! r e take nise priznane ) s; Izseljencem / Mine jesen in mrzla zima in revež vsak z glavo kima: le kaj bo z nami emigranti, kaj naredili bodo prevaranti? Rodezija tudi odprta nam jo, a kaj! pred 21.letom se tja ne sme. Pa tja tudi nihče hc bi rad šel,v ker vedel bi da dolgo ne bo vec živel. . Nemčija pa kar naprej požira in reveže naše v rudnike tira; komaj pa mine mesecev pot, že ni nikomur več možno živet 1 8. Čo tam imaŠ teto ali strica ; ^garancija prileti kakor ptica; čez malo vec kakor dobrih ^ct let boš pa res lahko zletel v sirni svet. 10, To naj Vam bo samo navodilo, kako se je nam emigrantom godilo. Zato ga ostanite rajši doma in doživeli no boste toliko gorja! Slovo od doma. 1. Ko zapuščal som domače kraje od žalosti bi razjokal so najraje; proti Mariboru napotil som se, da čez mejo pobegnem za gorami nekje. 3. Poprej še spraševal je: kdo som in odkod; ponosno pred njim stal sem kot gospod. Ko pa mu ročem: sem Jugoslovan -pogleda me smešno in grde postran,.. 5, Potem ko raztolmačil sem mu razmero, da pobegnil sem najbolj radi vero; tedaj mo pa boljše pogleda, iz ust mu prihaja beseda: 7. Potem pa ko star si dvajsot let, k vojakom gotovo si vzet -in coli dve loti se tamlo podiš, najslabši hrani pa revež živiši" 2. Po dolgem in mučnem potovanju predal sem se v Avstriji žandarju; pogostil me je in še lopo sprejel potem pa spat mi v zapor velel. 4. "Le kaj jim v pameti vrh ^ da kar vsi v Avstrijo boze! Al' vam je ros tako silno hudo da doma ostati nočo nikdo?" 6, "Res, pri komunistih jo teror; vsak droktor ima žc motor. Fantjevpa mladi garajo trdo^ da jim še svoje zasluzke dajo! 8, Zato pa smo fantje tu skm pobegnili da z motorji še mi bi nekoč so vozil in ko se bomo komunistov znebili, todaj pa se bomo domov vsi vrnili! Napisal Marjan Veršič ( iz barake 27/16 ) v upanju da bo mladina v Jugoslaviji spregledalat in premislila prodno beži Čez mojo v Avstrijo! Tujina reže trdi kruh, in po mačehovsko tenkega; ljubo doma, kdor ga ima. Vsakdo hrogeni po nečem boljšem, ko pa pride v tujino, šole spozna da je tisočkrat boljši crni kruh doma, kakor pa beli v tujini - saj si ga moraš kruto trdo zaslužiti, če sploh delo kje dobiš! Koliko jih ju ki bridko obžalujejo da so odšli od doma; mnogi bi se radi vrnili a jih je sram - na vsak način vsi čakamo da se razmero spremonijo tudi doma! Pevski zbor v astenskem taborišču Kot vodja pevskega zbora bi rad popisal moje doživljajo odkar sem tukaj. Dne 14.avgusta 1957 sem prišel kakor ostali begunci v tukajšnjo tabonščo. Ko sem bil sprejet od uprave, so mi odredili večjo sobo v kateri so stanovali sami Hrvatje. Kar užaljen sera bil prvi trenutek zato ker me niso dali skupaj z mojim prijateljem Tonetom Remcem s katerim sva potovala peš vse od Kamnika do Železne Kaplje v Avstriji. Čez nekaj časa sem srečal na hodniku tedanje moje barake Slovenca Časi Antona - nečaka sedanjega slovenskega župnika v Montrealu v Kanadi g.Jožeta Časla - in ta me je lepo tolažil naj samo potrpim, saj se. bo dalo vse lepo urediti morda že takoj naslednji dan! Nenadoma sem zaslišal glasove težkih zvonov. Seveda sem takoj debelo glodal in še bolj čudno poslusal, odkod tako krasno zvonjenje? Cerkvica, zelo priprosta lesena baraka z lesenim zvoničkom mi je takoj odprla oči in uvidel sem da to^niso nikakor pravi zvonovi, saj tako majhen zvonik nikakor ne more držati vec zvonov. Spoznal som da jo to magnetofon ki ima napeljane zvočnike v zvonik odkoder so razlega to lepo ubrano zvonjenje. Slovenski taboriščni župnik si je na ta naČin pomagal da je imel za praznike tako lepo zvonjenje. Ob 7 zvečer so bile slovesne večernice za predvečer praznika Marijinega Vnebovzetja. Tudi jaz som šel v cerkev. K oltarju je pristopil^župnik Dr Ferdinand Kolednik; pred njim pa je stopala dolga vrsta lopo oblečenih ministrantov, kar se mi jo zdelo nekaj tako zelo lepega, nenavadnoga, kor kaj takega nisom so nikdar videl. Pomislil sem najprej, le kako se more zbrati v tem begunskem taborišču tako lepa četa ministrantov, že radi tolikih narodnosti. Bili so Slovenci, Hrvati, 'Nemci, Poljaki, Madžari, Romuni in še drugi. Ko je župnik odprl tabornakel, je kar sam začel poti blagoslovno pesem "Najsvetejši, Tebe počastimo", potem pa je šel k harmoniju in je lepo nadaljeval s petjem, potem ko jo kar spremljal od sredino pesmi dalje. Nato so molili rožni venec, za litanije, pete, je župnik spet šel k harmoniju in je na ta način kar sapi nadziral svojo izbrano Četo ministrantov ki so tudi skupaj z vsemi ostalimi verniki navdušeno prepevali. Organista prav tedaj ni bilo nobenega; nekaj mescev poprej jo odšel Stane Ugovsek, potom si je preskrbel župnik nekega profesorja iz Ljubljane^ ki pa je bil v Astenu samo par tednov, in se jo prav tiste dni ko sem.jaz prišel, spot vrnil v Slovenijo. Po končanih večernicah sem se oglasil pri Dr Koledniku v zakristiji; ko sem mu povedal kdo .sem, mo je takoj pospremil k harmoniju kjer so že čakali pevci za vajo, za naslednji dan, praznik Marijinega Vnebovzetja. Not ni bilo drugih.kot samo tri knjige, last g.Župnika: prvi in drugi dol CECILIJE ter SLAVA BREZMADEZNI ^Ima pa gospod več tujih knjig,, kar pa za slovonsko petje ne more priti v poštev.. Na praznik Marijinega Vnebovzetja je bila sveta maša od 8 zjutraj, kakor je sploh navadno vsako nedeljo slovenska mapa ob osmih. Cospod so peli slovesno latinsko maso; mi pa smo^sčLmo odpevali, drugače pa samo slovenske pesmi peli. Zvečer ob 7 smo imeli večernicc in peli smo lavretanske litanije zraven drugih ze znanih Marijinih -pesmi * V cerkvici je star Jiarnonij , p- Že tako slab, da mi jo prvi teden kar na lepem odpovedal med raso, tako da niti do konca maŠe nisem voČ mogel orglati nanj. Z g.zupnikom sva kar hitro začela tuhtati, kje bi si mogli proskrbeti kak boljši instrument da bi ga imeli vsaj za cerkev, za službo božjo. Pri tem starem harmoniju je bil meh ze tako strgan, da sem lahko na dveh krajih kar colo post vanj vtaknil. Župnik so mi dali denar in sem šel kupit ovčjo kožo iz katero sem naredilvnov meh pri tem harmoniju, tako da nam še sedaj kar dobro sluzi. Pozneje so župnik dali v^nok časopis (mislim v Cerkveni oglasnik škofije Linz) poseben1 oglas, da iščemo dobro ohranjen harmonij za našo taboriščno cerkvico. Pobili smo kmalu kar še s t,-ponudb. Najprej 3mo dobili takorekoč samo na ogled enega iz dijaškega semenišča Petrinum iz Linza; bil je silno velik, imel je dva manuala in 15 registrov, a 3e je na naso žalost zelo slabo obnesel. Najprej.so zahtevali 5000 šilingov zanj, ko pa smo rekli da ga niti zastonj ne vzamemo ker^je neporaben, so skušali znizati na 3000 šilingov, seveda brez uspeha, naš gospod župnik ga je dal odpeljati nazaj v Petrinum. Potem je Dr Kolednik za mal denar kupil kar štiri manjše harmonije, in tri je porazdelil v barakarske sobe, enega imam jaz, en je v dvorani, en pa pri družini Zabukovnik, ker se oba fanta ministranta pridno učita igranja na harmonij, četrti je pa res krasen, je sicer last g.župnika, vsaj za sedaj dokler ne dobimo kje toliko denarja da ga izplačamo, je pa v cerkvi in ima res krasen glas. Že znamka Forster pove dovolj. Močan glas ima kakor nekake manjše orgle, tako da ga marsikdo občuduje, zraven pa tudi našega župnika ki se ne ustrasi skrbi in obveznosti da nam naredi veselje kjer le more. 25.septembra 1957 smo obhajali srebrni jubilej našega slovenskega g. župnika Dr Kolednika, Poteklo je vse bolj skromno, pa vendar nadvse lepo. Bilo je menda 26 ministrantov in tudi 12 duhovnikov je prišlo. IiajveČje težave nam je pa takrat delala uprava taborišča; pripravljali smo se za delo pri podaljšanju naše katoliške kapele. (Omenim naj, da so Židje ki jih je okrog 600 v našem astenskem taborišču, dobili svojo barako-sinagogo, da imajo tudi pravoslavni svojo kapelo, in da se protestanti in njihove sekte zbirajo v YKC.'. - pravimo: v IMKI - ) Vsak dan smo imeli pevske vaje, včasih tudi po dvakrat, da smo se pripravljali za jubilej našega slovenskega dušnega pastirja. Zelo smo želeli, da bi bili vsi pevci vsaj za nekaj casa oproščeni dela v kuhinji, kamor je treba iti že na vse zgodaj. Mašo imamo pa redno vsaki dan ob sedmih, pevcev pa ni mnogo, kadar imamo peto mašo. Sla sva skupaj z g,župnikom do upravnika taborišča, ta je pa župnika skoraj nahrulil, (pri tolikih tisočih ljudi v taborišču se res ne bi poznalo čo bi nekatere pevce oprostili) češ, kaj njega briga pevski zbor, če ga hoče župnik imeti, naj ga plačuje in pevci naj ne iščejo zastonjske hrane od taborišča, Če so pri župniku "zaposleni"! Razumljivo da je treba imeti nekaj ideala, če hoČeš uspeti kljub raznim nasprotnikom slovenskega udejstvovanja. Podobne nevšečnosti so so dogajale prav tako potem ko smo delali pri podaljšanju kapele, in pri postavljanju naše nove župnijske barake, torej stanovanja župnika in župnih prostorov, pisarn in pa mladinske dvorane, Jugendraum, kot jo imenujejo po nemško, vG.decembra 1957 smo imeli prvo^obhajilo 33 otrok, 21 slovenskih, in 12 hrvaških, Vec mesecev jih je nas g.župnik skrbno pripravljal. Nekateri od teh prvoobhajaneev so naslednji teden v nedeljo 15,decembra, bili tudi pri sveti birmi.vPrvo sv.obhajilo je bilo že pri na novo preurejenem oltarju v novemvpodaljsku kapele. Zdaj imamo kapelo za osem metrov podaljšano, in na ta način jo pridobljenega vsaj nekaj novega prostora. 15,decembra 19^7, tretjo adventno nedeljo, je prišel blagoslavljat novi del kapele in novo župnijsko barako škof iz Linza Dr Franz Šaleški Zauner. v v • ra naso žalost so delavci dobili nekaj dni poprej nalog da prenehajo z vsem delom pri končnem urejevanju nove barake; zakaj, to je še danes nam vsem prava uganka. So paČ težave in kot begunci moramo molčati I Borba našega dobrega župnika za nas je kar trda; sreča da vztraja v toj borbi za nas. Vsaj od strani višje cerkvene oblasti ima nas slovenski dušni pastir nekaj priznanja, ker vemo vsi, da je škofija dve leti iskala kakega stalnega slovenskega dušnega pastirja za taborišče^Asten, dokler se ni žrtvoval Dr Kolednik in sprejel to težko delo da nam lajša begunsko gorje. Samo kdor je poskusil begunsko življenje, bo razumel delo našega slo- venskega duhovnika, ki sc zavzame za vsakega Slovenca, a kolikokrat prihajajo k njemu tudi hrvaški in srbski in toliki drugi .begunci, kolikokrat posreduje pri upravi in drugih oblasteh - Bog naj mu vse bogato poplača, če ne na tem, pa gotovo na drugem svetu. Čeprav je Dr Kolednik že večkrat prosil pomoči drugih duhovnikovt posebno za spovedovanje vsaj za božični in velikonočni cas, pa mu ni nihče prišel na pomoČ, vendar vztraja in drži Še z nami, dela za nas, kljub revmatizmu ki ga muci posebno v nos:ah. Tako smo se--z' roz-nimi' težavami prebili, -do 'božičnih, praznikćv ki sem jih. prvič obhajal v tujini. Na sveti večer smo se zbrali v cerkvici kjer je že.od popoldne dalje spovedoval naš slovenski dušni pastir. Vprav tedaj je bil spet zelo prehlajen, ker je nekaj dni poprej spovedoval v premrzli cerkvi v Ennsu (kjer je tudi okrog tisoč naših rojakov v nekdanji vojašnici). Ker je gospod že itak slabotnega zdravja, smo bili malo v strahu da ne bo mogel peti polnočnico, pa je hvala Bogfc vsaj za silo šlo da smo zaslišali večno lepo Glorijo na sveto noč. Kadar se rojaki odpravljajo po svetu, v Avstralijo ali v Kanado, se v nedeljo poprej zberejo po masi pred oltarjem da jim gospod dajo blagoslov za srečno pot Čez morje; kako ganljivi prizori ko ljudje z glasnim jokom zapuščajo to našo priprosto, pa vendar tako zelo priljubljeno kapelico in prelepi kip Patimske Matere Božje. Še gospod sami se no morejo ubraniti solz, posebno kadar blagoslavljajo svoje ministrante pred oltarjem, predno odidejo v daljni svet. Bog ve co se bomo še kdaj videli na tem svetu. Čeprav se poznamo bolj malo časa, se pa le nekako navežemo eden na drugega v tem begunskem taborišču kjer včasih kar nepotrpežljivo čakamo odhoda v sveti Zadnji dan starega leta so gospod obljubili (ker je bilo 207 rojakov ki so odhajali vprav na novega leta dan v Kanado) da bodo imeli prvo mašo že ob 5 zjutraj, zato da ne bodo potovali ta prvi dan v letu brez svete maše. Kako presunljiv jok nekaterih ki so se poslavljali od naše kapelice v kateri smo jim za odhodnico vsi zapeli: Marija skoz’ življenje...Ob 8 so imeli gospod drugo mašo kot navadno za Slovence, tretjo pa ob 10 ker je za ta dan naprosil nemški gospod namestnika. Tako sem ^ri vseh treh masah tudi jaz orglal in peli smo iz vsega srca nase lepe božične pesmi, pri nemški pa tudi še Mullerjevo 0 Deus ego amo Te, ki jo je iz Ljubljane preskrbel naŠ slovenski dušni pastir; omenil nam je da jo je prepeval nekdaj kot salezijanski gojenec v Veržeju pri Ljutomeru, pred kakimi 40 leti. Tu v astenskem taborišču sem se tudi spoznal z dekletom ki je doma pri Ljubljani^ krstil jo je pred 18 leti g.Ignacij Kunstelj ki^je zdaj dušni pastir naših izseljencev na Angleškem. Izbral sem si mojo življenjsko družico tu med astenskimi pevkami. Poročila sva se v soboto 1,februar j’a 1958. Najsrčnejšo 'zahvalo našemu g.župniku Dr Ferdinandu Koledniku ki so mi priredili tako lep praznik s svojimi mnogimi ministranti, katerim sva z zeno tudi zelo hvaležna, tembolj ker so vsi z nama vred prejeli sveto obhajilo in ^a darovali za najino življenjsko srečo. Bog vam poplačaj, ministranti, vse življenje bova z zeno ohranila najlepši spomin na vas. Prav posebno zahvalo pa Vam, dobri naš slovenski gospod župnik, ljubi Bog naj Vam bogato poplača! Odkar sem v Astenu, sem prepisal 'in razmnožil naslednje pesmi z notami: 1. Zgodnja Danica (Franc Kimovec) 11. Ponižno stopimo (V. Vodopivec) 2. Je mrak končan (Ignac Hladnik) . 12. Zvonovi so zapeli (Fr. Blažič) 3. Že pada mrak v dolino- (P. Jereb) ^ 13-, 0 Deus ego amo Te ( Muller ) 4. Ko Te Stvarnik jo ustvaril (ElažiČ) 14. Dva Tantum ergo (Belar) 5. Kraljica- rajska (Ivan Ocvirk) 15. Vigred se povrne /nagrobnica/ 6. Mirno nam plove (s. Jereb) 16. Nad zvezdami " 7. Marija, vir si nam veselja (Hladnik) 17. Blago* mu (Dav.Jenko) " 8. Lepa si,vMarija (?) 18. 0 srečni dom (Premrl) " 9. Marija, čuj me Ti (S.Zangel) 19. Jezusu zapojmo slavo (P.H.Satner) 10. Kraljica v raju slavljena 20. Dajte mi sladki don (Engolhardt) 21. Vso partituro PRIDITE MOLIMO, dvanajst blagoslovnih in Srca Jezusovega pesmi za mosani zbor zložila S.M.Alakok Ekol iz kongregacije soster-križaric. Z dovoljenjem kn.Škof.ordinariata v Ljubljani z dne 5.maja 1927. Štov.1795. Vse zgoraj naštete pesmi z notami imamo tu na razpolago; kdor bi jih želel dobiti, naj nam sporoči. Prosimo pa naročnike, naj'nam'vsaj poštnino plačajo vnaprej, sajvvsi veste da smo begunci brez vsakega denarja, vedno suhi kot cerkveno miši! Pozdravljeni vsi pevci in muziki po širnem svetu! Zore Anton, organist, Sela pri Kamniku (zr>.j; Aston bei Linz, Austria) KRATAK OSVRT ITA DUSOBRIZNICKI RAD U LOGORU ASTM U prvin teškim poslijeratnim danima 194-5 go-dine srnje št eni su u logor Asten brojne izb jegliče iz svih krajeva Evrope.^Ljudi ispačeni tjelesno i duševno stisnuli su se u barake,čekajuči daljnju sudbinu. Ostavivši svoja topla ognjišta, kao odbačeni od ljudskog društva, 'utučeni i slomljeni, izloženi zlostavljanju pojedinih samovljnika, očekivaji su svoju daljnju sudbinu. U tira teškim danima bila im je potrebna ne samo matenjalna nego još više duhovna pomoč. Bio je to jedini dusobrišnički rad, kojije očajnike trgao iz mrtvila. Suzne ispačene oči dizale su se k nebu s• molitvom Bogu, koja im je davala snage za daljnji život s vjerom u Boga. Uskoro je otpočelo iseljavanje u daleki svi-jet. Otiskivali su se brodovima bolnih, srca, ali odlazili su puni nade u novu domovinu, gdje če moči stvoriti novi život pun vjere u Boga, gdje 6e moči živjeti slobodno u ka-toličkom sluhu, Tešku dušobrižničku dužnost pod takvim okolno-stima vrsio je medju izbjeglicama kroz čitav niz godina velečasni g. Fra Dr.Mirko Čovič i župnik mjesta Astena vlč. g. Franz lerner. Svojim požrtvovnim radom pridonio je ohrab-renju ljudi klonulih duhom i tijelom. Ubrzo nakon t.sv.;,oslobodjenja”, koje je lišilo Hrvate i Slovence najosnovnijih ljudskih prava, počelo je pristizati sve više novih izbjeglica iz komunisticke Jugoslavije. Broj novih izbjeglica rastao je stalno, tako da u prolječe 1957.9več popunjeni logor Asten, nije mogao primi-ti novo-pridošle izbjegliče. Oko 800 izbjeglica Hrvata i Slovenaca smješteno je u novo otvoreni logor u Emisu, a 28o u Ebelsbergu. Toliki broj izbjeglica razmješten izvan logora Asten i veliki brog u samon Astenu značio je veliko preopte-rečenje za jednog covjeka. Dolaskom vlč.g. Dra Ferdinanda Kolednika u logor Asten u mjesecu travnju 1957» prvotno na Misije, a zatim u lipnju za stalno, riješeno je uspješno pitanje du-šobrižnicke dužnosti u logoru Asten. Vlč.g.Fra Dr.^Mirko Čovič vrši dušobrižništvo za izbjegliče Hrvate, vlč.g.Dr. Ferdinand Kolednik za izbjegliče Slovence. Zajedničkim napornim radom oni danas vode brigu o izbjeglicama, savjetuju ih i pomažu u svakom pogledu. Opseg njihovog zajedničkog rada nastojat cemo prikazatu u ovom kratkom osvrtu: Logorski župni ured: Veliki" Vro"j izbjeglica katolika iz Hrvatske i Slovenije st-vorio je potrebu osnivanja posebnog žujonog ureda u logoru Asten. Rad tog župnog ureda je vrlo opsezan, a odvija se pod vodstvom vlč*g. Fra Dra liirka Covica i vic.g. Dra Ferdinanda Kolednika uz punu suradnju razumjevanja i pomoč župnika mjesta Asten, vic.g. Franza t/ernera. Tesko je opisati cjelokupni rad tog ureda kojeuu se izbjeglice obračaju u svim pitanj ima, ko 3 a ih tiste, po čara od traženja krsnih listova do prevoda privatnih pisarna na stranim jezicima.^ Kao primjer navodimo činjenicu, da pretežni broj izbjeglica. dolazi iz porobljene domovine bez potrebnih osobnih is-prava, narocito krsnih i vjencanih listova, koje su isprave za daljnje izšeljavanje iz Austrijje neophodno potrebne. Stoga se u kancelariji župnog ureda vodi postupak oko iz-davanj a krsnih listova, koji je postupak vrlo otežan ušli jed nemogucnosti dobivanja potrebnih podataka iz Komu-nisticke Jugoslavije. Opseg rada kancelarije tog župnog ureda vidljiv je iz ćinjenice, da je tokom 19b7 godine za pripadnike logora u Astenu izdano preko 2.59o krsnih U-stova, a za pripadnike logora Ennsa i Ebelsberga daLjnjih 7o7 krsnih listova odnosno ulmpno 3*298i Svi ovi krsm^li-stovi prevedeni su u kancelariji zupnog ureda na njemacki _ jezik. U kancelariji župnog ureda vodi se o svimpripadnicima rirao- i grko-katoličke vjere evidenci ja (kartoteka; _ posebno po narodnostima iz koje je vidljivo, da su u velikoj večini izbjeglice Slovenci i Hrvati, zatim Poljaci,Slovaci, Madžari, ćesi, te Albanci, Lop-orski župni ured ..saradjuje sa katolickom organi z ac^om N. C. W i C. (National oatholic vVelfare Conf erence) dajuci svoje mišljenje i preporuku za izseljavanje uz pomoč te organizacije.Pored toga vrlo. je opsežan karitativni,društveni i savjeto-davni rad tog ureda. 2/Organi z ac i j a r/r lev enih pobožnosti. TeTi.d'broj 'i zb j egi i c a raznih’ "nar o dno st i iziskuje i po-sebnu brigu i organizaciju crlcvenih pobožnosti.Redovne Svete Mise održavaju se u skromnoj logorskoj crlcvi svake nedelje skoro preko cijelog dana.Za Slovence u 8 sati,za Hrvate u 9 sati,za Nijemce u 10,3o sati,za Poljake u 11,3o sati,za Madjare u 16 sati.Na taj način omogučeno je dobrom organizacij om svim izbjeglicama da sudjeluju Sv.Misi uz propovjed i crkvene pjesme na nerodnom jeziku.Posebno tpeba istaknuti zauzetost Vič gospodina Fra Dr Mirka Čoviča koji svake Hedelje služi Sv.Misu za Hrvate najprije u lageru Asten u 9 sati,a drugu Sv.Misu u 7 km udaljenom logoru Enns,a na večer koji put i trecu Sv.Misu u 15 km udaljenom logoru u Ebelsbergu.U crlcvici logora Asten služi Vic Dr Ferdinand Kolednik svako-dnevnu Sv.Misu u 7 sati ujutro.Sv.Mise u logoru Asten praza-ju posebnu slikusSkromni oltar u času dolaska svečenika uz ( astitenciju mnogobrojnih ministranata poprima naročito svečan i rijedal; izgled.Jos snažniji utisak na prisutne vjernike ost avl j a jc;dnoglasno sudjelovanje ministranata u molitvi na latinskom jeziku, kao i čin" e ni c a da .dnistranti redovno svateo-dnevno,a uvijek svake nedelje pristupaju Sv.Pričesti prije ostalih vjernika.Posebnu sliku pružaju vjernici'.Puna crkva mladih mudk^raca i zena uz crkvene pjesme na narodnom jeziku, rijetko se može vid jeti i čuti u stranom svi j;tetu,a pogotovo ne u porobljenoj domovini tih mladih ljudi.Po zavrsetku Sv. Mise pri riu svecenicki blagoslov oni koji tokom tjedna na-puštaju logor i odl^ze u daleke prekomorske krajeve-u novu DomovinuJKoliko suza na opro'staju od siromastva,a ipak obljubljene naše crlcvice. . , ■ No ne samo redovne Sv Mise nego i ostale pobožnosti pru-Žaju posebnu sliku.Tijelovska procesija odrŽana je kroz logor sa postajama izradjenim po izbjeglice raznih narodnosti _ (prvi n j ena člci, drugi hrvatski, treci slovenski, četvr m madjar-ski).Blagdan Svih Svetih popračen je velilcom procesijom od logora Asten,glavnom cestom Linz-Beč,do groblja u^est Asten.Na grobi ju položeni su vijenci u čast J ^pomen m:Liin i dragih,pokopanih u dragoj,sada porobljenoj- domovini.Na grobiju održao je Vlč.Dr Covic propovijed na hrvatskom,^ vic. Dr Kolednik na slovenskom jeziku. Bo&ićni i uskrsni blagdani popraćeni su Sv, ispovjedii Pri-Česti uz pomoć dragih narodnih svečenika iz Linza i Salzburga. U^švibnju o drsava ju se svibanj-ske pobožnosti • -u--&ast --- Majci Božjoj, a tokom mjeseca listopada redovni svakodnevni popodnevni blagoslov i pri je Uskrsa"KriŽni put".Veliki broj izbjeglica pod vodstvom svojih dusobrižnika sudjelovao je proStenju Hrvata i Slovenaca na PSstlinbergu u Linzu i Puchei-mu. 3./Profeirenje logorske crkvice. Sve vecim prilivom izbjegliča ,iz Hrvatske i Slovenije, osjetila se sve včca potreba za prosirenjem crkve,jer je uslijed prenatrpanosti,pogotovo u toplije dane,postao zrak toliko otežan,da se dogadjalo za vrijeme Sv Mis9,da su padale u nesvijest djevojke i Reneja po katkad je i muskarcima pozli-lo.Osim toga bilo je i onenogudeno znatnom broju izbjeglica sudjelovanje Sv.Misi uslijed pomanjkanja prostora. Dolaskom VId,gosp»Dr(Ferdinanda Kolednika poja&an je odnosno udvostručen rad dusobrižnika. Zatelcav^i pokvareno crkveno zvono rije^ava problem magnetofonom sa pojaČalom na 6ijoj su vrpci bila snimana zvona najpoznatijih crkvi svijeta.( Uskoro nakon toga zapoĆele su predradnje za proSirenje postoje6e «,crkvice i dogradnja crkvenih prostorija.Trebalo je pronaći sredstva za to,trebalo je izhoditi dozvolu nadležnih organa vlasti,naći struČnjake za izradu načrta i izvodjenje radova. Sve je to sa velikom upornoŠcu i nesavladivom energijom .postigao VIČ*Dr Ferdinand Kolednik.Njegovom zaslugom,a uz razunjevanje i pomoč Preuzvisenog Bislcupa od Linza gospodina Dr Franza Sales Zaunera,proSirena je crkvica logora Asten, uredjen je i nanovo ukraš'en oltar,a odmah do crkve izgradjen je župni ured,koji se je- prije nalazio u jednoj maloj sobi stambene barake br.G.Osim toga uredjena je nova Zakristija, jedna prostorija za održavanje sastahaka,te skromni stan za slovenskog svečenika Dr F.Kolednika,koji stalno stanuje medju izbjeglicama u logoru Asten.Mora se napomenuti,da je kod dogradnje i prosirenja crkvice dobrovoljno sudjelovao veliki broj- izbjegliča.Danas imaju izbjegliče u logoru Asten pro&i- , renu crkvicu,lijepo uredjenu,koja odgovara njihovim potrebama. 4./Kat o1i ćka s t amp a. ( Stanovničima logora Asten omoguceno je 6itanje katolicke Štampe u okviru skromnih raspoloživih sredstava.''Glasnik Srca Isusova" koji izlazi u Salzburgu na hrvatskom jeziku redovno je štivo-koje ide od ruke do ruke;Slovenska"Nedelja" i "Kronika” iz Celovca takodjer su vrlo rado i mnogo čitani listovi.Posebno se izbjeglicama pruža mogucnost nabavke molitvenika na hrvatskom i slovenskom jeziku uz vrlo povoljnu cijenu,tako da ga mofce kupiti i najsiromabniji izbjegliča.Osim toga pristupać-V ni su izbjeglicamai brojni drugi katolicki listovi i časopisi u prostorijama Župnog ureda ili kod samih dusobrižnika. 5.7Pvije značajne g odisnj i c e. U 195? godini imali su stanovnici logora Asten rijetku prililcu da dožive 25-godisnjicu misnistva svojih dusobrižnika. Dva dusobrižnika u naponu svojih snaga,u muzevnoj dobi,koji vode brigu o izbjeglicama skromno su proslavili svoje,jubileje; Dne 26.1ipnja 1957 navrsio je Vič.g.Dr Fra Mirko Čovič,25 go-dina r.iisništva,pa je taj svoj jubilej proslavio skromno u pro&tenistu Marija Tafel u Donjoj Austriji.U logoru Asten u ime izbjeglica čestitali su nu na jubileju,jedna djevojfcica i dječak izbj.egličkih porodica uz kratku delciamaciju posveienu n jenu i, n jegovom radu,D;j mm su nu čestitala taj veliki dan i prodala nu po strucak cvij /ca u znak iskrenih zelja i dubokog pestovanja. 25*£Lap£e.mbra 1957 • prosl^vj-iL-je srebrni j ubile- n—re.'l ehiisn i. • - jjr. Ferdinand-iCol^djoiis.#-Ta je prosvete prosturija, Svetoj potvrdi /krizni/ pristupio je veliki broj izbjeglica, a. nedju svjedocina nalazio se i vic. Dr. Ferdinand Kolednik, kao kun svom prvon ministrantu. San Preuzvi&eni Biskup iskazao jo svoje zadovoljstvo vidjevŠi privrženost, oduševljunje i razdraganost izbjeglica logora Asten. Da — bio je to jedinstveni dogadjaj logora Asten, a za izbje^lice nesabor vni dan. 7«. Kulturno- odgojni rad. i 'a. )pre,&Vanja I^ia^anci Održavaju se prena stalnom utvr-sjenon rasporedu i a o ut-o: *l:o.. z..\ nuskareč Hrvate, petkom za 'zene Hrvatice, srijodo,\ za žene Slovenke, četvrtkon za nu^karce Slovence, ha sastancima se porod vjerskog usavr-Šavanja održavaju predavanja dktuelnih problema kao feto se i prikazuj u projekcije, te kratki filmovi iz života Isusa i Marije. b.) Sastanci ministranata, kojih ima preko 5©, kao i ostale djece održavaju sc svakog ponedeljka. Toliki broj nini-stranata is logora Asten razidi de se širen svijeta i mnogi ce od njih nastaviti dužnost u novoj domovini. Prikup-1janje, odgoj kao i nabava opreme tolikog breja ministranata posebna je briga i zasluga vic* Dra Ferdinanda Kolednika . c/ Crkveno p.jevan.je .uarj-e-zbava se redovno za jSd-ove^io—., vate j Poljake, Nijemce i Madžare. U tu svrhu nabavio je Dr. Ferdinand Kolednik Četiri harmotVi j a, a 'Iz redova izbjeglica izabire se organist, koji ih uvježbava. d/ Mlade djevojke okupile r;u se u za njih. nedavno osnova-noj organizaciji "Marijina kongregacija". e/ Nauk prelaznicima na rinokatolicku vjeru održava se redovito i temeljito. f/ Tečaj francuskog jezika; Za izbjeglice u logoru Asten, Odrzavaju se putem YMČA-IWOA jezični tecajevi engleskog i njemačkog jezika, dok se ne odrSavaju tecajevi francuskog jezika. TJvidjajuči potrebu tečaja francuskog jezika za izbjeglice, koji odlazo u fr.ncuski dio Kanade, Belgiju i Francusku, preuzeo je pored mnogobrojnih duznosti vic.g. Ferdinand Kolednik i ovu duSnost, te održava besplatne tečaj eve. To je, lcolco šaro k-.So, njegova posebna radost. 8. Pružan.jo pomoči izbjeglicana ne sastoji se samo od pre-poruke, sovjeta i uputa, s . strane dušobriznika, nego prelazi Često i na podruČje podjele odječe i obuče kao i na iznalaženje mogučnosti iseljavanja izbjeglica u zemlje za koje ne poštoje redovne mogučnosti iseljavanja putem vjer-skih organizacija.. Tako je na pr .vic. Dr. Ferdinand Kolednik tokom 1957. godine svojim ličnim zauzimanjem uspio otpre-miti nekoliko malodobnih izbj.eglica na izucavanje zanata u Salezijanski zavod RAMEGNIES-CHIN 5 km od grada TOURNAI u Belgiji, a neke sjeneniŠtarcč u francuski dio Kanada, a druge u Njemačku i ovdje u Austriji. Spomenuti treba i Šesta zauzimanja i posredovanja za' uposlenje u Austriji, kao i prepisku sa najudaljenijim kra-jevima svijeta - sve radi dobrobiti—izbj-eglica. 9/ Posebne- točkoče i brige zadaju dušobrižnicima s j e dne strane izbjeglice, kojima“je radi bolesti, slabosti ili starosti uskračena svaka mogučnost iseljavanja, a sa druge strane izbjeglice, koji se odaju pijančevanju i izazivaju nerede u logoru. Za prve treba naći individualna rijesnja za svaki pojedini slučaj. Za druge*, mo že mo reči, krivnja leži na gostionicama u samem logoru ip ko jima iz :■ jestan broj izbjeglica odan pijančevanju provedi večeri, često do kasnu u noč. Savjeti i upo-zorenja mogu smanjiti, ali ne potpuno ukloniti ovaj porok. Smatramo, da _bi nastoj ar. 33 dusobrižnika u tom pogledu tre— bali pot ,omoči nadležni organi viasti i vremenski ograni-Čiti poslovanje 1ogorski! gostionica i zabraniti gostionicama davanj:; alkonola onim osebama, kod ko j ih se očito vidi da su več pripitei Razumljivo je, do izmedju yooo ljudi ima i alkoholihara, izazivača, kao i ljudi sklonih tučnjavi ili kradji. Svaki njihov izgred baca lose svjetlo na sve izbjegličea zavrtava zatvorom i vračanjem u komunistiČku Jugoslaviju. Ne za-boravimo, da se medju izbjeglicama nalazi i po koji ubaČeni izazivaC sa odredjenim zaoatkom. Budimo svijesni, da uživamo gostoprimstvo Austrije i prema torne, se vladajmo. Klonimo se alkohola , gostionica, kartanja, svadj e i drugih poroka. Djelu-jmo na ostalo ( i nekatolike; u tom prave u. JoS moramo spofeienuti, da se svako naselje vedeg broja ljudi izleženih neimastini smatra plodnim podruČjem za razne vjer-ske sekte (adventiste, subotare). Agenti tih'sekti koriste momentanu bijedu izbjeglica i obečavaju brže izselenje, po-klon-pakote i druge pogodnosti. U tu svrhu odrzavaju sastanke na koje poz.iva.ju putem znanaca ostale izbjeglice i nastoje pridobiti za svoju sektu. Upozcrrcr^rrK) 'sve v j e-mike: ne prodavajte duš^, svladajte znatiželju i ne -sudjelujt© niti jednon ovakovon sastahku. 0 vama vode brigu va'ši vršni duSobrižnici i vjerske organizacije najjaće crkve na svijetu - crkve ka-toličke. lo/. Pomanjkanje materijalnih sredstava ograniČava znatno rad naših dušobrižnika i iziskuje od njih znatno vece napore. Mnogi njihovi pothvati ostaju neostvareni radi pomanjkanja vlastitog prevoznog sredtsva i sl. U ovon kratkon prikazu iznijeli smo zaista u najkracim potezima rad, dulsnosti, ^brige, požrtvovnosti i nastojanja naših dusobrižnika sa željom, da astraju u svom radu za dobro i bolju budućnost izbjegliča katolika iz porobljeno Hrvatske i Slovenije. U gorngem osvrtu opisali smo dušobrišnicki rad zaista u Sto moguce kradem pregledu, premda bi za potanku obradu cjelokupnog rada, koj a bi obuhvatila opsezni rad,-bilo potrebno mnogo više opisivanja, da se Hobije pregled - altruis-tiĆkog rada naših du£obrižnika, koji je požrtvovan i svestran. Mnogo truda ulaSu, da olakŠaju život izbjegli-ca, koji je katkad bezizglcdan. Samo čvrstom vjerom u Boga svladavaju se teškoce na koje nailaze pojedinci. Mnogo strpijenja potrebno je s jodne i druge strane. Život u porobljeno j domovini obezglavio je mnoge, život u logoru baca ih iz njihove životne koloteČine, pa su cesto izgubljeni i besponiočni. Uliti im opet vjerom u Boga nadu u bolju buducnost, osvjestiti ih, da su ovdje slobodni ljudi, koji se ne'moraju stiditi javno iskazivati^i is^ovjedati svoju vjeroispovjest je katkada teška zadaća dusobe.ižnika, pogotovo kod mladjih ljudi, od kojih su mnogi navikii' to skrivati i pritajiti. Svakako to dolazi usljed svakodnevnog Života u kojem su. odrasli. Zato dušobrižnici logora Asten posvečuju njima najviše pažnje, jer znadu, da je njima to i najviše potrebno. Zato i nastoje okupiti mladež i otvo-riti im oči, da gledaju u svijet puni povjerenja i vjerom u Boga nadju srecu u duževnoj ravnoteži, polažući jednako velilcu važnost duhovnom životu kao i materi j alnom, te u malim radostima nadju sreću i zadovoljstvo. L.W. Nasa c e r v i c a je premajhna . Koliko je že tujcev in radovednežev prihajalo vvnaŠo astensko cerkvic©! Občud'ovali so priprostost ki se z vso barakarsko revščino kar nekako sklada v eno samo lepoto! V enem so si pa vsi edini: premajhna je za toliko ljudstva, zato pa ima nas slovenski gospod župnik za vsakega obiskovalca pripravljeno šaljive odgovore. Nam vsem se najbolj dopade ta njegov odgovor: Če bi res vsi prihajali vanjo, potem bi ne šli vsi vanjo; ker pa vsi ne gredo noter, seveda lahko vsi pridejo noter, - zato ^pa imamo ob nedeljah tudi pet maš, da lahko vsak opravi svojo nedeljsko dolžnost! Res pa je vsekakor, da jo zdaj v zimskem času težko v barakarski cerkvi malo dl^e casavzdrzati, radi silnega mraza; naš gospod je sicer preskrbel par električnih pccic, pa kaj ko je imel samo za mesec marec plačati čez 900 šilingov električnega toka! Odkod naj jemljemo toliko denarja? Kako strašna je tudi poletna vročina v teh nizkih barakah! Bog se nas usmili! Bridko razočaranje Slovenski begunci v astenskem taborišču kjer tako zelo težko in v večnem strahu čakamo da se "kmalu" /ta nesrečni kmalu traja 2a nekatere tudi po več leti/ izselimo, vseeno kamT samo ven iz nesrečnih taborišč kjer propadamo tako dušno kot telesno, smo so zelo .razveselili prihoda stalnega duhovnika med nas: vsak vidi in pozna delo nasoga priljubljenega slovenskega župnika ki je pripravljen podnevi in ponoči pomagati kjer le more. Če samo promislimo da jo nas župnik Dr Ferdinand Kolednik v zadnjem času začel spravljati autobusne vozne listke iz Astona do Linza in nazaj, ne da štejemo še vsa druga potovanja na Dunaj in Passau in Regensburg ali kamor že kjer upa najti zaposlitev onim revežem ki jih nobena komisija no sprejme radi kake bivše.bolozni radi katere ne morejovne v Kanado in ne v Avstralijo in še manj v Ameriko, in je naštel coz 4000 šilingov, vso samo od svojega denarja ki ga zadnje čase že vso bolj poredko dobiva za svoje spise in knjige v tujih jezikih^ potem si lahko vsak pameten človek predstavlja kaj pomenijo njegove veliko zrtvo za nas begunce, predvsem seveda za slovensko begunce. Eno veliko skrb ki si jo je naŠ gospod nakopal, jc plačevanje slovenskih knjig in drugega berila, posebno časopisov. Ko smo še v jeseni videli njegovo obilno pošto iz vseh strani sveta, ko smo spraševali kje in kako odgovarja, so nam je nasmehnil in po domače povedal davvsajvpar besed vsakemu odpiše, pa da zadnje oaso ne moro skoraj nobenemu revežu veČ vtakniti v pismo vsaj malenkostno podobico, ker no dobiva več plačanih toliko knjig ki jih jc poprej Še v Kanadi lahko prodal. Ker je gospod ze kanadski državljan in član kanadskih pisateljev, ima nekatero zvezo, pravi pa da pozna kar dobro stari pregovor: daloc izpred oči, daleč iz srca! Prijatelji ki so v Kanadi uporabljali njegovo sodelovanje, vidijo da je v Evropi kjer pomaga svojim slovenskim rojakom, pač njim v Kanadi nekako "nekoristen". Da gospoda ne izrabljamo glede plačevanja slovenskih knjig in revij in časopisov, smo se odločili da vsem uredništvom napišemo prošnjo, ki smo jo odposlali dne 9.decembrav1957. Tako-lo smo pisali v upanju da bodo uredništva poskrbela da ta nasa prošnja pride v javnost: Dragi slovenski^rojaki 1 Redkokdaj kaj slisito iz tega nasoga najveČjega taborišča v Avstriji, kjer nas je zdaj okrog 2000 slovenskih beguncev, vseh skupaj nas je pa menda voc kot 4000 (radi so dveh taborišč v Ennsu in Ebelsbergu pri Linfc'tt)>j zdaj pa pridemo s posebnojprošnjo ki jo boste gotovo z vesoljem uslišali/ Nas taboriščni župnik Dr Ferdinand Kolednik ki je sprejel to težko in odgovorno službo ‘begunskega dušnega pastirja potem ko je od linškega škofa zvedol da *e dve leti isco kakega slovenskega duhovnika ki bi se hotel žrtvovati a svojo rojako in živeti z njimi v toh revnih barakah, dobiva od raznih prijateljev po svetu veliko knjih in revij in časopisov ki nam jih zelo rad posoja^- toda kaj ko so to večinoma spisi v vseh mogočih jezikih, samo ne v slovonsoini. Zato prihajamo s to naslednjo srčno prošnjo: Zolo veliko slovenskih knjig in Časopisov in revij zmečete v razne kote in police ali pa romajo v smeti j kako hvaležni bi vam bili mi vsi slovenski begunci ki tako tczko čakamo trenutka da odidemo iz te begunske revščine kam ven v sirni svet, Če bi dobili kaj slovenskega branja! Nikar ne zmečite med smeti zo prebrane liste, časopise in rovije, lepo vas prosimo, pošljite jin sem v Aston, hvaležni vam bomo za vsako slovensko branjo. Lahko nam pošljete te tiskovine na naslov slovenskega župnega urada ali kar na ime našega župnika Dr Ferdinanda Kolednika, ali pa tudi na naju podpisana, cerkovnika ali organista, žo vnaprej se vam zahvaljujomo tudi v imenu vseh ki bodo deležni lepega slovenskega branja ki smo ga v preganjani domovini tako silno pogrosalit zdaj^si ga pa^tako srčno želimo tu v tujini} V upanju da bo ta nasa prošnja uslišana, vam vsom voščimo blagoslovljeno praznike invsrecno novo leto 1958 v katerem upamo tudi mi zapustiti ta begunska taborišča m so preseliti kamor ze, samo da si ustvarimo novo življenje - v imenu vseh ostalih slovenskih beguncev v taborišču Asten pri Linzu Anton Zore l.r. organist Roman Zrim l.r. cerkovnik / Odkritosronrr-hval ežnas t smo dolžni s 1 ovenskemu župniku v ^ Argentini ^ An t onu'0r e har j u, ki nam'je poslal^kot odgovor na to prošnjo-tri knjige, in sicer: Vir največje sile, Mati našega -Odrešenika,... Po svetli poti, zraven pa^ 30 izvodov knjižico Moj prijatelj 1957- Tudi pismo nam je .poslal Pavle Masio....... v imenu g.Oreharja in v njem pripombo: Prepis zgoraj imenovanega vasoga pisma smo izročili upravi Svobodne Slovenije in Upravi Katoliških misijonov. Razočarani smo ker nisnio od Svob. Sloveni je dobili nobenega izvod' časopisa, prav tako nobene številke Katoliških misijonov ali Duh,življenja ali Božjih stezic, kar smo. vedno tako zelo težko čakali. Nas župnik Dr F.Kolednik že dobi svoj izvod, toda en izvod za 2000 slovenskih rojakov ki bi bili tako zelo hvaležni za vsaj že prebrane zvezke...Ali nas bo kdo razumel med vami? Samo še uredniki Slovensko države v Torontu (v Kanadi) so,nas razumeli: od januarske številke dalje nam pošiljajo 20 izvodov zastonj, na naslov, kar enostavno: Begunsko taborišče, Asten bei Linz, Austria, Spoštovani,uredniki v Torontu, najsrčnejša zahvala vam1 gre, ker razumete nas težki položaj v begun-stvii - na ta način ste nas pa tudi pridobili za edino pametno rešitev iz vseh trpljenja polnih okoliščin v kat Orih Slovenci ze toliko stoletij živijo: samo nasa lastna SLOVENSKA DRŽAVA nas moro ro-si‘ti - in zato vam danes ^odkritosrčno pišemo: nobenih strank in strancic veo, nobenega zapeljevanja vec od strani tolikih domišljavih "voditeljev",ki so nas zapeljali v tolike nesreče 1 Edina pametna rešitev za Slovence je: lastna slovenska država, stran od Srbov, ali ce že mora biti kakakjugo slavi ja, da bomo vsaj enaki Srbom in Hrvatom, sicer pa stran od Srbov^ daleč stran od njih! v v v Bridko razočaranje, tako smo naslovili nag članek! Na vse prošnje vsem slovenskim časopisom izven Jugoslavije, nobenega odgovora, nobeno pošiljke listov in knjig, ničesar! Kako nas bolivnerazumevanje rojakov zunaj v svetu! Ko pa vendar vemo, koliko časopisov zmečete v smeti, posebno Amerikanci - ali vam je tako težko napraviti zavitek in poslati, nam vsaj Ameriško domovino za katero, toliki pišejo da je vedno razumola težnje slovenskih protikomunističnih borcev? Nas doslej tu v astenskem taborišču ni;razumel nihče drugi okrog lista Ameriška domovina kakor samo EDI-GOBEC - dragi gospod Edi, Bog sam ve kdo ste, nič: Vas ne poznamo, samo eno vemo, da ste edini Slovenec v tujini ki nas^razume in ki nas brani! Saj beremo včasih v Ameriški Domovini kar’ tako jasno pišete o nas beguncih; dragi gospod Edi, dobri.Bog Vam povrni vso ljubezen do beguncev! Sami ste živeli težko begunsko življenje, zdaj ko pišemo te besede s pisalnim strojem ki smo si ga izposodili, beremo t.udi v Amer .domovini od Četrtka 27,3. 1958 Vaš članek Pirhi za brate v taboriščih - od treh oseb samo, od treh in ničveč, smo dobili par besed: iz Clevelanda Jože Mišmaš en dolar, in Prince Maria en dolar, in Matevž Tekavcc iz Euclida pot dolarjev, z datumom od 30.3. najsrčnejša zahvala tem trem darovalcem, drugi’se. nar. nihče ni spomnil., Naš gospod ki so dobili ta tri pisma, so o Kali en 'dolar družini Z rim (z dvema otrokoma), družini Zabukovnik s petimi pjtrooi (od katerih sta dva starej.Ša že od doma, mati je vdova zo več let, so gospod .dali tri dolarje, družini Vake tudi en dolar, (gospa je zelo bolna) in šu dvem družinam so dali po dolar; pa kaj je to za toliko revnih družin? Bog vidi vsaj Vaš dober nameri, vsekakor gre Vam, gospod Edi Gobec, nasa zahvala da včasih kaj 'napišete v Amer»domovino, ki bi jo tako radi brali, a nam je naš gospod'Dr Kolednik pokazal samo račun, da ima od 12,aprila dalje plačati svojo ponovno naročnino, Ali.bi se res ne mogel riajti dobrotnik ki bi'nam pošiljal.list, vsaj že prebran dnevnik, če ga nam že ne more naročiti da bi ga redno'prejemali? Lepo pro'simo vse čitatolje dnevnika Amer.domovine, naj se nas usmilijo in nam pošljejo vsaj tiste Številko ki so jih zo sami prebrali. .V V V y. Najvecja nasa, žalost, in seveda obenem tudi razočaranje, pa je ta, da se našemu gospodu ni .posrečilo, potom ko sp 20 pisem razposlali raznim ’uhovnim gg.sobratom, da bi vsaj edon prišel na pomoč, vsaj; takoj po božičnih praznikih ali vsekakor prod velikonočnimi prazniki, Gospod so.nar, povedali da je od teh 28 gg,samo deset odgovorile* in vsi brez izjeme odklonilno! Neverjetno jo to za naš begunce, da se ne najde en sam duhovnik sTovonska. krvi ki bi se nas usmilil in prišel vsaj za par dni sem med naš in nas spovedal, čeprav se naš gospod z nami muci, ga vendar tolikokrat vidimo vsega zdelanega,'posebno zadnje čase ko je bil po vec. tednov v bolnišnici, kor nir.a nobenega g.lasii več. Naš gospod jo itak slabotnega zdravja, to mokrotno podnebjevob Donavi in mrzla baraka (še zdaj sredi aprila 1958 ni deželna vlada dokončno uredila vse kar je k vsakemu stanovanju nu^no potrebno!) ter preobilno delo so ga pa se bolj zdelala. Smo pa Bogu hvaležni da so naš gospod vedno ^olni humorja in dobro razpolos^ni, s tem nam vlivajo trajnega upanja da bo ze spet enkrat bolje... Skončamo s prošnjo da vsi rojaki v Ameriki in Kanadi in Avstraliji kamor ^ih je največ odšlo iz^Astena, ne pozabijo popolnoma na nas ki si tudi srčno želimo čimprej začeti Človeka vredno življenje v tujini, vendar v trdnem upanju da se bomo lahko enkrat spet vrnili v slovensko domovino ko bo toliko prosta in mirna da bomo kot svobodni državljani smoli tudi svobodno živeti tako kakor si trezen in pameten človek želi mirno "na svojem" živeti! Roman Zrim, cerkovnik Anton Zor6, organist Janez Šurk Nenavadna noč v Astenu Nedelja zjutraj, 16.februarja 1958. Ob osmi uri se polni naša cerkvica s slovenskimi verniki. Naš slovenski dušni pastir mašuje, takoj po evangeliju nam pridiguje, vidi mu se kako si prizadeva da bi moČnejo govoril, pa ne more več, verjetno ima vnetje glasilk in^grla. Zato ga pa njegovo ovčice napeto poslušajo, v cerkvici je vse tiho, župnikov tihi glas so le z veliko težavo prebija tja doli do konca cerkvico. Zunaj pa rosi. Nebo zakrivajo sive megle^ Človek res ne more razumeti to čudno vreme. Zimski čas je, a pravi zimi nic kaj podoben. Po revnem taboriščnem kosilu zopet samo dežuje. Ljudje se nimajo kam dati; dolgočasijo se po barakah. Glodam skozi okno, samo dežujo, drobne kapljico drse po steklu kakor srebro. Kar naprej dežujo. Noč jo že. V taborišču so posvetile neštete luci Po barakah je cel direndaj in čebljanje otrok. Možje se pogovarjajo ovnogctcvi bodočnosti, kam se bo kdo odločil, kam so bo izselil. Najbolj jim žre živce kanadski in avstralski konzulat na Dunaju ki kar na veliko dr,li odbitnice ze kar takovkakor naš gospod župnik deli pridnim otrokom podobice. Kako se 'bo se vse obračalo prodno se bomo mogli kam izseliti? Ivar pojasniti si no moremo postopanja raznih oblasti katerim smo pošteni delavci najbrže odveč na tom vbogem svetu! Pa menda zato ker ne pomislijo na lopo besedo našega slavnega pesnika Simona Gregorčiča ki nam jih večkrat ponavlja naš gospod župnik'. Za vso je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili - Če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili. Lučke sa lučko ugašujejo in ljudje gremo spat bolj slabo razpoloženi„ A nekako ob 22.uri nas zdrami iz prvega sna zavijanje sireno: bežimo iz barak in glodamo kako nekje pri železniški postaji gori. Pa se spot kmalu vsi vleže-mo in zaspino. A zunaj lijo in lije kakor za stavo. Zahvalimo Boga da smo še za silo vsaj pod streho. Okrog enih ponoči pa pretrga nočni mir glas preko zvočnikov ki opominja taboriscine na nevarnost povodnji: vsi naj bomo pripravljeni. V mnogo barake je voda ze vdrla. Silen preplah so loti vseh ljudi: vse je pokoncu. Kamor se oko ozre, samavvoda. Kaj bo z nami? Gledam kako nekatori obupno hitro zavijajo svojo pakete, zidjo grabijo svojo prtljago in brodijo po vodi ter hite proti glavnemu izhodu taborišča kjer v pisarnah vso mrgoli ljudstva. V samskih barakah pa poje drugačna pesem. Tisti ki imajo svoja ležišča "na štuke", sploh nočejo vstati; kar po domaČe pravijo da imajo dovolj časa, in sicer vsaj toliko dokler voda no priteče do njih zgoraj! Sicer pa se mnogi delajo vseeno bolj korajžne kakor pa v resnici so, saj navsezadnje se je ta "strah" lotil vseh! Vsi kar dobro vemo da z ognjem in vodo ni nobeno šale, Ker stanujem v sedmi baraki, in sem sosed našega skrbnoga cerkovnika ki jo bil vslod premnoge vodevv svoji revni sobi in radi jokajočih otrok ves :iz sobo, sem mu hitel na pomoč. A dobra duša je bil v skrbeh najbolj radi bolnega gospoda župnika ki živi sam v cerkveni baraki. (Nadaljevanje na strani 39) Sramotni dogadj a,j-.i Nedavno je jodne. mala grupa naših izbjeglica izvršila provalnu kradju u magazin u logoru 'Isten i odnijela razna roba. Ova žalosnu Činjenicu prikazao je na šaljiv' na5in jedan od izbjeglica iz Zagreba, u pjesnici na kaj-kavskom nar-j ec j u s Alkohol jo sveau kriv Robiču su v bunker skrili, I par dni su tiho bili. Žedja je pak teška bol, Zgasil ju bu alkohol! Novce trobam,z robom vun, Žejen ne bum,prodal ju burn. Pošto po to bum ju dal, Nis je kupil sen je fkral. Žandari su ih fest iskali, Za par dni su ih imali. V zeleznu kištru su ih deli, ;'Peršup‘’-popevka im otpopeli. Zciilja raju se zaklela, . — --u- ----- Da se bu saka tajna zdovedela. Na posel su se dečki dali, Vsako g Božja kasna stigne, Z magazina robu fkrali. Ki za tudjim ruka digneJ M-IL Zaista je :>:iu tako.Dogadja sc u životu,da ljudske strasti bilo za alkoholom ili za Čim arugim nagrizaju ljudsku savjest i navadjaju 1judo na zlo ko je uništava buducnost, živote,likava ih slobode i svrgava u propast,Nesretni alkohol prouzrokovao je nažalost i ovdje u našoj sredini nedavno_ je dnu provalnu kradju koja baca ljagu na sve nas izbjegliče u stranor.i svijetu. Nadamo se,da jc to j edinstveni slučaj_koji se vise noče ponoviti.Ovaj slučaj neka bude opomena svima nama,da se kloninio alkohola,a time izbjegnemo i svim žalosnim posljedi-cana.Ne zaboravimo,da svaki naš izgred ili protuzakoniti postupak može onemugučiti naše izšeljenje! U školi Zapita vjoroucitelj maloga Mirana: " Koja jo peta zapovijod Božja? " " Nc ubij! "v " A koja je šesta? " " No zakolji! " odgovori kao iz topa mali Mirano. ( Iz avtorske skolsk : kronike ) Jen pek gospon mlajših let, Rado išel je v klet. Penezliv nigdar ni bil, Rum i pivo rad je pil. V magazinu robe dosti, a 011 že jan bogec posti. Skoval se je jedan plan, I pajdaše našel mam. Pak je gospon htel bit fer, I pajdašon dal befelg ”Novu robu znesti vun, Sakom lahko ju prodal bunv Šilingov bum dosta imal, i f‘vn "i'i hnr rrn^-nn-n n Po zvočnikih nam sporočijo da voda ne bo več naraščala; saj jo gazimo že dovolj visoko, Čez 60 cm je je. Nekateri so so zopet vlegli, posebno tam v tistih barakah ki stoje malo bolj visoko, in jim voda ni vdrla v sobe. Pljuskanje vode je zbudilo tudi našega dušnega pastirja.yPa je vendar naš meznar brodil vodo in jaz za njim, da smo hiteli v župnišče, da kaj pomagamo reševati če bi bilo treba. Gospodu smo pomagali vzdigniti harmoni v' pisarni, da bi voda ne uničila dragocenega instrumenta, tudi knjige ki jih imajo zložene tudi na tleh ker nimajo dovolj omar, smo zložili kamor smo pač mogli. Žalostno je gledati vodo ki narašča in ki je prišla do vrh stopnic pred vhodom v župnišče in pred cerkvico. Težko smo pričakovali jutra. Kakšno razdejanje po taborišču. Kamor je oko pogledalo, sama voda, kakor da bi si mogli predstavljati široko morje. Marsikdo si jo pa predstavil bl6jsko jezero in sredi njega lepo cerkvico ko je pogledal kako se naša taboriščna cerkvica vzdiguje iz vode; tisto jutro so gospod maševali kakor navadno ob sedmih, samo vsa velika četa njegovih ministrantov ki se drugače tako veselijo vsakega pondeljka (ker je ta dan ves njihov’) ni mogla v cerkvico, radi prevelike vode. Samo dva junaka, Weinhart Miro in Kuhta Miro sta imela visoke škornje in sta lahko prišla ministrirat. Tako smo videli tisti pondeljek^zjutraj naš^taboriščni Bled,vljudje so sc zbirali in občudovali tudi to božjovlepoto, čeprav kar nekam žalostno; pa smo zagledali našega gospoda ki so na široko odprli vrata župnišča in s svojo palico v roki,vsaj brez palice tako težko hodijo radi nesrečnega revmatizma v nogah, poskušali koliko visoko stoji voda: kar celih 65 em. Gospod so šli skozi^župnišče in zakristijo do vhoda v cerkev,- in pred cerkvenimi vrati smo poskusali priti bližje k njim. Razumeli smo vsaj njihovo tolažbo, ko so nam povedali dalmatinski pregovor: Hvali morje, toda drži so suhe zemlje! In so gospod kar ostali v baraki, dokler ni proti večeru odtekla vsa voda. V taborišču imamo pa tudi zelo duhovite fotografe: naenkrat se je znašel pred nami Woinhart Miro, enajstletni ministrant, in je s svojim aparatom za* dol vec lepih slik, s svojim elegantnim nastopom kot navadno, se nam je tudi lepo zahvalil za lepe posnetke (od katerih nđjdete samo enega na predzadnji strani ovitka spodaj^. Kor so kmalu prišli gasilci iz Linza in okolice da so črpali vodo iz kuhinjsko kleti in iz vseh ostalih prostorov ki so bili poplavljeni^ je kmalu zginilo tudi naše astensko "umetno" jezero, za katerim pa prav nic no žalujemo, tembolj ker so nam tudi naš gospod rekli, da moramo vedno prositi Boga: Ognja in povodnji, reši nas, o Gospodi Janez Šurk Iz ministrantske torbe: Gospod župnik ima^navado da vsako jutro pred sveto mašo zbranim pridnim ministrantom raztolmači praznik dotičnega dnd ter obenem barvo mašne obleke. Tako^je tudi v torek 18.februarja, praznik svetega škofa in mučenca Simeona vprašal fantiče zakaj ima^danes rdeči mašni plašč? Pa jo bil vprašan oni Karlek iz Prekmurja ki se je že vrnil s starši nazaj v Jugoslavijo; samoza-vostno jo odgovoril: "Danes jo sveti Pusti" Kljub silnemu smehu, vseh ministrantov so mu pa le nekateri zaupali naj koledar malo bolj pametno berel Pondeljek je navadno prav posebej dan vseh ministrantov; prodno pa vsaj najpridnejsi dobe kako nagrado,vbodisi za toČno izgovarjanje vseh latinskih molitev, bodisi za zgledno obnašanje pred oltarjem, ali za rodno prihajanje v cerkvico, vpraša včasih gospod župnik tudi česa se spominjajo iz pridige prejšnjega dne, v nedeljo? Kolikor je slovenskih otrok, že se razumejo vsaj kar slisijo pri slovenski pridigi. Toda pridig je več in vsaj nekaj lahko se iz hrvatske in nemške pridige razumejo, nekaj tudi iz poljske in morda tudi iz^madžarsko, posebno oni iz Prekmurja in Backe in Banata. Gospod so pred Božičem razlozili^ "Pripravite pot Gospodu!" - Vsi so hoteli vedeti odgovor ki ga bodo dali g.župniku! - Tonček je zmagoslavno razložil: "Vsi bomo pomagali, ker ste pridigali naj "popravimo plot gospodov"!.. 0 ti ljubi otroci! Izlet k Sv. Florijanu lQtft ig50 Lep poletni dan - celo brez vetra kar je v Astonu bolj redko -mo jo izvabil iz nekdanjega IRO taborišča vžm v naravo. Korake semjiame-ril proti glavni cesti na katori je bil tedaj autoproraet sele vvzaoetnern razvoju; tudi o kakih prometnih nesrečah se takrat ni mnogo slisalo. Na razpotju som krenil v 3 km oddaljeni trg St.Florian, ali po nase, bolj po domače k Sv.Florjanu. Pri nas v Sloveniji je veliko cerkva in znamenj posvečenih temu zaščitniku proti ognju* Ena je tudi v Ljubljani, v znani Florjanski ulici. Lota 1950 Še ni bilo moderne auto-ceste, ki je sicer zevbilavV načrtih pred drugo svetovno vo|no in je bila v nekaterih krajih ze začeta toda na sektorju Enns - Traun sele leta 1957 skončana. Desno od moje poti leži naselje Taunleiton. Pot se polagoma približuje vzpetini in vodi dalje ob njenem robu. Levo vidim novo, po drugi svetovni vojni zgrajono zvonoli-varno. Ker so ravno tedaj imeli v naročilu največji avstrijski zvon za stolno cerkev sv.Štefana na Dunaju (t.zv.pumerico) sem si hotel ogledati predpriprave. Toda niso mi dovolili. Pozneje sem zvedel da se ^im prvič ni posrečilo vliti zvon. Sicer so bili med našimi begunci boljši strokovnjaki za zvonolitje, toda sprejeti v službo niso mogli biti, samo zato ker so bili tujci. Osnutek za reliefe na zvonu je bil razpisan. Kot naj-lopši je bil priznan oni nekega ogrskega umetnika iz našega IRO taborišča v Astenu; toda sprejet je bil drug osnutek, nekega avstrijskega domačina, K slavnosti ulivanja kovinske mase so bili povabljeni mnogi duhovniki, predstavniki linške škofije in mnogi drugi. Prav malo je manjkalo da ni prišlo do težke nesreče, ker je forma, (ogrodje) popustila, in je ogenj ze zajel svečanostni oder. Vse je bilo treba ponovno vlivati. Niso seveda bili popolnoma prepričani Če se bo drugi poskus posrečil ali ne. Za vsak slučaj so sklenili zelo drago zavarovanje, ker je že prvič bilo preveč škode. DrugiČ se jim je končno posrečila "pumerica". Oni livar na Dunaju ki je leta 1711 vlil prvotni zvon, ni imel še modernih naprav in orodja, pa je bil le spretnejsi kot njegovi kolegi po dobrih 200 letih pozneje! Nadaljujem svojo pot in kmalu se prikaže Šola in prve hiše desno invlovo ob cesti. Trg je imenovan po samostanu ki leži iznad trga na pobočju vzpetine in ki s svojim stranskim krilom s 50 okni pročelja in z 2 nadstropji ter s svojo elegantno baročno zgradbo t.zv.letnega refekto-rija (obednice) naredi mogočen vtis na vsakega potnika. v y Ima ta samostan kakšno ožjo zvezo s slovensko zgodovino? Prav malo obiskovalcev se tega zavoda. Florianus je bil v začetku 4.stoletja po Kristusu najvišji rimski civilni uradnik v provinci obbrežnega Norika, Svoj sedež jo imel v mestu Lauriacum v bližini sedanjega Ennsa. Radi svoje stanovitnosti v krščanski veri je bil za casa vladanja rimskega cesarja Dioklecijana leta 304 po Kr, mučen in končno vržen v reko Anižo, po nemško Anisa, Ains in nazadnje Enns, Že tedaj je morala biti na kraju sedanjega trga krščanska naselbina, bodisi s keltskim, ali pa rimskokeltskim prebivalstvom. Vse kaže da so ga ti ljudjo skrivoma pokopali v svoji sredini in ga začeli častiti kot velikega svetnika.vNjegov spomin se je ohranil prav do današnjih dni na istem prostoru^ čeprav se za njegov grob ne ve in ni več ohranjen. Kraj sam lezi na južni strani Obdonavja. Dolina Donave pa je vedno bila in bo prehod od vzhoda na zahod.vMed preseljevanjem narodov so tu drveli divji germanski narodi ki so' uničili vso rimsko keltsko kulturo in gotovo tudi grobnico ali kapelo nad grobom svetega Florjana. Za temi divjaki so pa prišli še 0bri in z njimi Slovani pod njihovo oblastj0> y nasprotju z ostalimi germanskimi narodi in Obri, so se Slovani tu stalno naselili, čeprav zelo raztreseno. To bi bil nekak prvi moment iz nase domače preteklosti. Slovanski živelj je pomešan z ostanki romaniziranih Keltov ostal Še dolgo, tudi Še po prvi kolonizaciji Bajo-varov in po letu 955, torej po drugi nemški in definitivni kolonizaciji. Vso golno krajevnih imen priča o tem, na primer Siorning (Sirnik), ali domača imena posameznih kmetij Lah, Laa, itd. Toda nadaljujmo. Desno v breg prideš do glavne fronto samostanske zgradbe. Baročni samostan si lahko ogledam samo od zunaj. Znotraj si sicer lahko ogledam knjižnico, hodnike in cesarske dvorane, najlepše zbirke v stavbi in raznih umetnin pa ne. Ni dostopa na pr. v obednico, v sprejemno sobo prelatovo, v njegovo hišno kapelo, niti ne moreš v že prej omenjeni letni refektorij, v mineralni kabinet, do zbirko bakrorezov, v vrtni paviljon, v obe zakristiji itd. Leta 1950 je bila galerija slik še dostopna. Ko so pa neki uzmovici ukradli leta 1954 nekaj slovanskih ikon, tudi ta galerija ni več odprta občinstvu. Bolj je zanimiva za slovenskega begunca krasna^baročna cerkev, paČ ona najlepŠih v vsej Avstriji; v njej se Slovenec počuti kar ponosnega. Le Žal da se tako malo Slovencev briga za veliko umetnino v tej cerkvi, namreč za slavne orgle ki jih je postavil ljubljanski kanonik Franc K s a-ver Križman. Seveda tudi to ime Nemci pišejo po svojo, namreč Krismann. Vsak Avstrijec vedno goni le "Bruckner-Orgel", kakor da bi ta avstrijski komponist ki jo bil tu organist in je tu pokopan, postavil te slavne orgle. Samo popravljal jih je, to prav gotovo'. V cerkvi so glavne orgle in dvoje stranskih. Te stranske so starejse, in so stale še predno je Ljubljančan Križman izdelal nove,^glavne, od 1770 do 1774. Na žalost te sedanje glavne orgle tudi niso vec popolnoma v prvotnem stanju, saj jih je firma Mauracher z Dunaja^leta 1875 invspet 1930 samo kvarila in gotove dele enostavno potrgala proč, ker jih pač ni znala popraviti. Šele leta 1950 jo 17.Zika deloma vsaj restavriral delo našega slovenskega rojaka Križmana. Vec kot polovico piščali je novih. Prvotne orgle so imele neke pristno baročne pritikline, na pr.: kukanje kukavice, zvrgolenje ptičic, bobnanje. Prvotno^so imele 74 zvonečih registrov, 4542 cinkastih piščali in 688 lesenih piščali. Dejstvo^e da je ta naŠ domačin Križman že v proračunu za^volike cinkaste piŠcali označil odgovarjajoče intonacije. NajveČja piščal je visoka enajst metrov, v premeru meri 45.5 cm, obsega 1,5 m in tehta 245 kg. Torej nekaj ogromnega. Samostan je bil postavljen baje na kraju kjer so pozneje pokopali svotega Florjana. Je last Avguštincev lateranskih kanonikov, po nase ko-rarjev. Njih predstojnik jevinfulirani prošt, sedaj mil.g.Leopold Hager. Njegov prednik je v nacističnem pregnanstvu umrl. Primitivni obiskovalci samostana domnevajo seveda ogromne samostanske zaklade. Teh pa Žo davno ni vec.vSaj je za to poskrbel že cesar Jožef II. (zbadali so ga da jo bil "moznar" ker se je mešal v cerkvene posle!) in za njim seveda tudi se Hitler ki je vse korarje spodil in premoženje razlastil. Šole leta 1945 so se lahko redovniki vrnili v samostan, v kolikor jih spet ni vse provoc oviralo ameriško vojaštvo ki jo na žalost mnogo umetnin pokvarilo. Saj so na pr. v slavni dvorani letnega refektorija igrali nogomet, in s tem uničili veliko dragocenosti ki jih ni mogoče veČ popraviti. Svoj izlet k Sv.Florjanu sem zaenkrat^končal. Kdor bi hotel pač vse natančno preučiti in ogledati, bi moral večkrat priti, S cestno železnico sem se vrnil do Taunleitena; ta železnica s svojim kapitalom spada tudi v sklop podjetij ki jih vodi samostanska uprava. Egon Bayr Statistika maš v astenskem taborišču od 1.junija 1957: v v Dr Ferdinand Kolednik, redne vsakdanje mase - skupno 221 mas Dr Fra Mirko Čovii, nedelje in praznike za Hrvate - 31 " Vič g,Franc. TTerner iz Astena, nemške (Volksdeutsehe) 29 " Vič'g.Jeno Baan, za ogrske begunce ob nedeljah 25 Vič P.Ludvik Ilenčik, salezijanec, za Poljake, Cehe in Slovake, redno ob nedeljah in praznikih 24 Vič P.Kamil Pernat, iz samostaria (Cistercijanskega, v Engelszell-u (prišel za pomoč raznim gospodom) 1 '6 neki gospod Vlado Rutar prišel na obisk, štiri mase 4 1.9.je novomašnik g.Polacok zamenjal g.P.Ilencika 1 20.oktobra je g.Štefan Maczady zamenjal Dr Covica ■ 1 15.XII .zvečer je maševal škof Prevzv.Dr Zauner Fr.Sal_._l Od 1.junija do 31.decembra 1957 je bilo vsega skupaj 353 mas Vsem prijateljem kivse zanimajo za slovenske knjige prevedene v razne tuje jezike, sporočam da imam naslednje knjige na razpolago: 1) Jurčičevo povest JURIJ KOZJAK, v francoscini - po dva dolarja 2) » " " " v angleščini tudi " " 3) " » " " v nemščini, vezane po 5.50 DM " broširane pa 4.50 DM 4V " " " " v italijanščini, po 350 italj.lir 5) " " " " v grščini, po en USA dolar " » " " imam še v 22 drugih^jezikih v rokopisu ■ 6) Firižf ar ja S ED ENI POSTNIH PODOB v francoščini, ze šesta izdaja, 0,50$ 7) " " " v angleščini, tudi po pol dolarja 81 !l " " " v slovenščini (druga izdaja) 8 šilingov 9) " " ", "v portugalščini, za^pol dolarja 10) " " " "v nemščini, za nemško eno marko in pol 11) " " " " v grščini - za pol dolarja 12) Terčeljevo povest VOZNIKI v francoščini, stane^400 francoskih frankov 13) prelata Janeza Kalana SVET KRISTUSU, v francoščini, za en dolar 14) P.Hermana Vodenika UN MARTIR, AL0IS GROZDE, kanadska izdaja, 1.50 " " " " " • " pariška . " 450 fr.fr. 15) Finžgarja POD SVOBODNIM SONCEM v francoščini, rokopis, 25 dolarjev 16) " " " " v nemščini, rokonis, tudi 25 dolarjev 17) P.Bazilija Valentina TONČEK IZ POTOKA, v francoščini, rokopis, 10 fi 18) " " " " " v nemščini,’ rokop'is, po 10 19) " " " " " v hrvaščini rokopis, po 10 20), SPOMINI SLOVENSKE MATERE - še v rokopisu, oddam za 20.dolarjev 21) SRBSKA VOJAŠČINA (odlomek iz SPOMINOV)vkot rokopisvdam za 10 USA $ 22J Jurčičevih povesti v francoščini in nemščini imam (še vse samo v rokopisih) celih dvanajst - zagledajo kdaj beli dan?... 23); Finžgarjevih povesti v francoščini in nemščini, jih imam devet, med temi STRICI,, in DEKLA ANČKA že kot podlistki tiskani 24) Meškovo spise imam v francoščini in nemščini,, .večinoma v rokopisih itd itd...‘.. Kogar zanima kaj več o vsom tem mojem prevajanju slovenskih del v razne tuje jezike, posebno v 'francoščino in nemščino, prosim, naj se mi oglasi piomeno, pravvrad bom vsakomur na razpolago. Pripomnim pa da vseh rokopisov nimam v vec izvodih; potankosti lahko sporočim pismeno. Komurkoli bom z veseljem na razpolago, za dobro ime NASE MATERE SLOVENIJE. Dr Ferdinand Kolednik slovenski izseljenski duhovnik A s t e n bei Linz Austria Prvi ministrant, Miro Weinhart iz Zagreba doma, je tudi dober fotograf; nekega dne je „zadel” našega hrvatskega dusobriznika ko je ravno pričakoval slovenskega s katerim sta skupaj vodila sestanek otrok za krscan-ski nauk. Ce hoces imeti „žlahtnih” rožic v svojem vrtu, jih moraš pac lepo gojiti: koliko ur je nas slovenski dušni pastir ze daroval da je tudi najmlajse vztrajno poučeval! Saj ga dan za dnevom gledamo pri obiskih v družinah, predvsem pa v novi dvoranici ali v zakristiji, ali pa v cerkvi pred oltarjem, ko s svojo očetovsko besedo svari in poducuje — Bog mu bodi bogat Plačnik. Naj nas dobri gospod župnik ne zameri fotografu ki ga je ujel v svoj aparat ko niti zdaleka ni mislil da ga kdo „zasleduje”! * Caritas dijeli cipele; puno svijeta ceka, pa je tre- Da se malo nasmijemo: Fotograf Josip, (koji je vec balo i onima koji jos nisu strpi ji vi, dati duhovnu po- u Australiji), uhvatio je dusobriznika logora na jed-inoc — nas loeorski župnik Dr Kolednik ih tjesi. nom uglu slike, a na drugom neku zidovku. Med našimi ministranti je najvec-ji, pa ne najstarejsi, Gerard Zabukovnik, rojen 18. 7. 1944. ki tu na sliki drzi najmanjša dva, Andreja in Homana Zri m, oba sinova našega požrtvovalnega cerkovnika Romana Zrima, iz Prekmurja doma. Najmlajsa ministranta, Andrej in Roman Zrim, sta prav tako pridna obiskovalca cerkvice in službe božje kakor vsi ostali ministranti; kadar se zbiramo pred kipom Fatiinske Matere Božje za skupno molitev v cast Marijino, se vedno spominjamo domovine in prosimo Boga da v tujini najdemo nov, srecnejsi dom. Praznik Brezinadezne: Najlepsi dan v novem delu te nase priljubljene barake: prvo sveto obhajilo naših otrok, 2L slovenskih in 12 hrvatskih. Dolge dneve skrbne priprave, veliko molitve in tudi zrtvic pridnih otrok, vse smo z veseljem naredili da bo ta praznik kar najlepsi. Ganljivi trenutek prvega svetega obhajila je privabil premnogim solze v oci, posebno ko je prejel prvič Jezusa v svoje nedolžno srce najmanjši nas ministrant, Andrejcek Zrim, rojen 26. februarja 1953; med ministranti so bili se trije prvoobhajanci. V nedeljo 15. decembra je prišel ob štirih popoldne linski skof Dr Franz Zauner da bi nam blagoslovil novi tabernakel in podaljšek cerkvice ter vse nove prostore v prizidani novi župnijski baraki. Po sveti masi ob 5 zvečer je 69 birmancem in birmankam podelil zakrament svete birme. Med njimi so bili zopet nekateri ministranti ki so vsi z zglednim obnašanjem in točnim izgovarjanjem vseh latinskih molitev (ki jih znajo seveda na pamet, saj jih drugače nas gospod župnik ne pusti k oltarju) škofa tako razveselili da je pred vsemi prisotnimi verniki priznal da kaj tako lepega se ni našel v svoji škofiji. Naj škofovo priznanje nase pridne ministrante vzpodbuja da bodo vedno ostali dobri in verni sluzitelji oltarja. + + 15. oktobra 1957. smo zaceli v Božjem imenu s prizidavanjem nove cerkvene barake zraven dotedanje kapele; kako vse drugače so tukaj nasi dobrovoljci delali z veseljem brezplačno, kot pa prisiljeno ,,prostovoljno” v zasuznjeni domovini! Koncem novembra je bilo delo dokončano, in za spomin smo dobili tudi nekaj zanimivih slik; ta-le naj dokaze da je bil tudi nas slovenski dušni pastir vedno pripravljen zagrabiti za vsako delo in s tem je pac vsem dajal poguma da smo si cerkveno barako v najkrajšem casu sami postavili; potrebna gradbena sredstva je dal skofijski ordinariat v Linzu. 4- Taka je zdaj nasa cerkvica h kateri smo dogradili se novo župnišče; v njem imamo zdaj svoj župni urad in ne vec v baraki 6 soba 24 kot ste jo poznali večinoma vsi ki ste pred koncem leta 1957 odšli po svetu s trebuhom za kruhom... Tudi stanovanje ima zdaj tukaj nas slovenski dušni pastir ki je edini duhovnik stanujoč v taborišču. + V pondeljek 17. 2. 1958. je voda zalila taborišče in smo imeli do 65 cm visoko vode ki se zdaj kaze svoje posledice mokrote skoraj v vseh barakah. Ognja in povodnji, resi nas, o Gospod! Dragi nasi prijatelji! Ovoj „Glas iz Astena,, ne pretstavlja rteku re-viju ili novine, nego zamjenjuje jedno opsirnije pismo. Nas je cilj prikazati vam sv c vaznije doga-djaje, koji su se zbivali za vrijeme vaseg boravka i poslije vaseg odlaska iz Astena. Slovenski dušni pastir Dr Ferdinand Kolednik bo izdal nov slovenski ponatis priljubljene Jurčičeve povesti flurij Kozjak: Slovenski janičar, ki je ze v 27 jezikov prevedena. Dodal bo tudi vec zanimivih slik. V tej izdaji namerava dodati svoj latinski prevod. Za predplačila pišite na naslov: De. 7. Kolednik Asten bel linz Auslcija FttttmmofcT Grb sedanjega stiske ga opata Dr Augustina Ko stele a, ki ze 33 let vodi usodo tega našega najslavnejšega samostana v Sloveniji. Grb stiskega samostana Stiski samost n v časih ki jih popisuje Jurcic v svoji zgodovinski povesti o flurjtl Kozjaku slovenskem ianicarju.