Kerfhanfki katollhki N A S JI male fhole na kmetih v s e t is velikiga katekismaJ'? sapovedaniga po z. k* Eftraj dersliavah. Velja nesvesan 9 kr. C. M. Svesan v’ ufnjatim lierbtu 12 kr. C. M* —-— 111 . . ■ ——.— Na D ti n a j i , V’ salogi z. k. bukvarnize sa fholfke bukve 7 per f. Ani v’ Janesovih ulizah. 1843. 1 4 § P e r v i del. Na r fplofiinejfhf in nar imenitniftu nauki kerfhanfke katolfhke vere. S a p o p a (I i k /. K zheni de obfloji vera j'ploh , konec in prid rasodete vere. IT. O d kod de fe nauki rasodete vere fplbh dobivajo. Kr atih sapopadik vere. 1. Kerini nauki. a. Boshje bitje, ladnodi i. t. d. h. Poglav itni nauki od treh boshjih perfhdn, c. Od Kridufa podavljeni dcrpombzhki k’ nafhimu svelizhanju. in per preje¬ manji drugih fvetih sakramentov pofvezhuje ali pa pofvezhenje v’ naf pomnoshialipogmera. c, Perpomozhki od Krijtufa k ’ nafhimu svelizhanju poflavljeni. Vzhlovezheni §in boshji Jesuf Krilluf je fpolnovanje boshjih sapoved, molitev in fvele s sakramenle kakor pofebne perpomozhke h’ na- fhimu svelizhanju sapevedal 5 — on fam naf je moliti in tudi kerfhanfko pravizo s’ tem uzhil, de naf opominja hudiga fe varovati, in naf fpodbuduje k’ dobrimu ali k’ zhednofti. Pofta- vil je tudi zerkev, vidin sbor fvojih vernih, ktere udje morajo biti vli, kleri hozhejo sve- lizhanje dofezhi; poflal je fveliga Duha, kteri vfo refnizo uzhi; je obljubil per fvojih oftati do konza fveta, Zerkev je Aeber in terdna podfldmba refnize; nji gre prepire v’ verinih in djanfkih naukih prefoditi; Jesuf Krilluf je njena nevidna, Rimfki papesh pa njena vidu a glava. d. Od stanu zhlovekoviga , Perva zhloveka Aa bila fzer od Boga pra¬ vi zima in po njegovi podobi ftvarjena ; pa s’ ra- dovdljnim prelomljenjem boshje sapovedi fla fe fpazhila. Od dobriga fla odftopila in fe k’ hu- dimu nagnila, njuni greh je flori!, de fmo sgubili pofvezhujozho gnado, in de fmo k’ hu- dimu nagnjeni. Torej fmo kakor olrozi jese (boshje) na fvet rojeni, otrozi in prija tli boshji, in tudi udje Kriftufove zerkve poftanemo fhe le po sakramentu fvetiga kerfta, Per fvetim kerftu fmo umiti in ozhifheni od poerbaniga greha, in per sakramentu fvete pokore od sadolshenja ti- ftih grehov, ki fmo jih po kerftu ftorili. Dolshni fmo pa vender zhafne fhtrafenge sa grehe terpeli. čjhtrafenge poerbaniga ali isvirniga gre¬ ha fo mnoge tesbavc in flabdfli na duHii in 9 na lelefu, pofebno pa fmert, J*jmert je lozhi- tev dufhe od telefa. Dufha zhlovekova je zhift duh, Litje, ki v’ naf mifli iu hozhe. Neumer- jozha je, vfelej in vezhno bo shivela. Po tem, kakor je zhlovek ali dobro ali hudo floril, bo po fmerti ali obdarovana ali pa fhtrafana. Te¬ lefa mertvih ljudi bodo konez fveta vllale, fleherno fe bo fpet s’ fvojo dufbo sdrusbilo. Tedej bodo ljudje vli fkupej od Jesufa Krillufa fojeni, in po tem bodo tudi telefa delesbne ali vezhniga plazhila v’ nebelih ali pa vezhne fhlra- fenge v’ peklu, 2. DjanJki nauki, Kerfhanfki djanfki nauki naf uzhe fvoje djanja tako ravnati, de fo Bogu prijetne. a. Od dolshnojti. Dolshnolli fo djanja , ki fmo jih ftoriti dolshni. §plofhno poduahenje v’ nafhih dolshnollih je sapopadeno v’ defelih bdshjih sapovedih. Nektere pofebne dolsbnolli fe tudi najdejo v’poglavjih od kerfhanfkiga upanja in od fvetih sakramentov, pofebno pa v’ poglavji od kerfhanfke pravize, in fe v’ tih delih kate- kisma raskladajo. Dolshnofti fe pa tudi lahko tako rasdele. Rezhe fe, de fo mnoge dol- shriosli in fzerdo Boga, do famiga febe in do blishnjiga. Te fo sa vfahiga, nikomur bi ne fmele nesnane bili, 10 b. Poglavitna regelza herfhanfkiga djan- Jkiga nauka, Poglavitna regelza kerfhanfkiga djanfkiga nauka je: §tori is ljubesni do Boga vfe, kar je po njegovih popolnamoftih, in po dolslinoftih nanje uterjenih, in kar je po njegovi rasodeti volji;—ftori, kar nauk Jesufa Kriftufa veleva, kar je k’ tvojimu laftnimu, tdde pravimu pridu, in k’ frezhi tvojiga blisbnjiga. Opufti, kar je temu nafprdti. Ljubi blishnjiga, kakor famiga febe; — bodi brumen, poboshen. c. Kaj de je zhednoft ali krepoft. Kerfhanfko zhednoft ali krepoft, (in le od te fe govori v’ poduzhenji v’ veri} popifhe nafh katekisern tako: Kerfhanfka zhednoft fploh, je dar , kteriga Bog s’ pofvezhujozho gnado v’ dufho vlije, de zhlovekovo voljo k’ takim delam smoshno in nagnjeno ftori, klere fo po poftavi Jesufa Kriftufa, in vezhniga shivljenja vredne. Prav sa prav in fploh govoriti je le ena zhednoft. Ta je kerpka in mdzhna volja, dd- lati vfelej in bres viiga isjemka po boshjih sapovedih, po poftavi Jesufa Kristufa in njegove zerkve, in pa po vefti. Is te poglavitne zhed- nofti isvirajo vfe pofebne zhednofti, ktere fe po njih rasnih nagibih ali hostije ali pa djanfke imenujejo, in dobivajo tudi po mnogih rezheh mnoge imena. d. Kaj de je brumnoft in poboshnoj't. Ljudje, kteri savolj Boga lepo shive, fe imenujejo brumni ali poboshni. Poboshnoft 11 ni fvojoglavno, zhudno in fterodno shivljenje tennizh je ftanovitno persadevanje Iq ftoriti, kar je Bogu dopadljivo; poboshnoft fe torej tudi fkasuje, zhe fe savolj Boga take zhednofti fpol- nujejo, ktere fo k’ dobrimu in k’ frezhi zhlo- vefhke drushbe. Vshivanje posemljifkih rezili ni poboshnofti nafprotij prepove le jih napek obrazhatj in nuzali, m. Kako de naj fe vera fkasuje. She sgorej je bilorezheno, de vera ob- ftoji fploh v’ tem, de fposnamo Boga in vemo, kako ga gre zhaltiti in moliti. 1. Kdo de v' djanji fkasuje , de ima vero , Tifti zhlovek pokasbe v’ djanji, de ima vero, kteri fpofbtuje in zhafti Boga in bosbje rezhi, kteri ima per vlim fvojim djanji in ne¬ hanji Boga pred ozhmi, kteri je pcrpravljen in fi persadeva fe vfelej po boshji volji ravnati, kteri Boga tako moli in zhafti, kakor Bog hozhe moljen in zhefhen biti. Is tega fe vidi, de fe md- ra vera po snotranje in po sunanje fkasovati. 2. Kako de fe vera po snotranje fkasuje. Po snotranje vero fkasujemo, zhe terdno verjemo, de je boshje rasodenje refnizhno, zhe fe fklepam zerkve pokorno podvershemo, — v’ Boga saupamo, fe nanj sanefemo — in ga ljubimo; —zhe fvoje ferze k’ Bogu povsdigur jemo, in ga njegove gnade pro/imo, in tudi s’ njo sveftd delamo; zhe fmo perpravljeni mu flushiti; — zhe terdno fklenemo njegovo pre- fvelo voljo sa ljubo imeti in jo svcfto fpolnovati. 12 3 Kako de Je po sunanje vera J kas uje. Po sunanje vero fkashemo, zhe v’ refnizi dopolnimo boshjo povelja in zerkvene sapovedi. — zhe ozhilno molimo in hodimo k’ hoshji fluslibi, ktere nar imenitnifhi del per pravo¬ vernih kriftjanih je daritev altarja, in vredno prejemanje fvetih sakramentov, pofebno fvetiga refhnjiga telefa. Tudi boshjo befedo moramo poflufhati in brati fvete bukve, de Tvoje snanje v’ veri rasfhirimo in Te k’ dobrimu obudujemo, in de ne posabimo tega, kar Trno Te nauzhili. 4 . Opombe. a. Od fiushabnikoo vere in od duhovnih paflirjev. §lushabnike vere in sladi duhovne paltirje mora krilljan v’ zhafti imeti, ker dele fvete sa- kramente, ker sa naf Boga prolijo, ker naf uzhe nar imenitnifhi, in nar potrebnifhi refnize Zerkvene fhege in opravila, in od zerkve po- terjeno boshjo flushbo mora v’ zhafti imeti in je ne sanizhevali. Boshje flushbe naj pa ne ftavi v’ fvojovoljne, fhe manj pa v’ take rezhi, ktere fo ljubesni do blishnjiga nafproti, ali naf pa od fpolnovanja nafhih dolshnoft odvrazhujejo. h. Od prave poboshnofli ali dndohti. Prava poboshnoft ali andoht, s’ kakorfhno fe morajo dela vere fpolnovati, in s’ kakorfhno fe morajo slafti nafhe molitve opravljati, fo po¬ febno v’ Bogu sbrane mifli bres radovoljniga rastrefenja , in pa fjdenitev nafhiga ferza in nafhih mifel s’ njim. Drugi del Veliki katekisem okraj l han, s’ fve topile raškimi isreki. Sapopadik okraj fhaniga velikiga katekizma. Vvod I. Poglavje. Od vere. I. Rasdelik. Kaj de je katolfhka vera, II. Rasdelik. Od 12 »klenov vere. II. Poglavje , Od tipanja. I. Rasdelik. Kaj de je kerfh. tipanje. II. Kasdelik. Od molitve. III. Poglavje. Od ljubesni. I. Rasdelik. Kaj de je kerfhan. ljubesen, II. Rasdelik. Od 10 bosh, sapoved fploh. III. Rasdelik. Od 10 bosh. sapov. pofebej, IV. Rasdelik. Od zerkvenih sapoved fploh. V. Rasdelik. Od zerkven. sapov. pofebej. IV. Poglavje. Od fvetih sakramentov. I. Rasdelik. Od ff* sakram. fploh. II. Rasdelik. Od ff. sakram. pofebej, V. Poglavje. Od kerfhanfke pravize. Pervi del kerfhanfke pravize: "Varovaj fe hudiga. Drugi del kerfhanfke pravize: §tori dobro. Perflavik. Od 4 poflednjih rezhi. Katekisem fe imenuje po duzhenje v’ kerfhan ikim katolfhkim Jiatiku; katekisemfe fploh tudi- pravi bukvam, ktere imajo hipoduzhenje v’febi. Kerjhanjki katolfhki nauk fe rasklada v’ tem katekismu v’ petih poglavjih in v’ per- ftavku. Petere poglavja fo s 1. Vera* 2. Upanje* 3. Ljubesen, 4. §veti sakramenti. 5. Kerfhanfka praviza. Perftavik je od fhtirih poflednjih rezki. I. P o g 1 a v j e. Od vere. I. R a s d e 1 i k. Kaj de je katoljhka vera, J*erfhanfko katoljhko verovati fe pravi vfe verjeti, kar je Bog rasodel in nam zerkev vero* vati sapovedtije j bodi li (V fvetim pil mu) sapi- fano ali ne. K’ svelizhanju ni sadofti, de katolfhki krift- jan le v’ ferzu veruje ? kar je Bdg rasodel ^ te muzh mora tudi J 1, §vdjo vero s’ deli kasati a). 2. Kar v’ ferzu veruje, zhe je treba s’ uftmi ozhitno fposnati in prizhati b ). a) Kaj pomaga j bratje m6ji> zbe kdo pravi, de ima vero, dtd pa nima; ga bo li v6ra mogla svelizhati? Jak. 2. 14. — Kakor je telo bres dufhe mertvo, tako jetndi v^ra bres del mertva. .Jak. 2. 26. L) Rim. 10, 10, 17 Verovati, fe mora, kar je Bog rasodel ker je Bog vezhna refniza c) in nefkonzhna modroft, ktera ne more ne goljfati ne goljfana kiti. Vera je potrebna vfakimu zhloveku kteri hozhe svelizhan biti, sakaj bres vere ni mogozhe Bogu dopajti d). Vfak zhlovek, kadar pride k’ pameti mora, de bo svelizhan, vedili in verovali: 1. De je en Bog. 2. De je Bog pravizhen Jodnik , kteri dobro plazhiije, in hudo shtrafuje e). 3. De Jo tri hostije perjhone , eniga bitja in ene nature: Ozke, Sin in /veti Duh f). 4. De je druga boshja perfhona , Bog Sin, zhlovek poflul, na j s fvojo Jmertjo na krishu odrejhi/i itn vezimo svelizhati g). c) Pfal. 118, 160. d) llebr. 11, 6. e) Kdor lt6zbe k’ Bogu priti, m6ra verovati, je in de je tifiim, ki ga ifhejo, plazhevavez. Hebr. 11 , 6 . f) Trijč fo, kt^ri prizhiijejo v 1 nebdfih: Ozke, Befeda in fvčti Duh; in ti tri j d fo eno. 1. Jan 5, 7. g) Torej je (Kriftuf) frčdmk noviga tefiamenta, de po njegbvi fmerti v’ odrefhenje tifiih pregreh, ki fo bde pod poprčjfhnjim tefiamentam, tifii. B 18 Verh teh poglavitnih rcfniz kershanfke katolfhke vere mora fhe vfak katolfhkikriftjan vediti in verovati: 1. De je zhlovefhka daj ha neumerjozha /*). 2. De je gnada boshja h' svelizhanju po¬ trebna i) in de bres gnade boshje zhlovek nizh sa vezhno shivljenje saflushčnja vredniga ne more ftorili h), Vfakimu katolfhkimu kriftjanuje snati sapo- vedano: 1. Apoltolfko vero. 2. Gofpodovo molitev (Ozhe nafh). 3. Defet boshjih in pet zerkvdnih sapoved. 4. §edem fvetih sakramentov. 5. Kerfhanfko pravizo. Kar katolfhki kri lij an verovati mora, je fofebno sapopadeno v’ apollolfki veri, ktera le tako glafi : Jerajem v' BogdOzheta vjigamogozh- niga , Jivarnika nebef in semlje. In v' Je- s nj'a Kriftufa, Sina njegoviga edini ga Go- ki fo poklizani, prejmejo obljubo včzhne brbfhi- ne. Hebr. 9, 15. h) Ne bojte fe jih, kteri telo umore, dufhe pa ne morejo umoriti; temuzh bojte fe veliko bolj tiftiga, kteri samore dufho in tel6 pogubiti vle¬ kel. Mat. 10, 28. Prah pride fpet v’ semljo, is ktere je bil vsčt duh fe pa poverne k’ Bogu, kteri ga je dal. Prid. 12, 7. i) Bres mene ne morete nizh ftorili. Jan. 15, 5. k) Ne de bi samAgli kaj mifliti is febe, kakor is fe- be, temuzh nafha smoshnolt je is Boga. 2 Kor. 3, 5. 19 Jfioda naj/liga. Kteri je Jpozhet od fveliga Duhci, rojen is Marije Devize. Terpel pod Ponzjem Pildtushem, krishan bil , umeri in grob poloshen. Doli je fhel pred pekel tretji dan od merlvih vftal. Gori je fhel v' jtebefa , Jedi na defnizi Boga Ozheta v ji- ganiogozhniga. Od ondod bo prifhel fodit shive in mertve. — Verujem v’’ fvetiga Daha ; fvelo kalolfhko zerkev ; gmajno fčetnikov: odpnfhenje grehov, v ftajenje mefd 5 in vezh- no shivljenje .. Amen. Apoftolfka vera Ima dvanajft delor ali zhlenov. II. tt ft m1 e 1 i k. Od dvanajfterih zhlenov vere. §. I. Od perciga zlile na vere. Pervi zhlen vere Je tako gla ji: Verujem v' Bogci Ozheta v Jigamogozhniga, ftcdrnika ne bij' in sernlje. a, O d B o g d. Le en Bog je /), kteri je fom od fehe nar bolj popolnama bitje m). t) Poflufhaj Israel! Gofpod nafh Bog je edini Go- fpbd. 5 Mojs 6, 4- — Jefl fim Gofpod in Tzer ni nobeniga drugiga j sunaj mene ni nobeniga Boga. Jes. 45. 5. Le eniga Boga imamo, Ozhe¬ ta, od ktčriga fe vfe fezhi, in tudi mi fmo njegovi j in eniga Gofpoda Jcsufa Kriftufa, po ktčrim fo vfe rezhi in tudi mi po njem. 1 Kor. 8 . 6 . m) Is njega, po njem in v’ njem fo vfe reshi, nje- B 2 20 Tehle lajinoft bbshjih je fofebno treba voditi: 1. Bog je vezhen ; je vfelej bil, je, in bo vfelej. 2. Bog je sgol dah; bitje, bi ima nar bolj popolnama um in nar boljfhi voljo, telefa pa ne. 3. Bog je vjigaveden ; ve vfe, Zidanje, pre¬ teklo in prihodno, vb tudi nafhe nar fkrivnejfhi mi.fli in shelje; torej mu nizh ne moramo perkriti. 4. Bog je nejkonzhno moder ; flori vfe is nar boljfhiga konza, in isvdli vfelej nar perpravnifhi perpomozhke fvoj kdnez do- fezhi. 5. Bog je vfigamogbzhen; je ftvaril nebo in semljo in vfe, kar jej njemu ni nizh nemogozhe ftoriti. 0. Bog je vjigaprizhujozh; je povfod, v’ nebelih in na semlji. 7. Bog je nejkonzhno jvet; hozhe in ljubi vfe dobro, in fovrashi vfe hudo. 8. Bog je nejkonzhno rejnizhen in svejt ; vfe, kar rezhe, je ref; in kar obljubi ali shuga, vfe fpolni. 9. Bog je nejpremenljiv ; je vekomaj ravno ti dr. mu bodi zhaft vekomaj, Amen. Pum. 11, 36. — Gofpbd! tebi ni nihzhe enak; velik fi intvO- je ime je veliko in mogozhno. Jerem, 10, 6, 21 10- Bog jt nefkonzhno dobrotljiv j fkerbi po ozhetovo sa vfe fvpje ftv«ri, vfe dobro imamo od njega. 11. Bog je nefkonzhno ufmilj en • nam od- pufti nafhe grehe, aka fe refnizhno po- boljfhamo. 12- Bog je nefkonzhno pravizhen • poplazha vfe dobro, in pofhtrafa vfe hudo na tanko, kakor !i kdo saflushi. Tri bdshje perfhone Jo n). Pervi boshji perfhoni fe pravi Čzhe, drugi Jjjin, tretji fveti Duh, Bog Ozhe je fam od febe od vekomaj * Bog §in je od Ozheta rojen od veke^naj, fveti Duh fe is-haja is Ozheta in §ina od vekomaj. n) To je, tri perfhone fo, ki fe raslozhijo ena od druge po laftnih im<5nih in po pofčbnih delih Lafine imena treh boshjili perfhin fe berejo. Mat. 28 , 19. Kerfiite jih v’ imenu Ozhčta, Sina in f. Duha. — 1. Jan. 5, 7. Trije fo, ki prizhujejo v’ nebčfih : Ozhe, §in in f. Duh.— Pofttbne dela treh boshjih perfhon fe berejo. Mat. 3, 16. 17. — Ko je bil pa Jesuf kerfhen, je sdajzi fhel is vode, in lej nebefa io fe mu od- perle in je vidil Duha boshjiga, kakor goloba doli iti in nadnj priti; in lej glaf fe je flifhal s’ nebdf rekozh: r fa je moj ljubi fin, nad kterim imam dopadajenje. — 1. Pet. 1, 2. Kleri fo bili po previdnofti Bogi Ozheta isvoljeni, prejeli po- fvezhenje f. Duha, biti pokorni in pokropljeni s’ kervjo Jesufa Krifiufa. — 2 Kor. 13, 13. Gnada nafhiga Gofpoda.l esula Kristufa, ljubesen Boshja, in deleshnolt fveliga Duha budiš’ varni vlimi. 22 Ozhetu fe perlaftuje ftvarjenje *, §inu odrefhenje; fvetimu Duhu pofvc- zhevanje. Tem boshjim perfhonam fkupej fe pravi pr efveta Trojiza. Katolfhki kriftjan fposna prefveto Trojizo s’snamnjem fvetiga krisha, ker vfako teh treh perfhon imenuje, kadar krish dela, Sraven tega pa katolfhki kriftjan tudi fposna s ; snamnjem fvetiga krisha, deje Jesuf Kriftuf na krishu umeri in naf s’ svojo fmertjo odrefhil. Krish fe dela s’ defnizo, s’ ktero fe sasna- movajo zhelo, ufta in perli, rekozh : V' imenu Boga Ozheta f, in Sina f, in fvetiga Duha t* Amen . h. Od f tv ar j e n, j a. Bog je Jtvaril nebo in simljo , in vje kar je o). Befeda ftvariti pomeni is nizh kaj ftoriti. Nar imenitnifhi ftvari boshje fo angeli in zhlovek. Angeli fo sgol duhovi p~), kteri imajo um in voljo, pa ne ^elef. o) V’sazhčtku jeB6g Itvaril neb6 in semljo. 1. Mojs. 1, 1.— S’ beftdo Gofpodovo fo nebefa vterjene, in vfa njih truma s’ fapo njegbvih uit. Pfal.32,6. p) SvOje angele fiorifb enake vetrovam, in fvojc ' flusVabriike enake plamenu. Pf. 103, U. 23 Bog je angele 11 varil, de bi ga zhalUli, ljubili, molili j mu flushili <7) in ljudi varo¬ vali r). V’ fvo.ji gnadi in s’ velikimi popolna- mokmi jih je kvaril. Veliko angelov je gnado boshjo po grehu napuha sgubilo j). Te napuhnjene angele, ki fe jim hudizhi pravi, je Bog vekomaj saverge in v’ pekel pahnil O. Zhlovek je sa angeli nar imenitnifhi ftvar boshja. Zhlovek je is telefa in neumerjozlie dufhe it), ktera je po boshji podobi v ) kvarjena. Bog je zldoveka kvaril, de bi ga fposnal q) Hvalite Gofpoda vi T vfi njegovi angeli, ki ke mogozlini in m ti z lini fpolnovati njegovo povčlje, poflnfhati njegov glaf, in biti pokorni njegovim sapovedam. Pf. 102., 20. r) §vojim angelam je sapovedal savolj tebe, de le narvajo na vlih tvojih potih. Pfal. 90, 11. — Angel Gofpodov bo obdal tike, ki fe ga bojč, in jili bo refhil. Pf. 33 , 8. s) Lej tudi njegovi flushabniki nifo bili fianovitni; sakaj tudi nad fvojimi angeli je hudobijo nafhel. Joh. 4, 18. I) Tudi angelam , kteri fo greflnli, ni sanefel, am¬ pak s’ peklenfkimi vervrni jih je v’ pekel poteg¬ nil, v’ terpljenje isdal, de ie k’ fodbi perhranijo. 2 Pet. 2,4. u) Gofpod-Bog je isohrasil zhloveka is ila sernlje, in je vdihnil v’ njegov obras oshivljajozho fapo; in zklovek je bil shiva kvar. 1 Mojs. 2, 7. — 1 Glej Mat. iO, 28. sgorej. v) Bog je kvaril zhloveka po fvoji podobi \ po boshji podobi ga je kvaril, 1 Mojs, 1 , 27. 24 zc), zhaftil a:), ljubil jr~), ga molil, mu flushil, mu pokoren in vezhno švelizhan bil z). She pervi zblovek Adam s’Evo svojo sheno jp bil Bogu nepokoren. Pervi zhlovekje jedel v’ raji (v’paradishu) fad drevefa, ki mu ga je bil Bog prepovedal, in je v’ tem grefhil «). Ta greh ni farno per- vimu zhloveku fhkodoval, temuzh tudi nam, ki fmo njegoviga rodu; zbafno b), in vezhno fmert, pa tudi fhe veliko drugiga hudiga nam je pernefel, Zhlovek ni bil, kakor napuhnjeni angeli, vekomaj od Boga savershen, V’ odrefhenje zhloveka savolj greha saver- heniga je Bog obljubil poflati odrefhemka, ki fe mu tudi Mefija pravi c). vv) To pak je vezhno shivljSnje, de fposnajo tebe famiga praviga Boga , in JČsufa Kriltufa , ktčriga 0 poflal. Jan. 17, 3. x) Jeli fim, ktAri lim vfakiga, ki klizhe v’ moje im£ , febi v’ zhalt ftvaril. Jes. 43, 7. y) Ljubi Gofp6da fvojiga Bog4 is vfiga fvojiga ferza is vfefvojedufhe in is vfe fvojemozhi. Mat. 22,3?. z) Boghozhe, de bi bili vfi ljudjP svelizhani, in prifhti k’ sposnanju refnize, 1 Tim. 2, 4« a) 1 Mojs. 3, 6. b) Po enim zhloveku je prifhel grčh na fvčt, in po grehu frtaert, in je tako v’ vfe ljudi fmert prifhla po njem, v’ kterim fo vfi grefhili. Rim. 5, 12. c) Sovrashtvo bom pollavil med teboj in med sheno, 'med tvftjim sarodam in njenim sarodam; ona ti bo fterla glavo in ti jo bofh v 1 ptilo »alesovala. 1 Mojs. 3, 15. §. 2. Od drugi ga z h le n a vere. Drugi zhlen vere fe tako glafi: ln v' Jesufa Krij'tuf a , Sinu njegoviga ediniga, Gofpoda nafhiga. Jesuf Kriftuf je : 1. Edinorojeni Sin Boga Oz/teta d). 2* Bog in zhlovek skupej e). 3, Nafti Gofpod f) , poflavodaj in uzhenik g ). Jesuf je toliko, kakor svelizhar. Svelizhar fc mu pravi, ker nam je po njem svelizhanje dofhlo, ker naf je refhil od sadolshenja in fhtrafenge greha, od vezhne fmerti ti). — Pravi d) Tak6 je Bog fvdt ljubil, de je fvojiga edinoro- jeniga §ina dal. Jan. 3, 16. e) Dete nam je rojeno, ki fe mu bo reklo: Pre- zhudni, §vetovavez, Bog. Jes. 9, 6. En Bog je jn en frčdnik med Bdgam in med ljudmi, zhlovek Kriftuf Jesuf. 1 Tim. 2, 5. f) Dana mi je vfa oblaft v’ nebelih in na semlji. Mat. 28, 18. — Vi me klizhete uzhenik in Gofpod, in prav pravile; to fim tudi. Jan. 13, 13. g) Duh Gofpodov je nad mendj, sa to me je on pomasal in me poflal evangMi osnanit ubdgim. Luk. 4, 18. Jes. 61, 1. —* Perkasala fe je mdoft Boga, Svelizharja nafhiga vfim ljudem, ktčra naf uzhl, de fe odpovejmo hudobii in pofvdtnim sheljem, in trdsno, prijetno in bogabojčzhe shi- vimo na tdm fvdta , zhakajozhi svelizhanfkiga upanja in zhaftitljiviga prihida velikiga Boga in Svelizharja nafhiga Jesufa Kriftufa. Tit. 2,11—13. h) Rodila bo pa Sina, in im6 Jesuf mu daj, rčfhil bo namrezh fvdje ljudfivo od njih grehov. Mal. *>! 21 * 2f> fe mu iutli Krijta f, kar p: toliko , kakor ma¬ si//eni . (kralj) i). Jcsuf Kriftuf fe imenuje edinorojeni Sin lidshji, ker je edini, kteri je od fvojiga nebefh- kiga Ozheta rojen od vekomaj. Je Bog in zhlovek f kupeja ker je Bog- od vekomaj, in ker fe je vzblovezhil (zhlovek) podal) v’ zhafu k). Kar Bog je fvdjimu nebefhkirnu Ozlietu v’ viim enak kar zhlovek mu pa ni enak, temuzh je manjfhi m). Imenuje fe nafh Gojpod, ker jc Bog in nafh odrefhenik. Sin boshji Je je vzhlovezhil naf s’ fvojo f merijo na krishu odrefhiti n), in naf vezhno »velizhati. §. 3. Od tret j iga z hi e nav er e. Tretji zhlen vere fe tako glafi: Kteri je fpozhet od fveliga Duha , rojen is. Marije Devize. Jesuf j nia kar Bog nebefhkiga Ozheta o); i) Kako de je Kug Jdsufa Nazarefhkiga pomasal s’fvrtim Duham in s’mozhijo. Djanj. apodlO. 88. k) Bog jepof.al fvojiga §ina, rojeniga od shene in poflavi podversheniga, de bi jih rdfhil, ktdri fo bili pod pofiavo. Gal. 4. 4. 5. l) Jeli in Ozhefva eno Jan. 10. 30. — De vdzhadd Sinu, kakor zhadd Ozh4 ta. Jan.5, 23. ni) (jzheje vezhi, kakor jed. Jan. 14. 28. n) K dr fo tedej otrozi deld.shnl (ravno tiftiga) niefa in kervi, fe je tudi on njih deldshniga doril: de bi fkos fmert. potdrl tdga, kteri je oblaft zlies fmert imel, to je hudizha: in de bi jih refhil, kteri fo fmertnimu drahu vfe fvoje dni kakor fushni podversheni bili. Heb. 2, 14, 15. o) Gofpod mi je rekel: Ti fi moj fin, danf lim te odi 1 . Pfa!. 2. 7.' 27 kar zhlovek pa nima nobeniga Ozheta p). §. Joshef je bil le rednik Jesufa KriRufa <7). Jesuf kar Bog ni imel. matere , kar zhlo¬ vek je imel mater preCveto Devizo Marijo /■). Marija fe imenuje mali bos/tja , ker je rodila Jesufa KriRufa, kteri je Bog in zhlovek fkupej. Od J veti ga Duha ga je fpozhela j), inv’ JBelhlehemu v’ filiali rodila /J. RojRvo Jesufa KriRufa je bilo osnanjeno, 1. Po angelu paRirjem 11). 2. Po svesdi modrim v’ jutrovi desheli. 3. Po modrih IJerodeshu in pifmoukam n). 4. Po Simeonu in Ani v ; tempeljnu ljudRvu 10), Ko je bilorojRvo Jesuf KriRufa osnanjeno: 1. §0 paRirji naglo prifbli gledat, kar jim je bilo od angela osnanjeno .rj. p) Deviza bo fpozhela in finu rodila, in febo ime¬ novale njegovo im<5 Emanuel (Bog s’ nami.) Jes. 7. 14* q) Jesuf je bil okoli tridefet 16t. fiar, ko je sazliel Cuzhiti) in fo menili, de je Joshefov lin. Luk. 3, 23. — Marija je rekla angelu; Kako fe bo to sgodilo: kdr mosha ne fposnam? In angel je odgovoril in djal. §veti Duh bo prifhel v’ t<5, in mozh Narvifhiga te bo obfenzhila: sa lega vdljo bo §veto, ktero bo is t4be, rojeno §in boshji imenovano. Luk. 1. 34. 35. r) Od kod to meni, de pride k’ mčni mati mojiga Gofp6da? Luk. 1, 43. s) Kar je v’ nji fpozheto, je odf. Duh4 Mat. 1,20. t) Luk. 2, 4 — 7* u) Luk. 2, 9. — v) Mal. 2, 2 — 5. yv) Luk, 2. 26 — 38. x) Lmk. 2, 14 — 16. 28 2. Kriftuf je bil bfmi dan obresan po sa- povedi potlave, in Jesuf imenovan j"). 3. Modri is jutrove deshele fo ga molili, in mu slata, kadila in mire v’ dar pernefli z). 4. Herodeshovi grosovitofti fe odtegniti je v’ Egipt ubeshal’ a). 5. Od tod je bil po Herodeshovi fmerti v’ Nazaret nasaj perpeljan|in v’ tem meftuisrejen. Slaftij pofebno, l —'’Ne bodite malikovžvzi, kakornekteri smednjih 1 . Kor. 10 , 7. h) Krivovdrza, po tčm ko li ga enkrat ali dvakrat opominjal, fe ogibaj. Tit. 3, 10. i) Ne obrazhajte fe k’ vrasharjem (zdpernikam) in ne pofvetujte fe v’ nobeni rezhi per vddeshih, de fe nad njimi ne ofkrunite. Jeli fim Gofpod vafh Bog. 3 Mojs. 19, 31—Ako fe zhlovek oberne k’ vrasharjem (zdpernikarn) in vedesham, in fe nad njimi ofkruni, bom fvoje ferdito oblizhje vanj obernil in ga pokonzhal smed njegoviga ljudftva. 3 Mojs. 20 , 6 . k) Vsdigni fe Bog! Njegovi fovrashniki naj b 6 do raskropljiini ; in oni, ki ga zhertijo, naj pobegnejo fpred njegdviga oblizhja. Pfal. 72, 2 . l) Ne sgubite fvSjiga saupanja, klčriga zhaka veliko plazhilo. Hebr. 10 , 35. m) Ali sanizhujefh bogaftvo njegove dobrbtljivolti, njegove poterpeshljivolti in persaneflivofii ? Ali ne vefh, de te bosbja dobrotljivo!! k’ pok 6 ri vabi? Rim. 2 , 4 . n) Ako smed tavshent in tavshent angeljev le eden sanj govori, in osndni pred Bogam pravizhnoft tega zhlovčka, fe ga ho ufmild in rekel: Otmi ga, de ne pade v’ pogubljenje j sakaj nafhel fim na njem, savolj zhdfar mu hdzhem milofiiv biti Job. 33, 23. 24. TuditvSje prijatle o Bog! nesmerno zhafiim, njih gofpoftvo je filno mogozhno pofialo. Pfal. D 50 Katoliki kriAjaui klizhejo angelje na po¬ ni ozh ; ker fo ljudem sa varho odlozheni ker ljudi ljubijo, sa njih svelizhanje fkerbe in sa¬ nje profijo, in mu tudi molitev ljudi darujejo o), Katolfhki kriftjani tudifveinike na pomoz/i klizhejo , ne kakor de bi is lahne mozlii mogli pomagati, lemuzh satorej, ker fo prijatli bosbji, in tudi sa ljudi per Bogu proiijo p). 138, 17, — Hvalile Gofpoda v’ njeg6vib fvetnikih; hvalite ga v’ mftzhi njegove mog6zhnofii. Pfal. /j 50, 1. V’ Trident, sboru v’ 25. sčji fe bere: Svdte trupla fvčtih marternikov , in drugih fvetnikov, ki per Krifiufu shivtž ktere fo bile shivi udje Krlfiufovi, in tempelj fvdliga Duha, in bodo tudi od njega k’ včzhnimu shivljenju obudeni in po- velizhani, naj verni zhafie, tudi satorej, k<$r po njih ljudje veliko dobrot prejmejo od Boga. o) §vojim angeljem je savolj tebe ukasal, de naj te varvajo na vfdi tvojih potih. Na rokah te bodo nofili, de ne sadenefh ob kamen s’ fvojo nogo. Pfal. 90, 11. 12. — Glejte, de ne sanizhuete koga tih malih, kdr povem vam, de njih angelji v’ nebelih vedno glddajo oblizhje mojiga ozheta, ktdri je v’ nebčfih. Mat. 18, 10. •— Ko fi s’ fol- sami molil, merllzhe pokopoval, in satorej od vezhčrje vliajal, in merlizhe po dnčvu v’ fvoji hifhi fkrival, in jih po nozhi pokopoval, fim jeli tvojo molitev pred Gofpoda nofil. Tob. 12, 12.— In drugi angelj je prifhel, in Hal pred altarjem, in slato kadilnizo je imel, in veliko kadila fe mu je dalo, de je daroval molitev vlih fvetnikov na slatim altarji, ki je bil pred tr6nam boshjim, in dim kadila, molitev fvetnikov, je fhel .is rok arigelja na kvifhko pred Boga. Skriv. rasod.8, 2 —4» p) To je Jeremija prerok bosbji, kteri ljubi brate in israelfko Jjudftvo. To je mosli, kteri veliko De katolfhl) odkrilo ferzhnoft v’ nafhim govorjenji in djanji c), poganjanje sa dobro ime blishnjiga d ) , prekliz obrekovanja in opravljanja. Dve poflednji sapovedi prepovedujete vfe posheljenje tega, kar je drugih ljudi. V dveh pofledrijih sapovedih je sapove¬ dano : Zhijloji ferzci e), krotenje hudiga posheljenja j), pofehno nobenih shelja ne imeti do tega , kar ni nafhe gj. b) Slehern naj govori refnizo s’ fvojim blishnjim, Efesh. 4, 25. c) To molim , de naj vafha ljubdsen vt^dno bolj in bolj rafte v’ nauku in v’ vfim fposnanji, salo dc prevdarite, kaj de je narboljfhi, de bi shi- včli priprofto in bres fpotike do dnčva Kriftu- foviga. Tilip. 1, 9. 10. Nobeniga greha ni fioril, in v’ njegdvih ufiih ni bilo nizh krivizhniga naj- deniga. 1 Pet. 2, 22. d) Govori befedo sa m ut za in sa potrebe popitniga ptujza. Govori in fodi, kar je prav, in delaj pravizo reveshu in ubogimu Pripov. 31, 8, 9. e) Blagor jim, ktdri fo zhi/tiga ferz4; ker Boga bodo gledali. Mat. 5, 8. f) Torej ne puftite gr^hu v’ fvojim umerjozhim telcTu tako gofpodovati, dc bi mu bili v’ njegovih sheljah pokorni. Rim. 6, 12. — Kteri fo pa"Kri- ftufovi, fo fv6je mefo s’ pregrehami in hudim posheljenjem vred krishali. Gal. 5, 24. g) Ne posheli fvojiga blishnjiga hifhe; ne posheli fvojiga blishnjiga shene ; ne njegdviga vola, ne njcgoviga ofla, ne kaj drugiga, kar je njegčviga. 2 Mojs. 20, 17. 64 Bog je tudi nafhe shelje in nafhe poshe ljenjc podavi podvergel, de nam pokashe: 1. De je Gofpod nafhih^ferz^A). 2. De mu ni nizh fkritiga od tega, kar fe v’ nafhim ferzu godi /). 3. De je njegova podava veliko boljfhi, kakor vfe zhlovefhke podave, ktere nam le sunanje dela sapovedati samorejo, pa ne obfe- shejo tudi nafliih notranjih mifel k). 4. De, greh satreli, je treba ga prezej per isviru, kar je hudo posheljenje, sadufhiti I). Is dveh poflednjih sapoved fe uzhimo, de ni sadodi, de kridjan sapovedane dolshnddi le sunanje fpolnuje, temuzh de mora tudi snolrej voljo imeti, to je, is vfiga ferza perpravljen biti vfe doriti, kar je sapovedano, in vfe opu- diti, kar je prepovedano m). h) Kraljevo ierz6 je v’ m&zhi Gofpoda, kakor po¬ toki s’ vod6: O.berne ga, kamor hozhe. Pripov. 21. 1, —• Gofpod lerza tehta. 2. v. i) On, ki ferzu na dno vidi, in ki je svelizhar tvoje dufhe, fe ne da goljfati. §irah. 24 , 12. k) Kje je tako imenitno ljuddvo , kttro ima tako pravizhne naredbe, in fodne podave kakor je vfa ta podava, ki vam jo danf pred ozlu polo- shim? 5 Mois. 4» 8. — V6mo, de je podava du¬ hovna. l\im. 7, 14. l) Slčhern je fkufhan, ko je od fvojiga posheljenja napeljevan in vabljen. Ko je po tem posheljžnje fpozhčlo , rodi grčh, greh pa. ko je dorjen, rodi frnerl. Jak. 1, i4. 15. m) iS r e vfak, kteri mi pravi; Gofpod, Gofpod! pojde v’ nebdfhko kraljeflvo, ampak le tidi ki dori voljo mojiga nebefhkiga, Ozheta Mat. 7. 21. 65 Bog je tiftim kteri njegove sapcSvedi fpol- nujejo, vezhno shivljenje n ), in tudi na tem /Vetu mnogo frezho in fhegen obljubil o). IV* R a s d e 1 i k* Od zerkvenih s a p 6 v e d fploh. Dolshni fmo zerkvene sapovedi fpolno- vati p ) : 1. Ker nam zheterta bdshja sapoved dolsh- noftnaloshi, duhovfko in deshelfko gofpofko ubogati. 2. Ker je Kriltuf, nafh boshji poftavodaj, v’ evangelii naravnoft sapovedal zerkev poflu- fhati <0- Zerkvene sapovedi, ktere nam je pofebno treba vediti, in jih fpolnovati, fo tele; 1. Pojvezhuj sapovedane prašnike. n) Ako hozhefh v’ shivljenje iti, fpolnuj sapovedi. Mat. 19, 17. o) IS jih veliko tavshent fkasujem ufmiljenje, tiltim namrezh, ktčri me ljubijo in fpolnujejo moje sapovedi. p) Ubogajte fvoje vikfhi in jim bodite pokorni; zhu- ejo namrezh, kakor taki, ktdri bodo odgovor dajali sa vafhe dufhe, de b6do to s’ vefeljem /to¬ rih in ne sdihovaje, to bi namrezh ne bilo dobro sa vaf. Heb. 13, 17. q) Ako tudi teh ne poflufha, povej zčrkvi; ako pa zčrkve ne poflufha, naj ti bo kakor malikovavez in ozhiten grefhnik. Mat. 18, 17. E 06 2* Bodi ob nedeljah in sapovedanih prašnikih s' /podobno poboshnojtjo (andohl- jo ) per j veti majhi. 3* Pojli Je sapovedane po fine dni, nam- rezh jhtirdejetdanjki poji, kvaterne in druge sapovedane pojtne dni • sdershi je tudi oh petkih in j abotah mejnih jedi. 4. Spovej Je Jvojih grehov pojlavljeninm jpovedniku Id manjjhimu vjaj enkrat v' letu , in o velikonozhnim zhaja prejmi jvelo rej linje telo , 5. Ne obhajaj shenitve o prepovedanih zhajih. V. R a s d e 1 i k + Od z e r k v e n i h s a p 6 v e d po je b e j. §. 1. Od pervih dveh zerkvenih sapoved. A. Perva zerkvena sapoved: Pojvezhiij sapovedane prašnike. Zerkev sapove v’ pervi sapovedi prašnike ravno tako prasnovati, kakor nedelje, torej tudi o prašnikih pozhivati, ne delati, temuzh Bogu prijetne dela opravljati. — Zerkev pre¬ poveduje o prašniku vfe tiilo , kar je prepove¬ dano v’ nedeljo ; namrezh : 1. Vfe hlapzhevfke dela bres potrebe in praviga pervoljenja, ktere dela fo, kaker v’ nedeljo, zeli dan prepovedane. 67 2. Take opravila in rasvefeljevanja, ktere temu clnevu;'ali nezhaft delajo, ali njegovo pofvezhevanje opoverajo* B. Druga zerkvena sapoved: Bodi ob ne¬ deljah in sapovedanih prašnikih s fpodobno poboshnoftjo per fveti mafhi. V 1 drugi zerkvenisapovedijc sapovedano , ob nedeljah in sapovedanih prašnikih biti per zeli fveti mafhi s’ poboshnoftjo ali andohtjo. De nedelje in sapovedane prašnike po namenu zerkve pofvezhujemo , moramo ne le per fveti mafhi hiti, ampak tudi pridigo pasno (samer- kljivo) poflufhali, fveta sakramenta pokore in altarja prejemati, duhovne bukve brali, per popoldanfki hoshji flushbi hiti, in druge dobre dela opravljati. V’ drugi zerkveni sapovedi je fofebno pre¬ povedana lenoba v' boshji flushbi ob nedeljah in prašnikih j kakorfhna je poftavim; 1. Zhe kdo ni per zeli fveti mafhi, ali pa zhe ni per nji s’ poboshnoftjo , ali pa zhe je malokrat per pridigi. 2, Zhe fe zhaf sapovedane boshje flushbe potratiš’ jedjo, pijazho, igro in drugim ras- vefeljevanjem, ktero od hoshje flushbe od- vrazha. 1. Od fvele m afh e, a, Kaj de je fveta mafha, in kaj de fe per nji godi. Sveta mafha je nekervava daritev noviga teftamenta, vedni fpomin kervave daritve, ktero E 2 68 v je Jčsuf Kriftuf na krishi opravil r). Jesuf Kriltuf je daritev fvete mafhe per sadnji ve- zherji poflavil. 1. Je vsel kruh in kelih s’ vinam. 2. Je oboje poshegnal in rekel nad kruham: To je moje telo : in nad keliham ; To je kelih moje kervi. 3- Je dal oboje prizhujozhim apo- fteljnam savshiti. 4. Je sapovedal: To delajte A’ mojimu jpominu j). Per fveti mafhi fe nevidno Jesuf Kriftuf fam daruje sa naf fvojimu nebefhkimu ozhelu; vidno pa mafhnik to daritev opravlja t), Mafhnik opravlja daritev fvete mafhe: 1. {jlposnati nar vifhi gofpoftvo hoshje, in nar vezhi oblaft, ki jo ima zhes vfe ftvari, 2. §e Bogu sahvaliti sa vfe njegove do¬ brote. 3. Dofezhi od Boga odpufhenje grehov. 4. §profiti od Boga v/ih tikih gnad, kterih potrebujemo. r) Trid. sb6r v’ 22. feji; t. pogl. Nafh Bog in Gofp6d Jesuf Kriftuf, je per sadnji vezh^rjiltifto nozh, ko ie bil isdan, daroval fvoje telo in fvojo kri Bogu Ozhčtu pod podobo kruha in vinain pod unanjimi snamnji t4h rezhi je t6 dal de fo vseli tifii, ki jih je takrat poftavil mafhnike novi ga teftamenta} ravno takrat je pa tudi njih nafiop- nikam v’ duhovfivu sapovedal opravljati to dari¬ tev s’ befčdami: To fiorite k’ mojimu fpominu. s) Mat. 26, 26 — 28. Mar. 14. 22 —24. Luk. 22. 19.20. t) Vefnauk katblfhke zerkve od daritve fvete mafhe je nojti v’ 22. feji Trident. sbora. 09 Daritev (Vete mafhe fe daruje in fe fme darovati le famimu Bogu. Opravlja jo mafhnik sa shive in mertve. h) Kako de fe mora per Jveli majhi biti. Per zeli fveti mafhi moramo biti, nobe- niga njenih imenitnifhih delov ne fmemo po nemarnim samuditij ni pa sadofti, de fmo le prizhujozhi, kadar fe bere, ampak moramo tudi 1) pasno Csamerkljivo), 2) zbaftitljivo, 3j poboshno (s’ andohtjo) per nji biti. Nar imenitnifhi deli fvete mafhe fo: evan¬ gelij darovanje j povsdigovanje in obhajilo. Per evangelii fe fpomnimo, deje dolsh- noft evangelfki- nauk ppsnati, ga tudi pred v/im fvetam terditi, fe sanj pognati, in po njem shiveti. — Per darovanji fvojo mifel s’ mafh- nikovo miflijo fklenimo, in fe Bogu darova j mo. — Per povsdigovanji' Jesufa Kriftufa pod po¬ dobo kruha in vina molimo in fposnajmo, ko fe na perii terkamo, de fo nafhi grehi Jesufove fmerti krivi. Obshalujmo fvoje grehe in obu¬ dimo vero, upanje in ljubesen. — Per mafhni- kovim obhajilu, zhe k’ obhajilu ne gremo, itorimo to v’ duhu, to je, imejmo shelje telo Jesufa Kriftufa vredno prejeli. 70 2 .Od pridig. Pridiga, poflufhanje boshje befede, gre tudi k’ boshji flushbi. Pridige moramo poflufhati: 1, Ker fe v’ pridigah boshja befeda os- nanuje in raslaga. 2. Ker prav malo kriftjanov refnize fvete vere raslozhno in do zhiftiga, ve ; ker jih ve¬ liko v’ mladofti ne poflufha dolgo zhafa in sa- dofti pasno (samerkljivo) nauka, v’ kterim fe verine in djanfke refnize do zhiftiga raskladajo. De fo pridige komu k’ pridu, mora j) bres rastrefenja in prav samerkljivo poflufhati; 2) to, kar je. rezheno, mora nafe obrazhati in ne na druge; 3) poflednjizh mora ref- nizhno voljo imeti, in li persadevati, de nauke pridigarjeve fpolnuje. §. 2 . Od treh poflednjih zerkvenih sapoved, C. Tretja zerkvena sapoved : Pojti Je sa povedane poftne dni , namrezh fhlirdefet- danfki poft , kvaterne in drage sapovedane poflne dni ; sdershi fe tudi o petkih in fa- botih mefnih jedi «), 11 ) Od pofia govori trident. sbor v’ 25. fejip’ pofeb- nim ukasu le fploh , in sapove terdo, de naj fc vfe to fpolnuje, kar je bilo she v’ drugih zerkve¬ nih sborih sapovčdano. 71 Tretja zerkvena sapoved sapo ve, fe sder- shati o petkih in fahotah mef nih jedi , druge sapovedane poftne dni pa tudi viih mlezhnih in jajzhnih jedi, zhe jih ne perpulti jefti fploh veljavna navada, kakorfhna je per naf in po nemfhkih deshelah. — De fe tretja zerkvena sapoved popolnama fpolne, fi mora zhlo vek o sapovedanih poftnih dneh tudi kaj pertergati, kar fe sgodi, zhe fe taki dan le enkrat do litiga naje. D, Zheterta zerkvena sapoved.’ Spovej Je f vojih grehov pojtavljenimu Jpovedniku k ’ manj J himu vf aj enkrat v’ letu, in o veliko nozhnim zhaf a prejmi J'veto ref linje telo. Zheterta zerkvena sapoved sapove fpoved vfako leto ; in tudi fveto obhajilo o velikonozh- nim zhafu, , E. Peta zerkvena sapoved: Ne obhajaj shenitve o prepovedanih zhafih Peta zerkvena sapoved prepove , od perve adventne nedelje do prašnika f vetih treh kra¬ ljev ali Kriliufoviga rasglafhenja, in od pepel- nizhne frede do perve nedelje po veliki nozhi shenitvo obhajati. 72 IV. Poglavje. Od fvetih sakramentov. I. K a s d e 1 i k. Od f vetih sakramentov J ploh. Zakrament je vidno snamnje nevidne gnade , od Krijtuja Gojpoda k ’ najhimn pojjvezhe- vanja poplavljeno. §veti sakramenti naf pofve- zhujejo, ker nam eni navadno pefvezhujdzhe gnado in opravizhenje do dele, eni pa to gnado v’ naf pomnoshijo (ali pogmerajo). Pofvezhujo- zha gnada in opravizhenje fe nam navadno do¬ deli po sakramentih kerjla in pokore. Sakra¬ menti imajo fvojo djanfko mozh od svojiga sa- zhetnika Jesufa Kriftufa. !*Sedem sakramentov je u) ; imenujejo fe: 1, fveti kerft . v) Tri lent. sbor v. 7 . feji, 1. kan. pravi: Zhe kdo pravi, de nifo vfi sakramenti nove savese od J^- sufa Kriftufa Gofpoda nafhiga poftavljeni; ali de jih je vezh ali manj kakor fedem, ilamrezh: kerft, birma, sakrament altarja, pokora, poflčdnje olje, maflmikovo pofvezhevanje in sakon 5 ali zhe pravi, de eden ali drugi teh fedem sokramentov ni refnjzhno pravi sakrament, ta b6di od pravo vernih odlozhen. 73 2- fveta birma. 3. fveto ref linje telo, 4. fvela pokora. g, fveto poflednje olje. 6. fveto mafhnikovo pofvezhevanje. 7. fveti sakon. 11, R a s d e 1 i k. Od J' vetih s ak r amentov pofebej. §. 1. Od šakramenla J', ker Jta. Sveti kerft je pervi in nar potrebnifhi sakrament, v’ klerim je zidov ek v’ vodo in bbshjo befedo od poerbaniga greha, in od vjih drugih f tor j enih grehov, zhejih je kaj pred kerftam ftoril, ozhifhen in d Krij'tuf a kakor nova fivar prerojen in pojvezhen. §vetimu kerftu fe pravi pervi sakrament, ker mora zhlovek popred kerfhen biti, preden kak drugi sakrament prejeti samore. Kerft fe imenuje nar potrebnifhi sakrament, ker ne more nihzhe, tudi neben otrok ne, bres kerfta svelizhan biti w~). Sakrament fvetiga kerfta dodeli: 1. Odpufhenje isvirnigaali poerbaniga gre- vv) Jesuf pravi: Refnizhno , refnizhno ti povem; ako kdo ni prerojen is vode in fvetiga Duha, ne more priti v’ bdshje kraijčlivo, Jan, 3, 5. 74 ha, in drugih pred kerftam ftorjenih grehov x~), tudi vfih vezhnih in zhafnih fhtrafeng. 2- Per njem sadobi nafha dufha gnado hoshjo , po kteri fmo opravizheni jr) , otrozi boshji in erhi vezhniga svelizhanja z). 3. Gredo tifti, kteri f. kerft prejmejo, v’ zerkev boshjo, in postanejo njeni udje «). 4, Dufhi fe utifne neisbrifljivo snamnje; torej fe tudi fveti kerft ne more vezh ko enkrat veljavno in bres fmertniga greha prejeti b). x) Bog naf ni refhil savolj del pravize : ki fmo jih ftorili, temuzh savolj fvojiga ufmiljenja 1'kos kerft prerojenja in fkos ponovljenje fvetiga Duha. Tit. 3. 5. — Kdor vdruja in je kerfhen , bo sve- lizhan; kdor pa ne varuje, bo pogubljen. Mark, 16, 16. y) Vi pa fte v’ im6nu nafhiga Gofp6da Jesufa Kri- ftufa, in v’ Duhu nafhiga Boga omfti, pofvezhčni in opravizheni. 1 Kor. 6, 11. z) Bog naf je — fkos kerft prerojenja— refhil — — de fmo — fkos njegovo gnado opravizheni, 6rbi po upanji vezhniga slavljenja. Tit. 3,5. 7. a) Mi vfi, Judje in ajdje, fushni in profti fmo bili fkos eniga Duha k 1 eniinu tel6fu kerfheni in s’ enim Duham napojeni. 1 Kor. 12 , 13. h) Glej: Trident. sbč>r, 8* f«Sjo, 11. kanon od sakra- mentov fplbh. 75 V rili Jmo v J ak herftili ; fzer imajo pa le fhkdfje in fajmajhlri pravizo kerltiti; s’ njih perpufhenjem pa fmejo tudi drugi mafh- niki in djakoni kerltiti. Kdor kerfhuje ? mora: 1. Mifel imeti tako kerltiti, kakor je Jesuf Kriftuf sapovedal. 2- Mora zhloveka, kteriga kerfhuje, s’ pravo vodo obliti. 3. Mora med oblivanjem tlele befede isrezhi: Jejt le kerjtim ir imena Ozhela , in Sina , in J veli g a Duhci. l Botri in botre fo dolshni tilte, ki fo jih per fvetim kerltu dershali, v’ kerfhanfki veri dobro poduzhiti, kadar Itarfhcv ni prizhujozhih ali pa kadar fo sanikerni. §. 2- Od sakramenla J vete birme. Sveta birma je sakrament, v' kterim je kerjheni zhlovek s’’ f veto krismo in boshjo bef edo od Jveli g a Duha v ’ gnadi poterjen , de Jvojo vero fianoviino f posnet in lerdi, in po nji shivi. Birma tudi dodeli pomnoshenje (pogrne- ranje) pofvezhujozhe gnade c) , in da pofehno c) Bog naf je s’ vami v’ Kriftufa poterdil in rn a si¬ lil , on rial'je tudi sapezhatel, in djal saltavo Duha v’ nafhe ferza. 2 Kor. 1, 21. 22. 76 gnado, cle kerfheni zhlovek vero ilanovitno fposrui iu terdi; in po nji shivi. Vtifne tudi dufhi neisbrifljivo snamnje; torej tudi zhlovek ne more vezh ko enkrat birman biti. De kdo f. birmo vredno prejme, mora biti v’ Jtanu gnade boshje ; odrafheni morajo pa fhe verh tega v’ veri, in pofebno, kar ta sakrament tizhe, dobro poduzheni biti, in tudi s’ molitvijo in s’ drugimi dobrimi deli fe k’ temu perpravljati. Tudi k’ birmi fe botri in botre volijo. §. 3- Od sakramenta prefvetiga ref knjiga telef a, Sakrament f veti ga ref knjiga telef a je nar fvetejfki sakrament ; je pravo telo in prava kri nafkiga Gofpoda Jesufa Kriflafa vod podobo kraka in vina d). d) Kadar fo pa vezhdrjali, je vsdl Jesuf kruli, in ga je pofvetil in raslomil, in ga dal tvojim uzlien- zam, in je rdkel: Vsemite in jejte; toje moje telo. In je vsel kdlih, je sahvalil in jim dal rekozh : Pite is njega vli; sakaj to je moja kri nove savdse, klera bo sa njih veliko prelita v’ opdufhenje gre¬ hov. Mat. 215, 26 — 28. 77 1. Pod podoba kruha je shivo telo Jesufa Kriltufa prizhujozhe, torej je tudi njegova kri in njegova dufha prizhujozha. 2. Pod podoba vina ni le kri ampak tudi telo Jesufa Kriltufa: pod vfako podobo, tudi v’ nar manjfhi drobtinizi ali kapljizi je zeli Kriftuf prizhujozh kakor Bog in zldovek. Is tega fe vidi: 1. De moramo Jesufa Kriltufa v’ prefvetim sakra- mentu altarja moliti, 2. De tilti, kteri sakra- ment allarja tudi le pod eno podobo, ali tudi le en kofzhik fvete hoflje savshije , zeliga Kri- ftufa prejme, to je , ne le njegovo telo, ampak tudi njegovo kri. 3. De Kriftuf tako dolgo, dokler podobe nifo povsbite,-pod njimi smirej prizhujozh oftane. Jesuf Kriftuf je sakrament altarja per sadnji vezherji poftavil, ko je s’ fvojimi uzhenzi (jogri) velikonozhno jagnje jedel: 1, V’ fpomin fvojiga terpljenja in fvdje fmerli e), 2, De daje dufham vernih kriftjanov sbi- vesb sa vezhno shivljenje f). c) To ftorite k’ mojimu fpominu. Lok. 22, 19. Ivo- likorkrat hote jedli ta kruh, in ta k6!ih pdi, hote fmert Gofpodovo osnanovali, dokler ne pride. 1 Kor. 11 > 26. f) Refnizhno, refmzhno vam povem: Ako ne bole jedli mefa §inii zhlovčkoviga, in pili njegove kervi, ne bole imčli shivljenja v’ febi. Kdor je moje mef6 in pije mojo kri, ima vezhno shivljenje, in jelt ga bom obudil poflčdnji dan. Jan. 6, 54. 55. 78 Dolshni fmo sakrament fvetiga refhnjiga telefa prejemali, ker ga je Jesuf Kriftuf preje¬ mati terdo sapovedal in ga sa to poftavil, de nam v’ njem daje shivesh sa Vezimo shivljenje. Po zerkveni sapovedi fmo dolshni pod fmert- nim greham, sakrament altarja vfaj enkrat v’ letu, in fzer o velikonozhnim zhafu prejeti. Prejeti je treba ta sakrament tudi v’ fmertni nevarnofti, ker je popotniza v’ vezhno zveli- zhanje; zerkev tudi skeli, de bi ga verni vezh- krat v’ letu prejeli, ker je duhovna jed in shi¬ vesh dufhe. I a. Od perprave k' vrednima vshivanju tega sakramenta. Kdor hozhe sakrament fvdtiga refhnjiga telefa vredno prejeti, fe mora k’ temu prav in fkerbno perpraviti g ). Perprava ktera je potrebna! k’ vrednimu savshivanju fvetiga refhnjiga telefa, je dvojna* ena sadene dufho , ena pa ielo. Perpr ava } ktera sadene dufho , je zhifloft vefti in poboshnofl (ali andoht) Jer zri, 'Lhiflo veft imeli fe pravi vfaj bres vlih fmertnih grehov biti , to je, biti v’ danu pofve- zhujozhe gnade boshje. Poboshnofl Jer za olfloji v lem: g) Naj preKdi zhlovek fam febe, in tako naj j6 od tčga kruha, in pije od keliha. 1 Kor. 11. 28. 79 1. De obudimo vero, tipanje in ljubesen. 2. De molimo prefveti sakrament altarja, 3. De fe hvaleshno fpomnimo fmerti Je- sufa Kriftufa, kterimu v’fpomin je ta sakra¬ ment p o davljen r in nam sapovedano, de^ga vshivamo. 4. De fe vadimo v’ pohlevnofti in drugih kerfhanfkih zhednoftih, pofebno pa v’ ljubesni do blishnjiga. Prefveti sakrament altarja vredno prejeti mora zhlovek, zhe ni nevarno bolan, X. Od dvanajfte ure pretezhene nozhi tefh biti; 2. Mora fpodobno oblezhen priti, in s’ vfo mogozho zhaltjd k’ miši Gofpodovi perdo- pili. b. Od tega, kar je treba f loriti per savshi- vanji prej veliga ref knjiga teleja. Kadar fe pred obhajilam konfiteor, to je ozhitna fpoved moli, fe mora fhe enkrat gre- venga in shalolt savolj fvojih grehov obuditi. Kadar mafhnik ljudem fvelo bolijo pokashe, jo moramo ponishno moliti, fe na perfi terkati in rezki: Gofpod\ nifim vreden, de grefh pod mo jo jireho ; ampak rezi le bef edo , in osdravljena bo moja daj ha, Per prejemanji fvete hollje fe uda fpodobno odpro, jesik fe na fpodenj shnabel polosbi, beli pert, zhe je perpravljen, fe pred fe 80 vsame, in te (lej fe prejme in savshije fvela hoflja, pa fe ne fme ne svezhiti, ne dolgo v’ uftih imeti. c. Od tega , kar je po Jvelim obhajilu jto- rili. Po f velim obhajilu fe; 1. Jesufu Kriftufu s ah valimo sa nefkonzhno gnado, ktero nam je fkasal, de fe je ponishal k’ nam priti. 2- Ga v’ponishnofti molimo; 3. §e mu darovajmo • 4. Ga profimo, de naj s’ fvojo gnado vedno per naf oftane; 5. Vero, upanje in ljuhesen obudimo, in vfe ftorjene dobre fklepe ponovimo; 6. Mu vfe fvoje dufhne in telefne teshave in potrebe poloshimo. §. 4. Od sakramenla fvele pokore . Od tega , kar je od tega sakramenla treba vediti, in od perprave ga vredno prejeti. Sakramenl jvete pokore je sakrament, v’ kterim v’ to poftavljen mafhnik na boshjim meftil grefhniku po kerjtu Jlorjene grehe od- pufti, zhe fe jih sgrevano in do zhiftiga fpove, in tudi refnizhno voljo ima fe poboljfhati in pravo pokoro delati h). h) Gofpod Jčsuf je vdihnil v’ fvoje uzh^nze, ter jim je rekel; Prejmi tefvčtiga Duha, kterim b6t.e grehe odpuftili, fo jim odpufheni, in kterim jih bote sadershali, fo jim sadershani. Jan. 20, 22. 23. 81 Ta sakrament je viint potreben, kteri fo po f„ kbrftu hudo grefhili i) , V’ tem sakrn- mentu sadobimo: 1. Odpufhenje grehov , 2. Odpufhenje vezhnefhtrafenge, 3. gnado bdshjo, 4. mir vefti. Pravo pokoro delati fe pravi, fe verniti k’ Bogu, od kteriga fe je grefhnik s’ greham odvernil k), fvoje grehe ftuditi, fe jih refnizhno kefati, fe jih fpov&lati in sanje sadoftiti, K’ sa- kramentu pokore je teh pet rezhi potrebnih: 1. Isprafhevanje vefti, 2< grevenga, 3. terden fklep (ali naprejvsetje), 4. fpoved, 5. sado- ftenje. a .Od is pr a fh e vanj a v e Jt i. Veft isprafhevati fe pravi pomifliti, kaj de fmo grefliili od sadnje fpovedi, ali pa od tiftiga zhafa, kar frno sazheli greh fposnavati. Per isprafhevanji vefti fe mora nar popred fveti Duh na pomozh poklizati, de naj naf ras¬ i) Zhe fe pa fvojih grehov ispovčmo, je svdlt in pravizlien, nam nafhe gr grehov f pomnimo, zhe pomiflimo. ali im<* greh vfak dan, teden ali me fiz dorili, in koli kokrat na dan, v’ tednu, v’ mefzu. b. Od g r e v en ge. Grevenga je dud nadgreham, bije nar vezhi hudo , in snotranja shaloft aavolj rassha- leniga Boga , fldenjena s’ refnizhnim fklepam Boga ne vezli rasshalili. Grevenga mora biti J. notranja, 2. zhesnalorna, 3* z.kes vfe, in 4. Jplofhna. Grevenga je notranja, kadar ni le v’ udih, ampak tudi v’ ferzu, to je, zhe grefhnik ne rezhe le farno s’ befedo, de ga greva, am¬ pak je tudi v’ ferzu ginjen m), Grevenga je zhesnatorna, zhe grefhnika gnada fvetiga Duh;.', in zhesnaldrni nagibi (urshohi) k’ gre- vengi obude n). Sgbl natorna je, zhe grefhnik farno is naturnih nagibov (urshohov) greh ob- shaluje in dudi, podavim sato, ker je v’ zhal no nefrezho, in framoto ali fhkodo prifhel. Sgbl natorna grevenga ne samore odpufhenja per Bogu sadobiti. Grevenga je zhes v/e, zhe grefhnika bolj greva, de je Boga rasshalil ka¬ kor ko bi bil vfe na fvetu sgubil, Grevenga je m) Bogu prijeten dar je poterti duh; potertiga in poiiishaniga ferza ne bofh savergel, Pf. 50, 20. n) Shaloft, ktčra je po B6gu, dčla pokoro k 1 da¬ no vitnirpu svelizhanju. 2 Kor,, 7, i0. F 2 84 JploJhna , ashe o blesk e rfe grehe bres rjrga isjemka^ Zbesnatorna grevenga je dvojna popol¬ nama in nepopolnama. Popolnama grevenga je zhesnatbrna ska¬ lo A in zhesnaturen And nad greha m, Is er je grefhnik Boga, nar vezhi dobroto, ki jo zhes vfe ljubi, rasshalil; merno lega mora pa grefh- nik refnizhen fklep Aorili, Boga ne vezh ras- skaliti, Popolnama grevenga fe tako obudi: Moj Bog\ vji moji Jlorjeni grehi fo mi is fer za s hal, ker Jim tebe, Jvojiga preljubes- niviga Boga , tebe v Jo J velofl in nejkonzhno dobroto , ki te is ze/iga Jerza ljubim, s‘ njimi rasshalil. Ter dno J klenem, s ’ tvojo gnado Jvoje shivljenje poboj j ha ti, in v j'e , tudi Jrnert raji pr eter peti, kakor tebe Jvojiga Boga , tebe nejkonzhno JveloJl in dobroto f/ie kdaj s’ kakim greham rasshalili. Daj mi gnado [polniti la moj Jklepl to te projim po nejkonzhnim sajlushenji tvojiga boshjiga Sinu, najhiga Go fpoda in Svelizharja Jesujd Krijluja. De popolnama grevengo obudimo, mora¬ mo 1. Boga sa njegovo gnado profiti; 2. §i k’ ferzu gnati in preminiti, kdo deje tiAi, ki fmo ga rasshalili; 3. §e moramo v’ obudovanji gre- venge vezhkrat vaditi. Zhlovek je dolshan po- polnama grevengo obuditi: J. Kadar ima kak fveti sakrament prejeti, pa ni v’ Aanu gnade bdshje, in nima perloshnoAi fe fpovedati 2. Kblikorkrat je v’ kaki fmerlni nevarnoAi. Prav 85 koriftno in dobro je popblnama grevengo vlaki dan obudili, polebno pa preden fe fpat gre. Odpufhenje grehov dodeli tiftim, kteri nimajo perloslmolti fefpovedati, pa imajo refnizhno voljo , kakor hitro bo mogozhe, k’ fpovedi iti. Nepopolnama grevenga je zhesnatdrna ghaloft in IVud nad greham, ali sa to, ker je sreh fam na febj oftuden , ali pa sa to; ker greh sgubo nebel’, in vezimo peklenfko fhlra- fengo s’ feboj pernefe; sraven fe mora terdno fldeniti, Boga vezh ne rasshaliti. Grefhnik, kteri nepopolnama grevengo obudi, mora po saflushenji Jesufa Kriftufa odpufhenje fvbjih grehov upati, in Boga sazhetnika vfe pravize in fvojiga laftniga opravizhenja ljubiti sazheti Nepopolnama grevenga fe tako obudi: Moj Bog! is zeliga ferza mi je shal, de fim te rasshalil. Refnizhno ftiidim in is ferza fovrashim fvoje grehe, nekaj savolj njih gnu- fobe, nekaj pa tudi, ker fim savolj njih nebefa sgubil in pekel saflushil; in kakor ref greh fo¬ vrashim in zhertim, tako ref ljubim od, sdaj sa naprej pravizo, in tebe o moj Bog! ki fi ftude- nez in sazhetnik vfe pravize. Upam od tvojiga ne- fkonzhniga nfmiljenja po saflushenji Jesufa Kri- ftufa, fvojiga Svelizharja, dofezhi odpufhenje fvojih llorjenih grehov, in terdno fklenem s’ tvojo gnado v’ prihodnje vezh ne grefhiti. 86 c. Od t er dni g a J k le p a. Terden fklep je refnizhna volja fvoje shiv- ljenje pobbljfhati in vezh ne grefbiti o). Kdor ima refnizhno voljo fe poboljfhati, mora fkle- niti: 1. {jje varovati v/ih grehov, in tudi blishnjih perloshnoft in nevarno/l, ktere v’ greh nape¬ ljujejo. 2. §e vllaviti v/imu nagnjenju k’ grehu, in fe poflushili vfih perpomozhkov k’ ohra- njenju gnade potrebnih. 3. Ptuje blag(5 poverniti, in tudi popra¬ viti pohujfhanje, ki fe je s’ grehom napravilo, in fhkodo, ki fe je blisbnjimu na njegovi zhalli, na njegovim premoshenji, in kako drugazhi sgodila. 4. Vfim fovrashnikam in rasshalnikam is ferza odpuftiti, 5. Vfe dolshnolli fvojiga banu na tanko fpolniti. d. Od J'p 6 vedi. §poved je sgrevano fposnanje, v’ kterim fe grefhnik pred mafhnikam, ki jo v’ to po- llavljen in pooblaP.en fpovedovati, fvojih bor- o) Kako bi mi, ko fmo enkrat grdhu odmerli, fhe v njem shiveii ? Kirn. 6, 2. p) Zho fe fvojih grdhov fpovdmo , Bog svefi in pravizhen, nam grdhe odpuftiti, In nafozhifiili od vfe krivize, 1 Jan. 1, 9. 87 jenih grehov obtoshi, de hi od njega odveso dobil. Spoved mora popolna hiti. Spoved jo popolna , zhe fe grefhnik vlili fvojih fhe ne ispovedanih grehov pred fpoved- nikarn na tanko, odkritoferzhno in hres hinav- fhine obtoshi, tako kakor fepo fkerbnim ispra- fhevanji veki kriviga fposna, Zhe grefhnik velik greh is ftrahu ali fra- moshljivofti per fpovedi samolzhi, njegova fpo- ved mzh ne velja, ampak tak grefhnik kori nov in velik greh, s’ kterim sakrament f. pokore ofkruni. Grefhnik, kteri je per fpovedi velik greli, ali s 1 premiflikam, ali pa is pregrcfh- ne sanikernoki samolzhal, ni le dolshan samol- zhaniga greha fe fpovedati, temuzh fe mora tudi ohtoshiti: |. Per kolikih fpovedih je ta greh samol- zhal. 2. Mora vfe fpovedi , ktere je po samol- zhanim grehu opravil. in fe per njih velikih grehov obtoshil, popolnama ponoviti, hakor tudi liko fpoved, ]>er kteri je greh samolzhal, zhe fe je bil per tiki fpovedi fhe kakih drugih velikih grehov obtoshil. 3. mora fpovedati, ali je, in kolikor- krat v’ takim pregrefhnim kanu prcfveti sakra¬ ment altarja prejel, in zhe fe je to tudi o veliko- ndzhnim zhafu sgodilo. 4. Mora povedati, zhe je v’ lem pregrefh¬ nim kanu tudi kake druge fvete sakramenle prejel. 88 Per fpovedi fe nam ni treba frarnovati ali pa bali: 1. Ker fe nifmo framovali grefhiti pred Bogam, kteri vfe vidi, in ker fe nifmo bali od njega vezhno pogubljeni biti. 2. Ker je boljfhi fvoje grehe fkrivej fpo- vedniku povedati, kakor pa v’ grehu nepo- kojno shiveti, nefrezhno umreti, in fddni dan savolj t, de jih kerfhanfko isrcdč, in ne le s a njih zhafno, ampak tucli sa njih vezimo frezho fkerbe c). V. Poglavje. Od kerfhanfke pravize. K-erfhanfka pr aviza je , hudiga fe varovati in dobro delati, P er vi del kerfhanfke pr avize: V či¬ rov a j Je hiidig a. Pervi del kerfhanfke pravize hdzhe, de fe *hudiga varovajmo. Pravo in edino hudo ali pravi in edini sleg je greh. Greh fploh je radovoljno prelomljenje bosbje poftave e?). Greh je dvpjin: l.poerbani greh, % djanfki greh. Poerhani ali isvirni greh je tihi greh, ki gaje ftoril Adam v’ paradishi (v’ raji), in mi v’ Adamu, in kteriga fmo od njega poerhali. c) Vi ozh^tje, isredite fvoje otroke v’ nauku in firahu Golpodovim. Ef. 6, 4. d) Vfaki, ktpri grefhi, dela krivizo; sakaj gr4h je kriviza. 1 Jan. 3, 4, 9T Djanjki greh je prelomljenje boshje po¬ ftave , ki ga grefhnik fam radovoljno ftori, Djanfki ali ofebni greh fe ftori j’ miflimi e), s ’ bejedami , s ’ djanjem g') , ali pa s' opufhenjem tega, kar je kdoftoritidolshan h). Raslozhik med djanfkimi grehi je ta: nekteri fo veliki , ali fmertni grehi , nekteri pa mali ali odpufiljivi grehi. Smerlnigreh je veliko (hudo) prelomljenje boshje poftave. §mertni grčh odvsame dufhi duhovno shivljenje, to je, pofvezhujozho gnado boshjo; zhloveka ftori fovrashnika boshjiga in vezhne fmerti vredniga. Odpuftljivi greh fe pravi majhnimu pre- lomljenju boshje poftave. Djanfki grehi fo mndgi in fe rasdele: e) Is fčrza pridejo hude mifii. Mat. IS, i9. Nžp- zhine mifii odvernejo od Boga, Modr. 1,3. f) Jeli vam pa povem, de bodo ljudje od vfake nepotrebne befčde, ki fo jo govorili, f6dni dan odgivor dajati m6gli. Mat. 12, 36. g) Vli moramo rasodčti biti pred fodnim /tolam Krifiufovim, de flehern prejme po t{fm, kakor je v’ fvojim laltnim telefu ali cmbro ali hudo fi6rif. 2 Kor. 5, 10. h) Kdor dobro v£, pa ne fiori, mu je greh. Jak. 4, 17. G 98 1. V Jedem poglavitnih grehov , 2. V' fheft grehov v ’ fvetiga Duhci, 3. V' fhtiri v’ nebo vpijozhe grehe. 4- /^’ devet ptujih grehov. §edmeri poglavitni grehi fo ti: 1. Napuh i). 2. Ldkomnoft k ), 3. Nezhi- ftoft l). 4- Nevofhljivoftm). 5. Poshrejhnoft 37). 6. Jesa o). 7- Lenoba py, §hefteri grehi v’ fvetiga Duha fo: 1. Predersno «’ boshjo milojl grefhi- i) Napuh je sazhčtik vfih grehov; kogar pofede bo s’ preklel jem napolnjen, in na sadnje ga bo poderl. §irah. 10, 15. k) Ldkomnoft je korenina vfiga hudiga. 1 Tim 6,10. l) Kurbirje in prdfhefhtnike bo Bog fodil. Hebr. 13, 4- — Ne dajte fe sapeljati; sakaj bosbjiga kraljčftva ne b6do pofčdli ne kurbirji ne pr4- fhefhtniki. 1 Kor. 6, 9. 10. m) Denite tedej od febe vfo hudobijo , vfo goljfijo, hinavfhino, nevofhljivoft in obrekovanje. 1 Pet. 2 , 1 . n) Ne upijanite fe s’ vinam, v’ ktdrim je 'nezhifioft, temuzh bodite napolnjeni s’ fvdtim Duham. Efesh. 5, 18. — Pofhteno shivimo, kakor per belim dnevu, ne v’ shertji in pijanzhevanji, ne v 1 nezhiftofti in loternii, ne v’ kregu in nevofhlji- vofti. Rim 13, 13. o) Povdm vam, de je fldhern, kteri fe nad fvojim bratam rasjesi, fodbe kriv. Mat. 5, 22. Vfa gren¬ koba , jesa, nejevolja, vpitje in preklinovanje s 1 vfo hudobijo vred bodi saterto med vami. Ef. 4,31. p) Posnam tvoje ddla, de nifi ne mersel, ne go- rdk; ker fi pa rrdazhen, te bom pljunil is fvojih ufi. Skriv. ras. 3, 15. 16. 99 ti '/)• 2 , Nad boshjo inilof tjo obupati (fzagati) r). 3» Sposnani kerfhanfki ref nizi Je vftav- Ijati . J) 4. Svojima blishnjimu savolj boshje gnade nevof/iljiv biti tj 5. Do lepiga oporni- q) Ne rezi: grefhil fim, in kaj fe mi je shaliga sgo- dilo? Sakaj narvikfhi je poterpeshljiv povrazlinik. Ne bodi savolj fvojih odpufhenih grčhov bres firahu, in ne nakladaj greha na greh. Tudi ne rezi.- miloft Gofpodova je velika, in veliko fhte- vilo mojih grčhov mi bo miloltivo odpufiil; sakaj njegdva j4sa je nagla, kakor njegova miloft, in njegova jesa glčda na grčfhnika. §lrah. 5, 4 — 7'. r) Judesh je rčkel: Grefhil fim, k<5r fim isdal ne- dolshno kri! Oni pa fo rekli: Kaj nam mar ? ti glej ! In je vergel od febe frebernike v’ tempeljnu, in fe je vernil, je fhel in fe obelil s’ vervjo. Mat. 27, 4. 5. s) Vi terdovratni in neobrčsani na ferzih in na uflnšfih! V i fe vfelej vfiavjjate fvetimu Duhu, kakor vafhi ozhčtje, tako tudi vi. Djan. 7, 53. Savi, ki fe mu tudi Pavl pravi, je bil nap6I- njen sTvetim Duham, in je ojfiro vanj pogledal in rekel: Ti hudizhov otrok! ki fi poln vfe svU jazhe in hudobije; ti fovrashnik vfe pravize ! ali ne bofh nehal Gofpodovih potov podkopovati? Djan. 13, 9. 10. t) Pergodilo fe je zlies nekaj zhafa, de je Kajn od fadu semlje Gofp6du dar pernčfel. In tudi Abel je daroval od pervdnzov fvoje zhčde in od njih mafinine. In Gofpod je pogledal Abelna in njegov dar; Kajna pa in njegdviga daru'ni pogledal. T6- rcj fe je Kajn filno jesil, in njegov obras mu je upadel. 1 Mojs. 4, 3 — 5. 100 njevanja oterpnjeno Jerze imeti u>), (J. ne jpokornojti terdovratno ojtali Ti grehi fe teshko odpuftd, ali pa zelone, ne v’ tem } ne v’ prihodnim shivljenji !£>)♦ Zhveteri v’ nebo vpiojzhi grehi fo: 1. Radovoljni uboj ar). 2- Mutajli ali Sodomski greh y'). 3. Saliranje uboshzov, vdov in Jirot z). 4. Delavzam in najemnikom sa/liisfhik sadershevati ali uiergovati a). u) Faraonovo ferze je bilo oterpnjeno, in jih ni poflufhal, kakor je bil Gofpod sapovedal. 2 Mojs. 7, 13.—Ko bote flifhali njegov glaf, ne oter- dite fvojih ferz. Heb. 3, 7. 8. v) On pa, ki vfe vidi, Gofpod in Bog Israelov ga je udaril s’ fkrivno in neosdravljivo bolesnijo in vender ni odfiopil od fv6je hudobije. 2. Mak 9 , 5. 6. w) Povčm vam: Vfak greh in preklinjevanje bo zhlovčku odpufheno; preklinjevanje pa soper fvčtiga Duh4 ne bo ne v’ t^m , ne v’ prihodnim shivljenji odpufheno. Mat. 12, 31. x) Gofpod je rekel Kajnu: Kaj fi fioril? Glaf kervi tvojiga brata vpije s 1 semlje k’meni. 1 Mojs. 4, 10. y) Torej je rčkel Gofpod: Hudobija Sodomljanov in Gomorzov je tako velika, de k’ meni sa mafhe- vanje vpije. 1 Mojs. 18, 20. z) Ali ne tek6 fols<§ vd6ve po lizib, in ali ni njeno vpitje soper tega, kt^ri ji jih osh<5ma? Is liz gredo do nebčf na kvifhko, in Gofpod, ki fe da fproliti, ne bo imel dopadajenja nadtčm. Slrah. 35, 18.19. a) Glejte plazili lo od vnf utergano delavzam, ktdri fo vafhe polje poshčli, vpije, in njih vpitje je prilhlo do uf hčf Gofpoda vojfkinih trum, Jak.5,4. 101 Deveteri p tuji grehi Jo 1. V' greh. f ve- lovati h ). 2 GreJ/iiti velevali c). 3. l / ' drugih greh per volili d j - 4 . Druge v ’ greh napelje¬ vati e), 5. Drugih greh hvalili f). 6. Ul grehu b) Eden pa smed njih, Kajfesh po im6nu, ker je bil tifto Uto veliki duhoven, jim je rekel; Nizh ne vefte, in ne pomiflite, de je bdljfhi sa vaf, zhe enzhtovek sa ljudftvo umerje, de vfe ljudftvo ne pogine, Jan. 11, 49. 50. c) David je lift pifal do Joaba, in ga je poflal po Urii; pifal je pa v’ liftu: Poltavi Urija v’ boji tje, kj<5r je nar hujfhi, in ga popufti, de bo pobit in de umerje, 2 Krak 11, 14- 15. d) Defiravno fo boshjo pravizo fposnali, vender niso um6li, de tifti, kUri kaj takiga, to je hudo ftore fo fmerti krivi; kaj? ne le tifti, ki to /tore, ampak tudi tifti, kteri take dela potčrdijo. Rim. 1, 32, — Savi je v’njegdvo (Shtefanovo) fmert pervolil. Apoft. dj. 7, 59. e) Shena je vs41a fadu in je jedla; tudi fvojimu mdshu ga je dala in tudi je jedel, 1 Mojs. 3, 6. — Njegova shena mu je rklea (Jobu) : Ali ft fhe tako priproft? Boga hvali in umri. Job. 2, Q. — Jero- boamu je na mifel prifhlo dva slata teleta nare¬ diti, in tedej je rdkel Israelzam: V’ prihodnje ne hodite vezh gori v’ Jerusalem, Lej to fo tvoji Bogovi, o Israel! ki fo te is Egipta ispeljali. 3 Krak 12, 28. f) Gorjž vam, kteri hudimu dobro, in ddbrimu hudo pravite; kteri trni) luzh, in iuzh tmb delate. Jesa, 5, 20. — To rezhe Gofpod Bog; Gorje jim, kUri pirnizo pod komdlze in podglavnize mladim in ftarim pod glavo d<5vajo, de dufhe love, Ezeh. 13, 18, 102 molzhati g). 7. Greh pregledati h), 8 . Greha fe vdeleshili e), 9 . Greh sagovar- jati k), Drugi del kerfhanfke pr avize: Stori dobro. g) Glej sgodbo od Pilatusha. Mat. 27. h) l n njegov ozhe ga ni nikili savojj t<5ga fhtrafal in mu rekel: Sakaj fi toft6rll? 3 Kral. 1,6. —• Njegove mlajfhi bom fhtrafal in pokonzhal savolj greha, kdr je vedil (Heli), de njegova finova po- hujfhljivo ravnata, in jih ni fhtrafal. 1 Kral. 3, 13. i) Kralj Baltasar je napravil fvojim vikfhim pogla¬ varjem kferih je bilo tavshent, veliko ob^do, in vfak je pil po svoji ftarofti. Ko fe je bil \jpijanil, je sapovedal pernefti slate in frčbprne pofode, kt^re je bil Nabuhodonosor, njegov ozhe, is Jerusalemfkiga tempeljna perpcljal, de fo kralj njegovi vikfhi in njegove shenč is njih pili, Dan, 5, l. 2. k) Kdor hudobniga opravizhuje, in pravizhniga obfodi, fta oba gnufoba pred Bogam. Prip. 17,15, 103 Dobro je, kar je po boshji poftuvi. Po boshji poftavi fo zhednofti (ali krepolli) in dobre dela Zhednofti, klere naj zlilo vel;: fkasuje in fpolnuje, fo mnoge (vezli fort) ; fo bos kje in djanske zhednofti. Boshje zhednofti fo tifte, kijih imamo na ravnoft do Boga. Te tri boshje zhednofti fo: vera, upanje in ljubesen Z). Zhlovek je pod fmertnim gre- ham dolshan fe vaditi v’ treh boshjih zhedno- ftih : 1. kakor hitro, ko k’ pameti pride; 2- vezhkrat v’ fvojim slavljenji; 3. Ob zbafu hude fkufhnjave soper te zhednofti; 4. v’ fmertni nevarnofti in na fmertni pdftelji. Vera fe tako obudi: Verujem vP tebe, pravi troj edini Bog, Ozhe, Sin in J veti Duh ! kleri fivfe ftvaril, k tti¬ ri vfe ohranifh in visitafh, kteri dobro polo- nafh in hudo Jhtrafafh. Verujem, de je je Sin boshji vzhlovezhil, de naj' /e s' fvojo J'merijo na kr is hi odrefhil, in de naj' fveli Dah s' f vojo gnado poJ'vezhuje. Verujem in terdim vfe , kar Ji ti o Bog 1 r as o del, kar je JesuJ Krij tuf uzhil, kar J'o apofleljni pri- digvali, in kar nam fvela Rimjka kalolfhka zerkev sapovediije verovali. Vfe to verujem, ker Ji ti, o Bogi vezhnain nejkonzhna rej'~ niza in rnodroj t , ki ne morej h ne goljfati, ne goljfan biti. O Bogi f tori mozhnejfhi mojo vero. 1) Sdej pa oftariejo tri: Vera, upanje in ljubesen; ljubesen pa je nar vozki mednjirni. 1.Kor, I3.;ll3. J 04 Upanje fe take) obudi: Upam in Je sanejem na tvojo nefkonzhno dobroto in miloft, o Bog] de mi bojii po nej- kbnzhnim sajlushenji Jvojiga edinoro jeniga Sina Jesaja Kriftufa v' tem shivljenji fpos- nanje, pravo obshalovanje in odpujhenje mojih grehov, po J'merti pa vezimo sveli- zhanje dal, in dodelil tebe od oblizhja do ob- lizhja gledati, ljubiti in bres konza vshivati. Upam tudi od tebe potrebne pomozhi vje to dojezhi. Upam to od tebe, ker Ji ti to oblju¬ bil, kieriJi vjigamogoihen, sveft, nefkon¬ zhno dobrotljiv in ujmiljen. O Bogi polerdi moje upanje. Ljubesen fe tako obudi : O moj Bogi ljubim te is vjiga Jvojiga Jerza , zhes vje , ker Ji nar vezhi dobrota, neJkbnzhnopopolnama in vje ljubesnivreden ; ljubim te tudi s ato, ker Ji do mene in do v Jih ftvari nefkonzhno dobrotljiv. Vofhim Ji is zeliga Jerza, de bi te ravno tako ljubil, ka¬ kor Jo le tvoji nar svejlejjhi Jlushabniki ljubili, in te Jhe ljubijo , S' njih ljubesnijo J klenem Jvbjo nepopolnama ljubesen ; povik- Jhaj jo v' meni, o dobrotljivi GoJ'pod\ bolj in bolj, Ker te tedej rejnizhno in is Jerza ljubili skelim, in Ji to lerdno p er sadi ne m • mi je is ferza shal, de Jim tebe Jvojo nefkonzhno dobroto , ktero zhes vje ljubim, tebe, Jvojiga flvarnika, odrejhenika in pojvezhvavza ras- ferdil. Shal mi je , de Jim grejhil, de Jim tebe, Jvojiga v J ig aru ogozhniga Gojpoda, Jvojiga 105 narboljfhiga Ozheta rasskalil. Terdno f'kle¬ nem v je grehe in v J e hude perloshnofii sapu- J' lili, flor jene grehe zhesdalje bolj obshalovati , in nikdar vezli soper tvojo f veto voljo ravnati. Vsemi me fpet sa f vojiga otroka, in dodeli mi gnado ta fvoj f klep dopolniti. Pr ofim te po nefkonzhnim saflushenji tvojiga bdshjiga jina , nafhiga Gofpoda in svelizharja , Je- suf a Krij tufa. Djanfke zhednofti fo tifte, po kterih fe djanje in sadershanje kriftjanovo tako ravna, de je Bogu vfhezh in prijetno. Med djanfkimi zhednoftmi, ki jih mora kriftjan imeti in fe v’ njih vaditi, fo fhtiri poglavitne zhednof ti: 1- Modroft. 2. Smer- nof t. 3. Pravizhnoft. 4- jerzhnoft^ ali mo- zhnodufhnolt). Ponishnof t je napuhu nafproli ni). Do- broiljivoft )e lakomnojii nafproti n). Zhiftoft je nezhiftofli nafproti t>). Ljubesen je ne- vofhljivofti nafprotip), Smernoji je poshrejh- nofli nafproti (j). Poterpeshljivoft je je si n af- in) Bog fe vftavlja napuhnjenim, ponishnim, pa da 1'vojo gnado. 1 Pet. 5, 5. n) Dajte, in fe vam bo dalo. Luk, 6, 38. — o) To fo tifti, ki fe s’ shenami nifo omadeshvali. Skriv. ras. 14, 4- p) §ad Duha pa je: ljubdsen, vefelje, mir, poter¬ peshljivoft, prijasnoft, dobrotljivoft, persanefjli- voft, krotkoft i. t. d. Gal. 5, 22 23. — (alej Jona- tov isgled proti Davidu. 1 Kral. 17, in 23. q) Zhujmo in trčsni bodimo. 1 Tefal. 5, 6. — Glej isgled treh mladenzhev, ktdri fo sanizhevali kraljeve jedi, in fo bili s’ fozhivjem iu seljenavo dovoljni. Dan. 1. 106 proti /'). Gorezhnoft do dobriga je lenobi nafproti j). H’ kerfhanfki pravizi gredo fhe dolsnojti, ki jih je Jesuj Krifluf pof ebno perpor 6zh.il. Dolshndlli, ki jih je Jesuf Kriftuf pofebno per- pordzhil, fo tele : 1. Nar prej bosh/iga kraljeftva in nje¬ gove pr avize ifkati j). 2. Sam febe satajeva- ti u). 3v Svoj krish noj iti v). 4. Sa Kriftu- jam hodili iv). 5- Krotek in ponishen biti ar). 6. Sovrashnike ljubiti ; jim dobro It o n ti, kteri naf fovrashijo; moliti sanje, kteri naf shalijo in preganjajo^). r) §ad Duha je poterpeshljivoft in kroikoft. Gal. 5, 22. Glej isgled Davida do Simeja. 2 kral. IG. s) Bodite gorčzhi v’ Duhu. Rim. i2, 11. t) Ifhite nar prej boshjiga kraljeftva io njegove pravize. Mat. 6. 33. u) Kdor hozhe moj uzhenz biti, sataji fam febe, v) noti fvoj krish. w) in hodi sa menoj. x) Vsemite moj jarm na fe, in fe uzhife od mene, ker fim krot.ik in is ferza ponishen. Mat. 11, 29. y) Lj ibite fvoja fovrashnike, ftorite jim dobro, ktGri vaf fovrashijo, molite sanje, ki vaf prega¬ njajo in obrekujejo, de bote otrozi fvojiga Ozheta, ki je v 1 nebefih, kteri da fonzu (ijati nad dobrimi in, hudimi in priti deshju zhes pravizhne in kri- vizhne, Mat, 5, 44. 45. 107 H’ kerfhanfki pravizi gre tudi tiftih of ern prav lepih zkednojt , ki jih je Kriltuf Gofpod na gori uzhil z), in savolj kterih je ljudem blagor rekel. Tele fo: 1. Blagor ubogim v' duhu : ker njih je nebefhko kraljeftvo. 2- Blagor krotkim / ker semljo bodo pofedli. 3. Blagor shalof inim 5 ker potrofhtani bodo. 4. Blagor jim , kteri fo pr avize lazhni in shejni-, ker naliteni bodo 5. Blagor afmiljenim; ker ufmiljenjebodo dofegli. 6- Blagor jim, kteri fo zkiftigaferza\ ker Boga bodo gledali. 7- Blagor mirnim; ker otrozi boshji bodo imenovani« 8- Blagor jim, kteri savolj pravize preganjanje terpe, ker njih je nebefhko kraljefIvo. Dobre dela kriftjana fo take dela , klere fo Bogu dopadljive, in kriftjanu, ki jih oprav¬ lja , saflushne. Nar imenilnifhi dobre dela fo: ]. Molili d). 2. Poflili fe h). 3. Ubogajme dajali c). z) Mak. 5, 1. 11. a) Povedal jim je tudi priliko, de fe mora vedno moliti, in ne prenehati. Luk. 17, 1. Nepremžhama molite, 1. Tef. 5, 17. b) Torej govori Gofpod: Preobernite fe k’ meni is zeliga fvojiga ferza s’ pofiam, jokam in sdiko- vanjem. Joel. 2, 12.— Ti pa, kadar fe pofiifh, fi pomaski glavo, in umi obras, de ne bodo ljudjd vidili, de fe pofiifh, ampak tvoj Ozke, kteri je na fkrivnim; in tvoj Ozke, kteri vidi na fkrivnim ti bo povernil. Mat, 0, 17. Id. c) Kadar ubogajme dajefh, naj nc ve tvoja lcviza, kar tvoja defniza flori 5 de bo tvoja milofkna (al- moshna) na fkrivnim, in tvoj Ozke, kteri na fkrivnim vidi, ti bo povernil. Mat. 6, '3. 4. 108 Telefnih del uj'miljenja je teh fdilem d ~): 1 . Lazhne najititi. 2. Shejne napojiti, 3 . Popotnike /prejemati, 4 . Nage oblezhi. 5 . Bolnike obi/kati. 6 . Jetnike re/hili. 71. Mer- lizhe pokopavati. Duhovnih del ufmiljenja je tehfedem: \. Gre/hnike/varili e), 2. Nevedne uzhi- ti /). 3, Jim prav fvelovati , kterf dvomijo ali z vib la j o g), 4 . Shalo/tne tolashiti hi). 5» Krivizo voljno terpeli i). 6 . Jim is /erza od- d) Lazhen fim bil, in fte mi dali jdfti; shejin fim bil, in fie mi dali piti; popotnik fim bil in fteme fprejčli; nag fim bil, in fie me oblekli; bolan fim bil in fie me obifkali; v’ jdzhi fim bil, in fte k’ meni prifhli.— Refnizhno vam povem, vfe, kar fie enimu smed teh mojih nar manjfhih bra¬ tov fiorili, fie meni ftorili. Mat. 25, 35 — 70. e) Ako je pak tvoj brat soper te grefhll, pOjdi in ga pofvari med teboj in med njim farnim. Ako te poflufha, fi perdobil fvojiga brata. Ako te pak ne poflufha, vsemi feboj fhe eniga ali dva, de bo vfa rezh s’ dvema ali tremi prizhami poterjena. Ako pa tudi teh ne poflufha, povdj zerkvi, Ako pa tudi zdrkve ne poflufha , naj ti bo kakor ne¬ vernik in ozhiten grefhnik. Mat. 18, 15 — 17. 0 Kdor ima ufrniljenje, uzhi in poduzhuje, kakor pafiir fvoje zhede. §irah. 18, 1. g) Zhe imafh um, odgovori fvojimu blishnjimu. Ijir. 5, 14- h) Ne opufhaj jokajozhih tolashiti in bodi v’ dru- fluni shalofinih. §irah. 7, 38. — Ne fpomni fe krivize fiorjene od tvojiga blishnjiga , in nikogar ne shali. Jjirach. 10 , (3. i) Zhe dObro delate in poterpeshljivo terpite , to je Bogu prijetno. 1 Pet. 2, 20 109 pufltli , kteri naf shalijo. 7. A« thive in mcrtve Boga profili K). Trije evangelfki fveti fo ti: 1 . Radovoljno ubofhlvo /). 2. Vedno devifhivo vri). 3. Vedna pokorfhina pod du¬ hovnim poglavarjem n). — —. . . . . . ... Perftavik. Od fhtirih poflednjih rezili. $hliripoflednje rezki (o: f mert, fodba pe¬ kel, in nebefa. §mert je lozhitev dufhe od telefa. k) Odpuitite, in fe vam ho odpuJftilo. Luk. 6, 37. Zhe odpuflite ljudem njih grehe, bo tudi vafh nebčfhki ozhe vam odpufiil vafhe hudobije; ako pa ljudem ne odpuftite, vam tudi nebefhki Ozhe vafhih grahov ne ho odpu/til. Mat. 6, 14- 15.— Ozhe ! odpufii jim, kčr ne vedo , kaj delajo. Luk. 23, 34. l) Molite eden sa drugiga, de bole svelizhani, Jak, 5, 16. m) Jčsuf mu je rčkel: Ako hozhefh popolnama biti, pojdi, in prodaj, kar imafh, in daj ubogim ; tako bofh imel saklad (fhaz) v’ neb^fih; tedej pridi in h6di sa menoj. Mat. 19, 21. n) §o fkopljenzi, ki fo bili is materniga tel4fa tako rojeni; fo fkopljenzi, ki fo bili od ljudi pokasheni, in fo fkopljenzi, ki fo fe farni fkopili savolj ne- befhkiga kraljeftva. Kdor šamiVre um<5ti, naj umč. Mat. 19, 12. 110 V Ji ljudje morajo umreti o). De morajo vli ljudje umreti, pride od greha , ld ga je Adam v’ paradishi flori!. Ko bi Adam ne bil grefhil, bi bili tudi po telefu neumerjozhi ofta- li. jjmert je fhtrajenga greha p). Od fodbe je treba vediti, de bo Jesuf dufho vfakiga zhloveka prezej po fmerli pofebej q), konez Jvet d pa vfe ljudi J'kape j s' dufho in j’ telef am Jodil r). Dufha je per pofebrd fodbi ali v’ vize, ali pa v’ pekel obfojena, ali pa v’ nebefavseta. Vize f o ti Iti kraj, kjerdufh ezhajne J' htrafenge sa grehe lerpe , sa k ter e v’ slav¬ ljenji nif o sadoftile. Dufhe tiftih fo obfojene v’ vize, kteri fo fzer v’ gnadi boshji umerli, pa nifo savolj v’ shivljenji ftorjenih grehov bofhji pravizisadoftili. Pekel je tihi kraj, kjer fo po- o) Kdor hozhe mene pofnAmaii, naj satajl fam febe, naj jiofi fvoj krish, in naj h6di sa mendj. Mat. 16, 2$. p) Zloveku je odlozheno enkrat umreti, po 16m pa fojenimu biti. Hebr. 9, 27. q) Po enim zhloveku je prifhel greh na fvčt, in po grehu fmert, in tako je prifhla fmert v’ vfe budi po njem, v’ kterim fo vfi grefhili. Rim. 5,11.— Saflushik greha je fmert. Rim. 6, 23. r) Zhlovčku je odlozheno enkrat umreti, po tem pa fojenimu biti. Hebr. 9 27. s) Vfi moramo rasoddti biti pred fodnim ftdlam Kri- fiufovim, de flehern prejme po tem, kakor je ftoril v’ fvoj im laftnim teldfu ali dobro ali hudo. 2. Kor. 5, 10 . 111 gubljenji vekoma) marlrani, Tiki pride v’pekel, kteri v’ fmertnim grehu um er j e. Nebela fo frezhno prebivalfhe fvetnihov, kjer fe Bog fvojim svekim flushabnikam od ob- lizhja do oblizhja rasodeva in je on fam njih filno veliko plazhilo. Tiftj pride v’ nebela, kteri je v’ gnadi boshji umeri f) in tiki, kteri je sa ftorjene grehe ali v’ tem ali v’ unim shivljenji sadokil. t) Kdor pa do konza dofioji, bo svelizhan. Mat. 10 , 22 . ( ■