Sekcija za preventivno medicino: včeraj, danes, jutri Knjiga prispevkov ob obeležitvi 50-letnice Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva December, 2024 Sekcija za preventivno medicino: včeraj, danes, jutri Knjiga prispevkov ob obeležitvi 50-letnice Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva December, 2024 Sekcija za preventivno medicino – včeraj, danes, jutri … Uredniki: Olivera Stanojević Jerković, Matej Vinko, Sonja Tomšič Tehnična urednica: Romana Čepon Recenzenta: Mitja Vrdelja, Alenka Kraigher Jezikovni pregled: Mihaela Törnar Oblikovanje in postavitev: Ka Rupnik Slika na naslovnici: Freepik Izdajatelj: Sekcija za preven vno medicino, Slovensko zdravniško društvo Izdaja: elektronska izdaja Leto objave: 2024 Spletna stran: www.spm.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 217672195 ISBN 978-961-7092-71-4 (PDF) Sekcija za preventivno medicino: včeraj, danes, jutri knjiga prispevkov ob obeležitvi 50-letnice Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva VSEBINA Pogled v zgodovino Sekcije za preven vno medicino skozi oči nekdanjih predsednikov ...................................... 1 Sekcija za preven vno medicino – včeraj, danes, jutri ...........................................................................................5 (Olivera Stanojević Jerković) O AVTORICI Ob 50-letnici delovanja Sekcije za preven vno medicino Slovenskega zdravniškega društva .............................. 9 (Radko Komadina) O AVTORJU Ob 50-letnici Sekcije za preven vno medicino Slovenskega zdravniškega društva ............................................. 13 (Marjan Premik) O AVTORJU Sodobni izzivi na področju javnega zdravja v povezavi z izobraževanjem in usposabljanjem ............................ 17 (Ivan Eržen) O AVTORJU Izzivi strokovne skupine za imunoprofilakso Sekcije za preven vno medicino ...................................................21 (Alenka Kraigher) O AVTORICI Razvoj in delovanje potovalne medicine v okviru Sekcije za preven vno medicino ........................................... 25 (Alenka Kraigher, Zoran Simonović) O AVTORJIH Sodelovanje Sekcije za preven vno medicine v mednarodnem okolju – vključitev in ak vno sodelovanje v European Public Health Associa on (EUPHA) .......................................... 29 (Tit Albreht) O AVTORJU Strokovni svet za javno zdravje pri Slovenskem zdravniškem društvu ................................................................ 33 (Mojca Gabrijelčič Blenkuš) O AVTORICI Skupna skrb za javno zdravje: most med Strokovno skupino specializantov javnega zdravja in Sekcijo za preven vno medicino ...................................................................................................................... 41 (Tanja Carli) O AVTORICI Novi izzivi in nove priložnos za prihodnost javnega zdravja – gradimo na 50 le h izkušenj Sekcije za preven vno medicino ......................................................................... 45 (Matej Vinko, Sonja Tomšič) O AVTORJIH Socialna par cipacija – prispevek slovenskega javnega zdravja v zakladnico globalnega znanja....................... ....................... 49 (Kers n Vesna Petrič) O AVTORICI Sodelavci Registra raka kot soustvarjalci slovenske preven vne medicine v zadnjih petdese h le h 53 .............. (Vesna Zadnik) O AVTORICI Tudi v medicini dela, prometa in športa smo prehodili 50 let ............................................................................. 57 (Metoda Dodič Fikfak) O AVTORICI Sodelovanje Sekcije za primarno pediatrijo in Sekcije za preven vno medicino ................................................ 61 (Denis Baš) O AVTORJU Preven vno zdravstveno varstvo in družinska medicina ..................................................................................... 65 (Danica Rotar Pavlič) O AVTORICI Sekcija za preven vno medicino na prepihu ........................................................................................................ 69 (Lijana Zaletel-Kragelj) O AVTORICI Zdravje kot e čna vrednota .................................................................................................................................. 73 (Marjan Premik) Higiena, zdravstvena ekologija in okoljska epidemiologija pomembno prispevajo k preprečevanju bolezni in ohranjanju zdravja .............................................................. 81 (Viher Hrženjak Vesna, Blaznik Urška, Hojs Ana, Miljavac Bonia, Pirnat Nina, Pohar Majda, Uršič Simona) O AVTORICAH Preven va na področju ustnega zdravja v Sloveniji ............................................................................................. 89 (Barbara Artnik, Mar n Ranfl) O AVTORJIH Javnozdravstveni vidiki obravnave ranljivih skupin prebivalstva ........................................................................ 93 (Evita Leskovšek) O AVTORICI Antropologija in preven vna medicina ................................................................................................................ 97 (Maruška Vidovič) O AVTORICI Razvoj spremljanja porabe predpisanih zdravil .................................................................................................. 101 (Tatja Kostnapfel) O AVTORICI Dosedanji predsedniki in predsednice Sekcije za preven vno medicino .......................................................... 105 Foto utrinki .......................................................................................................................................................... 106 Podporniki .......................................................................................................................................................... 109 Prispevki v tej publikaciji so avtorsko delo posameznih avtorjev in njihovi pogledi, mnenja ter interpretacije niso nujno v skladu s stališčem izdajatelja. Pogled v zgodovino Sekcije za preventivno medicino skozi oči nekdanjih predsednikov Sekcija za preven vno medicino je ves čas svojega 50-letnega delovanja naslavljala aktualne javnozdravstvene probleme, pri čemer so ključno vlogo imeli njeni dosedanji predsedniki. Zato smo ob 50-letnici obstoja in uspešnega delovanja Sekcije vprašali tri nekdanje predsednike, kateri so bili glavni javnozdravstveni problemi in izzivi, s katerimi se je Sekcija srečevala v času njihovega predsedovanja. Vprašali smo jih tudi o največjih prelomnicah in uspehih Sekcije, ki so ji predsedovali. Prim. Metka Macarol Hi , predsednica od 1988 do 2005 V času vodenja Sekcije skozi dva mandata je veliko pozornost namenila področju okolja in zdravja, saj je na drugem kongresu Sekcije predstavila Nacionalni akcijski plan na področju ekologije in zdravja, v katerem je izpostavila posebno pozornost živilom in pitni vodi, kopalnim vodam, zraku v bivalnem in življenjskem okolju, hrupu, neionizirnemu sevanju, varovanju zdravja pri delu, poškodbam in zastrupitvam. »Spomnim se besed takrat starejšega kolega, ki je rekel, da je naša dejavnost slaba vest družbe,« se več kot 20 let po predaji vodenja Sekcije spominja Metka Macarol Hi . Nasploh je krepila zavedanje o pomembnos stalnega strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Zavzemala se je tudi za razvoj stroke in stanovskih kolegov, ker je želela okrepi prepoznavnost slovenskih strokovnjakov s področja javnega zdravja, saj so postali člani Sekcije poleg zdravnikov in zobozdravnikov tudi strokovnjaki nemedicinskih znanos , kar je v Slovenskem zdravniškem društvu izjema. Poleg tega pa je pozornost posve la tudi mednarodnemu delovanju in odločilno prispevala, da je Sekcija leta 2001 postala članica mednarodnega združenja European Public Health Associa on (EUPHA), kar je še danes. Sama skromno dodaja: »Za velik uspeh mojega predsedovanja štejem dva kongresa na križarjenju z veliko udeležbo in zelo dobrim programom.« 1 Prim. prof. dr. Alenka Kraigher, predsednica od 2005 do 2016 Pomembno prednost in vrednost Sekcije je videla v interdisciplinarnos javnega zdravja, zato je Sekcijo še bolj odprla strokovnjakom z vseh področij znanos : medicine, ekologije, farmacije, psihologije, sociologije, tehničnih, družbenih ved in drugih. V času njenega vodenja je Sekcija imela ak vno in pomembno vlogo pri uvajanju novih cepljenj v redni program za vse starostne skupine, pri nastajanju oziroma spreminjanju zakonodaje (nalezljive bolezni, tobak in tobačni izdelki, preprečevanje uporabe prepovedanih drog, zakonodaja o vodah in druga okoljska zakonodaja idr.), pri spreminjanju specializacije s področja javnega zdravja. Spremljala je nastajanje strategij na področju javnega zdravja. Med njenim vodenjem se je okrepilo delo s člani in oboga l nabor številnih ak vnos . »Skrbeli smo za redna strokovna srečanja z različnih področij javnega zdravja, organizirali smo redna letna srečanja izvajalcev cepljenja in druga strokovna srečanja o aktualnih javnozdravstvenih temah, organizirali smo učne delavnice, problemske konference, izobraževanja za širšo strokovno javnost, zadnja leta zlas prek spleta«, se spominja časa svojega vodenja Sekcije in dodaja, da so tudi za splošno javnost smo podajali vsebine s področja varovanja zdravja in skrbeli za obveščenost o možnos h cepljenja pro nalezljivim boleznim. Posebna pozornost je bila posvečena tudi pripravi mnenj in predlogov v zvezi s strokovnimi vsebinami in usposabljanjem na področju javnega zdravja ter povezovanju strokovnjakov s področja javnega zdravja z namenom, da se (o)krepi strokovnost, raziskovanje in izobraževanje. V času njenega predsedovanja so bili uspešno izvedeni trije kongresi slovenske preven vne medicine (četr , pe in šes ), kjer so bile poudarjene zaveze deklaracij na področju zdravja, medsektorskega in medgeneracijskega sodelovanja. Med njenim predsedovanjem Sekciji so bile narejene tudi pomembne spremembe na področju vizualne in digitalne podobe le-te, saj so prenovili celostno podobo Sekcije (vključno z novim logo pom) ter spletno stran www.spm.si in jo nadgradili s podstranjo, namenjeno respiratornemu sincicijskemu virusu h p://rsv.spm.si. Z razvojem interak vne domače spletne strani je bila omogočena večja prepoznavnost Sekcije in sodobnejše komuniciranje s strokovno in splošno javnostjo. Kot vodja Skupine za potovalno medicino in imunoprofilakso je skrbela tudi za učinkovito delovanje portala Zdravi na pot in nazaj (h p://www.zdravinapot.si/) ter izpeljavo številnih dogodkov s področja cepljenja in potovalne medicine. Posebno pozornost je posvečala tudi mednarodnemu sodelovanju – tako z ak vnim sodelovanjem z EUPHA kot tudi številnimi tujimi strokovnjaki, ki so predajali svoje znanje na srečanju in dogodkih Sekcije. Slednja je v času njenega mandata sodelovala tudi v Evropskem projektu PHIRE – Raziskave na področju javnega zdravja. Posebno poznost je posvečala tudi podmladku, saj je krepila sodelovanje s študen Medicinskih fakultet Univerz v Ljubljani in Mariboru, ki izvajajo ak vnos na področju varovanja pred nalezljivimi bolezni in cepljenja, in začela z ak vnostmi za vključitev Združenja specializantov javnega zdravja v Sekcijo. 2 Doc. dr. Tit Albreht, predsednik od 2016 do 2022 V času njegovega vodenja je bila Sekcija in celotno javno zdravje soočeno s številnimi izzivi in problemi, sam pa je izpostavil predvsem dva. »Eden je velik angažma in številne ak vnos za organizacijo Evropske javnozdravstvene konference, ki je leta 2018 poteka v Ljubljani, drugi pa seveda soočanje s pandemijo covida-19«, se spominja svojega predsedovanja Sekciji. V prvem primeru smo bili nedvomno uspešni in smo bili deležni veliko pohval, pa tudi skoraj v celo smo dosegli zahtevani cilj sponzorskih sredstev, ki smo jih uspeli zagotovi s pomočjo izvedbe tako imenovanih vzporednih lunch simpozijev. To je bil zagotovo največji javnozdravstveni dogodek v Sloveniji in je zelo afirmiral Sekcijo in tudi Nacionalni inš tut za javno zdravje, saj je skupaj na konferenci sodelovalo več kot 130 kolegov. Pandemija je bila drugi izziv, na katerega je Sekcija po njegovem mnenju tudi zelo uspešno odgovorila. Šlo je za prilagoditev dela in za organizacijo spletnih dogodkov, eden zelo odmevnih je bil virtualno letno srečanje Sekcije leta 2020 in potem tudi 2021. Javnozdravstvena stroka je tako dobila kon nuiteto v zagotavljanju informacij in dogodkov, ki jo je tudi zelo potrebovala. Po njegovo še vedno ostajajo izzivi, ki se nanašajo predvsem na povečanje članstva in na zagotavljanje dolgoročne finančne stabilnos , da ne bi bila Sekcija v tako veliki meri odvisna od sponzorskih sredstev, kot je sedaj. Čeprav bi v času pandemije covida-19 moral preda predsedovanje Sekciji, so se odločili za podaljšanje mandata, ker je bilo vodstvo prepričano, da je prav, da prenos na novoizvoljeno vodstvo izpeljemo na tradicionalen način, to je s kongresom, na katerem bi udeleženci neposredno in osebno volili novo vodstvo. To se je tudi zgodilo na kongresu Sekcije, maja 2022. »Kongres je zbral zelo veliko udeležencev, mnogo več, kot je pa samih članov Sekcije«, je povedal. 3 4 Sekcija za preventivno medicino – včeraj, danes, jutri Olivera Stanojević Jerković Zaradi nujne potrebe po interdisciplinarnem nastopanju, uspešnejšem strokovnem delu in odmevnejšem delovanju, je bila v marcu 1974 na Bledu ustanovljena Sekcija za preven vno medicino (SPM). Družbeno nemirna 80-ta in 90-ta leta prejšnjega stoletja sta zaznamovali sprememba zdravstvene zakonodaje in prenova zdravstvenega varstva v skladu s priporočili O awske lis ne. Vstop v EU je prinesel nove priložnos povezovanja za osebno rast mlade Sekcije. Prestop v 21. stoletje, pa nove priložnos za tvorno sodelovanje Sekcije v evropskem prostoru, s pridružitvijo European Public Health Associa on (EUPHA) in Associa on of Schools of Public Health in the European Region (ASPHER). Naraščala je potreba po širokem razumevanju preven ve in njeni integraciji znotraj sistema zdravstvenega varstva ter s tem povezana potreba po kakovostnem izobraževanju in usposabljanju kadra. SPM v našem prostoru ne moremo oporeka dosežkov na področju upoštevanja interdisciplinarnos v javnem zdravju, koordinacije ak vnos pri uveljavitvi strategije varovanja in ohranjanja zdravja ljudi ter opozarjanja na javnozdravstvene prioritete v prelomnih obdobjih, ko se je spreminjala zakonodaja in organizacija zdravstvenega varstva. Prav tako ji ne moremo oporeka zagnanos in inova vnos vodstev in posameznih članov ter priložnos , ki jih ena taka, večgeneracijsko pestra in povezana, skupina strokovnjakov lahko ustvari. V 50 le h delovanja se je zvrs lo spoštljivo število različnih strokovnih dogodkov: · Preko 60 letnih srečanj (v začetnem obdobju tudi dvakrat letno). · Na pobudo SPM je Slovensko zdravniško društvo (SZD) pripravil svoj 7. Kongres na temo Preven va v medicini (Ljubljana, 26. 28. 5. 1988), kjer je bil poudarek na integralnos preven ve v medicini oz. zdravstvenem varstvu. – · Sedem kongresov preven vne medicine Sekcije. · 11th Mee ng of The European Meningococcal Disease Society (EMGM). · Soorganizacija evropske konference javnega zdravja, 2018 v Ljubljani. · Šest izobraževalnih delavnic (Komunikacija z javnostmi, Epidemiologija majhnih prostorskih enot, Strateška zdravstvena presoja poli k, programov in projektov, Pisanje strokovnih in znanstvenih člankov, Potovalna medicina v praksi, Uveljavljanje poli ke zdravja), se je udeležilo preko 100 udeležencev; · V času pandemije covida-19 so potekala spletna izobraževanja »Povečajmo precepljenost pro gripi v času kroženja COVID« (sept. dec. 2020 ter okt. 2021 jan. 2022); strokovni posvet o cepljenju pro pnevmokoknim okužbam pri – – starejših in kroničnih bolnikih (2020) ter spletna okrogla miza Pomen preprečevanja pnevmokoknih okužb pri odraslih (2023). · Šest zajtrkov z novinarji o aktualnih temah na področju nalezljivih bolezni in cepljenja. · Številne objave iz področja preven vne medicine in javnega zdravja, tako v domači kot tuji literaturi. 5 je kompromi rano. Duševno zdravje vseh generacij se slabša, naraščanje osamljenos postaja vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv… Vsi kongresi, od prvega leta 1994 do sedmega leta 2022, so za seboj pus li trajne spomine ter Zbornike, dragocene zakladnice dela in misli številnih vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov. Nekateri med njimi so spotoma zapus li skupni vlak, a je ostal sijaj njihovih zvezd na javnozdravstvenem nebu. Redna letna srečanja Sekcije so bila, predvsem zadnja leta, tematsko obarvana in vedno bogata z aktualnimi vsebinami; bolj intenzivno opozarjanje na problema ko duševnega zdravja, okoljskih sprememb, grožnje na področju nalezljivih bolezni, epidemije na področju nenalezljivih bolezni, in nenazadnje pomen komunikacije. Vsako posamezno srečanje je obrodilo zaključke sklopov, ki so povzemali tako aktualne informacije s področja, kot tudi nakazali potrebe ter ponudili smernice za nadaljnje delo na le-tem. Objave zaključkov na spletni strani Sekcije, www.spm.si, so imele za cilj doseči širšo strokovno javnost. Od leta 2007 je bila med sklope kongresa preven vne medicine uvrščena tudi antropološka šola. Vzpostavljeni sta bili Delovna skupina za imunoprofilakso ter Delovna skupina za Potovalno medicino, v okviru slednje tudi dragocen zelo obiskan portal »Zdravi na pot« z informacijami za potnike. Širok spekter vsebin v minulih le h je zajemal zelo različna področja; od demografskih izzivov, celostnega pristopa k reproduk vnemu zdravju, integracije okoljske problema ke v vse javnozdravstvene ukrepe, intenzivne promocije zdravja različnih ciljnih skupin prebivalstva/ak vne populacije do pomena vrednotenja vpliva na zdravje kot neločljivega dela vsake večje tehnološke inovacije, vzdržnega razvoja javnozdravstvene stroke, mul disciplinarnos , medins tucionalnos in medsektorskega sodelovanja, ter zagotovitve (ne le finančno) stabilnih programov v podporo zdravju populacije. Vsa leta je Sekcija kot osrednje strokovno združenje Slovenskega zdravniškega društva na področju javnega zdravja, podpirala pomembno nalogo posodobitve specializacij javnega zdravja, s katero se je ukvarjal Strokovni svet za javno zdavje, z občasnim sodelovanjem tudi širšega članstva, predvsem mladih specializantov, organiziranih v Strokovni svet specializantov javnega zdravja. Epilog v obliki posodobljenega programa specializacije iz javnega zdravja smo pred kratkim tudi dočakali. Ob obeležitvi 40-letnice delovanja SPM, je bila izvedena tribuna na temo »Pogled na strategijo javnega zdravja z zornega kota izvajalca« Potekalo je omizje »Respiratorna obolenja pri otrocih v predšolskem obdobju«. Predstavljene so bile slovenske smernice na področju preprečevanja pnevmokoknih okužb pri odraslih ter cepljenja potnikov. Danes, deset let pozneje, nastaja nova strategija javnega zdravja, Smo v postkovidnem času in še vedno ne vemo, ali smo se že soočili z vsemi posledicami pandemije/sindemije. Vse bolj uspešno obvladujemo nekatere povzročitelje nalezljivih bolezni, kot sta RSV in HPV, vseskozi pa nam pre jo nove, porajajoče se nalezlive bolezni ali tudi že znane, kot sta oslovski kašelj in prak čno pozabljene ošpice. Soočamo se s porastom AMR. Smo globoko v epidemiji rakavih bolezni, debelos in duševnih motenj. Na zdravje pomembno vplivajo spremembe podnebja in biodiverzitete. Mreža na primarni ravni ima resne kadrovske/organizacijske težave, položaj zdravnikov/zdravstvenih delavcev se je poslabšal. Način našega življenja se je značilno spremenil, vse več se dogaja v lokalni skupnos : tehnološki razvoj je enormen, digitalizacija in umetna inteligenca nezadržno vstopata v vsakdanje življenje; nastajajo nove oblike dela, izobraževanja in komuniciranja, a hkra tudi nove zasvojenos /odvisnos (nekemične); individualizem in pravica posameznika se čas ta do te mere, da se zmanjšuje precepljenost populacije tudi pro osnovnim boleznim, spreminja se vedenjski slog. Pojavljajo se novi trendi v prehrani, ki dolgoročno lahko ogrozijo kostno-mišično zdravje in prinesejo še več nezmožnos pozneje v življenju. Komercialne determinante zdravja so na pohodu. Vse bolj omenjamo bioekopsihosocialni model zdravja, saj biopsihosocialni prak čno ne zadostuje več. Zaradi globalnih dogajanj se spreminja demografska slika, nastajajo nove ranljivos , ki jih bo potrebno obvladova , če želimo zajezi porast neenakos v zdravju. Socialna omrežja so postala nova normalnost in past za ustrezno in kakovostno informiranje ljudi, infodemija razhaja, zaupanje v stroko in znanost 6 Zatorej se dobro zavedamo potreb po dodatnih kompetencah na področju obvladovanja novih izzivov, intenzivnejšemu raziskovanju/spremljanju reztultatov raziskovanj ter še boljši prepoznavnos in povezanos z ostalimi v mreži javnega zdravja. Potrebovali bi boljše medins tucionalno povezovanje, intenzivnejšo izmenjavo stališč, predlog usmeritev in strokovnih podlag za delovanje. Smiselno bi bilo razmisli o ustanovitvi dodatnih strokovnih skupin (npr. rakave bolezni, duševno zdravje, primarno zdravstveno varstvo, ustno zdravje, okoljske vsebine …). Potrebujemo širitev in proak vnost članov in članic, tako ak vnih kot upokojenih. Spodbudno je, da se nam priključuje vse več mladih specializantov. Na nas članih je, da pokažemo, da je tovrstno sodelovanje privilegij in ne le (finančna) obveznost. In je tudi priložnost, da povezani nekaj spremenimo. S širitvijo in utrjevanjem vezi med nami ter s kakovostnim in kon nuiranim pridobivanjem znanj in kompetenc naših članov, bo večji tudi vpliv Sekcije v današnji tako nemirni družbi, v kateri javnozdravstvenih izzivov zagotovo ne primanjkuje. SPM zatorej ima veliko odgovornost tako pred zanamci, kot pred s mi, ki so jo ustanovili in u rali po njenega delovanja v preteklos … Namen pričujoče publikacije je ob čas tljivem jubileju obudi spomine na delo in nekatere mejnike v razvoju Sekcije, na njene pionirje/vizionarje in zaslužne člane, ter izpostavi pestrost vsebin, ki so nas pes le (nas pes jo še zmeraj) z zornega kota strokovnjakov različnih področij, ki so tako ali drugače pomembni za delovanje SPM. Nenazadnje smo želeli pus neke vrste sporočilo zanamcem/bodočim članom, jim ponudi rnice in dragocene izkušnje, na katerih bodo gradili naprej. Na koncu bi se v imenu celotnega UO in članstva rada zahvalila vsem dolgoletnim, zves m spremljevalcem in podpornikom našega dela, donatorjem in sponzorjem, brez katerih marsikaterega strokovnega dogodka in spletnega portala ne bi bilo. Velika zahvala gre dragoceni, pravno-administra vni in strokovni podpori ma čnega SZD, v okrilju katerega delujemo. Nenazadnje, iskrena zahvala gre vsem, ki so kadarkoli križali lastne po s Sekcijo, predvsem s m, ki so ji bili in ostali zves do danes. Dragi člani, vse najboljše vam voščim ob čas tljivi obletnici, in vsem nam tudi v prihodnje želim dober veter in mirno morje na skupni plovbi. Naj traja čim dlje! 7 O AVTORICI Olivera Stanojević Jerković je zdravnica, specialistka socialne medicine in javnega zdravja, zaposlena na mestu višjega zdravnika specialista na Območni eno Maribor NIJZ. Od leta 1998 do 2013 je bila vodja Socialne medicine na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor, nato pa do leta 2020 predstojnica in vodja Enote za nenalezljive bolezni NIJZ OE Maribor, ter glavna mentorica za področje javnega zdravja. Na NIJZ v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja - Programa MIRA, vodi interdisciplinarno delovno skupino za krepitev zdravja in preprečevanje duševnih motenj starejših odraslih. Ak vno sodeluje na strokovnih in znanstvenih konferencah, predvsem na področju zdravega staranja in duševnega zdravja starejših odraslih. Od leta 2007 ak vno sodeluje pri pedagoškem procesu pri predmetu Javno zdravje z epidemiologijo v okviru študija medicine na Medicinski fakulte Univerze v Mariboru, ter od 2021 pri predmetu Javno zdravje in profesionalno sodelovanje v okviru študija Dentalne medicine. Leta 2021 je pridobila naziv docentke na MFUM. Sodelovala je v več evropskih in domačih projek h. Je članica mreže EUPHA in uro et. Od leta 2022 je predsednica e-n Sekcije za preven vno medicine Slovenskega zdravniškega društva. 8 Ob 50-letnici delovanja Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Lahko smo ponosni na naše zdravniško društvo, ki je v jugovzhodni Evropi najstarejše zdravniško združenje, nepretrgoma deluje od oktobra leta 1861. Ljubljanski zdravniki so stega leta ustanovili zdravniško bralno društvo in ga leto kasneje, ponovno v oktobru, preimenovali v Društvo zdravnikov na Kranjskem. Od tedaj sledimo tradiciji in vsako leto v tretjem tednu oktobra priredimo letni zbor. Zdravniki so v društvu delovali strokovno, a hkra narodno buditeljsko. Zgradili so slovenski medicinski tehnični jezik in pomagali uveljavlja kulturo slovenskega naroda v avstro-ogrskem obdobju. Zdravniška zbornica, ki je izšla iz ekonomsko-socialnih ak vnos Zdravniškega društva leta 1893, je bila po drugi svetovni vojni ukinjena in ponovno ustanovljena na redni letni skupščini SZD leta 1991. V samostojni Sloveniji je iz Komisije za ekonomsko socialna vprašanja zdravnikov SZD izšel tudi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES. Složno sodelovanje vseh zdravniških organizacij, od katerih ima vsaka svoje kompetence, se izkazuje v delovanju Koordinacije zdravniških organizacij SZD, ZZS, FIDES in SZZZS. Zdravniško društvo je prostovoljno, samostojno, strokovno, stanovsko, nestrankarsko združenje zdravnikov, zobozdravnikov in študentov višjih letnikov medicinskih fakultet. Povezuje ga intrinzična moč in želja zdravnikov in zobozdravnikov po izmenjavi strokovnih znaj in izkušenj. Med epidemijo kolere v Amsterdamu leta 1848 so rajonski mestni zdravniki s povezovanjem ugotovili, da se kolera bolj širi v s h delih mesta, kjer ljudje uporabljajo vodo iz is h vodnih virov, izkušnja jih je povezala v društvo, iz katerega je izšlo Holandsko kraljevo zdravniško društvo. Datum ustanovitve beležijo v leto 1848. Povezal jih je strokovni interes, izmenjava izkušenj in ugotovitev o širitvi epidemije. Naše predhodnike v Ljubljani je povezalo čitalništvo in želja po izmenjavi pisanih znanj. Danes nas v SZD na enak način povezuje skoraj 100 registriranih neodvisnih strokovnih teles, ki jih imenujemo strokovne sekcije, strokovna društva ali strokovna združenja. Predstavljajo vsebinsko in oblikovno strukturo za spremljanje razvoja stroke, zdravstvene poli ke, oblikovanja smernic za posamezna strokovna področja, za uvajanje novih diagnos čnih in terapevtskih metod, za prenos novih spoznanj medicinske znanos iz sveta v tujino in, če se le da, tudi iz domovine v svet ter nenehno posodabljanje programov specializacij. Te naloge so sedaj zapisane v Zakonu o zdravniški službi RS. Z njimi SZD zagotavlja kon nuirano podiplomsko izobraževanje zdravnikov in zobozdravnikov. 9 Strokovne sekcije, združenja in društva preko ustreznih mednarodnih združenj povezujejo slovensko medicinsko znanost z mednarodnim okoljem. Šele po drugi svetovni vojni so ustanovili prvo sekcijo SZD, bila je internis čna, postopno so društvo razčlenile novo ustanovljene sekcije in združenja do današnje stoterice. Predstavljajo strokovno bazo, po pobočju organizacijske piramide jih povezuje 27 strokovnih svetov, katerih delo usmerja Glavni strokovni svet SZD. S 50 le kon nuiranega delovanja je Sekcija za preven vno medicino ena od najstarejših neodvisnih strokovnih teles SZD. Pričujoča monografija prikazuje razvoj preven vne medicine in javnega zdravja v Sloveniji. Prispevki kažejo, kako se lahko na rezulta h prehojene po opredelijo cilji za prihodnost in strategije za njihovo uresničitev. V imenu Izvršnega odbora SZD izrekam kolegicam in kolegom Sekcije za preven vno medicino globoko spoštovanje in priznanje za prehojeno pot, vodstvu pa čes tke ob obeležitvi jubileja in ob izdaji monografije. Veselimo se vašega uspeha in vam želimo enako uspešnost tudi v prihodnje. Radko Komadina, predsednik SZD 10 O AVTORJU Radko Komadina je rojen leta 1957 v Ljubljani, Slovenija. Na Medicinski fakulte v Ljubljani je diplomiral leta 1981. Od leta 1990 je specialist splošne kirurgije. Leta 1996 je organiziral Raziskovalno-razvojni oddelek v Splošni in učni bolnišnici Celje. Trenutno je vodja kirurškega oddelka in strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje ter profesor kirurgije na ljubljanski Medicinski fakulte . Od leta 2006 do 2014 je vodil Katedro za medicino v izrednih razmerah na Medicinski fakulte Univerze v Mariboru. Od leta 2001 je nacionalni koordinator akcije Svetovne zdravstvene organizacije »Desetletje gibal« in njen ambasador. Leta 2005 je ustanovil Vertebrološko društvo Slovenije in bil prvi predsednik društva. Od leta 2012 do 2016 je bil generalni sekretar Slovenskega zdravniškega društva. Od leta 2016 je predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Je ustanovni član Slovenske medicinske akademije. Od leta 2015 je član Svetovalnega sveta Evropskega združenja za travmo in urgentno kirurgijo (EAC ESTES), 2016–2018 je predsedoval Sekciji za skeletne in športne poškodbe ESTES, v letu 2020/2021 je bil predsednik ESTES, je član Evropske akademije znanos in umetnos (EASA). Njegove raziskave so osredotočene na politravme, registre travm, zdravljenje množičnih nesreč, temeljne raziskave v osteologiji, metastatske zlome in zlome zaradi krhkos . Sodeloval je pri nacionalnih raziskovalnih projek h (zlomi zaradi krhkos , geriatrična travma, nacionalni register travmatologije, osteologija) in mednarodnih projek h (zlomi zaradi krhkos , medicina katastrof, napredni nadzor krvavitev pri travmah, evropske smernice za zdravljenje masivnih travmatskih krvavitev in koagulopa je) in projektu NATO SPS o e-medicini v izrednih razmerah ali katastrofni medicini. V COBISSu (Virtualna knjižnica Slovenije) ima registriranih 483 bibliografskih enot. Njegove publikacije vključujejo osnovne raziskave na področju osteologije, politravme, obvladovanja krvavitev in koagulopa je, nege geriatričnih travm, ortopedskih travm in obvladovanja nesreč. 11 12 Ob 50-letnici Sekcije za preventivno medicino Slovenskega zdravniškega društva Marjan Premik Najprej iskrene čes tke predsednici in organizatorjem današnjega jubilejnega druženja in pozdrav vsem udeležencem. Hvaležen pozdrav za nazaj tudi ustanoviteljem Sekcije za preven vno medicino (SPM), ki so pred pol stoletja prepričani v pomen preven ve za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni pri ljudeh, v okviru Slovenskega zdravniškega društva (SZD) povezali strokovnjake različnih strok v avtonomno strokovno sekcijo. Preven vne strokovne ak vnos za ohranjanje zdravja izhajajo iz medicine in še danes so, zlas na osebni ravni, močno vezane na medicino, med tem ko so zaradi spoznanj o mul plih razsežnos h zdravja na družbeni ravni pretežno uokvirjene v večdisciplinarno strokovno področje javnega zdravja (JZ). Ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni pri ljudeh je bil in ostaja krovni cilj SPM SZD in v tej idejni orientaciji lahko prvenstveno vredno mo njen pomen, pretekle ak vnos in dosežke. Njena temeljna strokovna naloga je bila in še danes je skrbe za promocijo novih znanstvenih spoznaj in izboljševanje standardov kakovos strokovnega dela in veščin, ki izboljšujejo zdravje. Njen družbeni pomen kot prostovoljne strokovne nevladne organizacije pa nudi možnost, da neodvisno od poli čnih, komercialnih in drugih interesov, često tudi v sodelovanju z javnimi ins tucijami in drugimi nevladnimi organizacijami (NVO) osvešča javnost o pomenu zdravega načina življenja v ustreznem fizikalnem in socialnem okolju ter propagira zdravje za vse. Že bežen vpogled v tema ke strokovnih srečanj v preteklem obdobju sekcije razkriva pestrost, bogastvo in vsebinsko razsežnost področja, ki mu je sekcija posvečala profesionalno pozornost. Ni mogoče našte vsega, česar se je Sekcija v duhu svojega poslanstva lo la, je pa danes priložnost, da izpostavimo področja, ki bi jim v prihodnje bilo potrebno v okviru SPM nameni še več raziskovalnih, strokovnih, organizacijskih in akcijskih naporov. V tem smislu bi izpostavil tri strateška področja, ki so pomembna za širšo družbeno uveljavitev socialno-medicinskih idej, spoznanj in ciljev preven vnih strok, okvirjenih v področje javnega zdravja: uveljavljanje poli ke zdravja, dolžnost transgeneracijskega prenosa znanj in sprejemanje, uveljavljanje ter utrjevanje e čnih vrednot na področju javnega zdravja. Uveljavljanje poli ke zdravja: Pregovorne vrednote zdravja prenes v širšo družbeno/socialno medicinsko miselnost to pa v uresničljivo poli ko zdravja. Gre za dolgotrajen in zahteven proces, ki bo brez strokovnih podlag še bistveno bolj otetežen in počasen. Vsi vemo, da ni dovolj le ministrstvo za zdravstvo preimenova v ministrstvo za zdravje. Uveljavi je treba temeljno zamisel poli ke zdravja kar pomeni udejani sistemske strukturne spremembe katerih značilnost je: dolgoročnost, mul disciplinarost in več sektorskost ter celostna – vse vladna – odgovornost, za razliko od kratkoročno prak cirane enosektorske zdravstvene poli ke, za katero je sedaj pretežno odgovorno ministrstvo za zdravje. 13 Dolžnost celovitega transgeneracijskega prenosa znanj. Vsaka generacija je dolžna prenaša vrednote, znanja in strokovne veščine na generacijo, ki ji sledi. Če to splošno načelo smiselno prenesemo na področje javnega zdravja, lahko ugotovimo, da tu še ne izrabljamo vseh možnos transgeneracijskega prenosa znanj, veščin in vrednot javnega zdravja. Dolžnost vseh deležnikov (javne ins tucije v izobraževalnem in zdravstvenem sitemu, nevladne organizacije ...) na področju javnega zdravja je, da poleg skrbi za stalen in organiziran prenos znanj in veščin poskrbi tudi za prenos e čnih vrednot. Vrednote, povezane z zdravjem bi morale bi vpete v vse izobraževalne discipline, integralno pa predvsem v večdisciplinarno akademsko izobraževanje JZ. Tu bi spomnil na neuresničeno idejo ustanovitve slovenske šole javnega zdravja (samostojno ali v okviru ene ali več univerz) in njeno poslanstvo, da poleg plemenitenja znanstvenih in strokovno tehnoloških metod, znanj in veščin skrbi tudi za utrditev e čnih vrednot, povezanih s stroko JZ. Brez dograditve celovite izobraževalno raziskovalne infrastrukture ne bo moč pomembneje družbeno uveljavi poklica(ev) strokovnjaka na področju javnega zdravja. Sprejemanje, uveljavljanje, utrjevanje vrednot in e ke na področju javnega zdravja. Že po svoji strokovni in družbeni naravi je SPM poklicana, da razpravlja, sprejema in uveljavlja usmeritev za e čno ravnanje svojih članov. SPM je odprt prostor, v katerem lahko vsakdo prispeva k pomenu, spoštovanju, sprejemljivos in vrednotenju zdravja kot univerzalni e čni vredno človeštva in JZ kot vredno lokalnega in globalnega pomena, ker prispeva k blagostanju družbe. Ključna načela za e čno delovanje na področju JZ so: par cipacija, odgovornost, nediskriminatornost, opolnomočenje in legalnost. Spoštovanje teh civilnih in poli čnih pravic mora bi temeljna sestavina strokovno pripravljenih javnozdravstvenih ukrepov, njihova pogojna omejitev pa po načelu sorazmernos upravičena z zakonom. Pri iskanju in izdelovanju moralnih kriterijev vrednotenja družbenih ukrepov je vloga članov, v neodvisni strokovni organizaciji, ključnega pomena. V tem pogledu je zaveza organizirane stroke, da stalno preverja svoje statusne in razvojne dokumente ter v njih zapiše e čne vrednote in sistema čne postopke, ki pojasnjujejo prednostno razvrščanje in utemeljitve možnih javnozdravstvenih ukrepov. S sprejemom in zapisom/kodeksom načel stroka utrjuje avtonomnost, zvišuje se zaupanje javnos in preprečujejo nega vne prakse (da ne postane plen poli ke; da ne zlorablja moč strokovnega znanja ali javnega statusa …). Zaradi pretežno skupinskega dela v ins tucijah JZ je treba izpostavi tudi odgovornost posameznega strokovnjaka in člana sekcije. Prenašanje vse odgovornos na vodjo JZ organizacijske enote lahko vodi v filtriranje javnozdravstvene misli ali celo marginalizacijo učinkovi h in glasnih, čeprav morda neprijetnih strokovnjakov. Ker to ni v interesu javnega zdravja, naj bo urejeno tako, da je stroka odgovorna oblastnim organom s pravico dostopa do odločevalcev in javnos , po potrebi tudi mimo »šefov«, ko gre za strokovne zadeve javnega zdravja. Gre preprosto za to, da je prvenstvena odgovornost članov SPM služi prebivalstvu in v tem kontekstu je potrebno razume tudi poklicno odgovornost in načela javne e ke. Sekciji za preven vno medicino želim v prihodnje veliko zdravja in prodornih strokovnih uspehov. 14 O AVTORJU Prof. dr. Marjan Premik je diplomiral na oddelku za stomatologijo MF Ljubljana, leta 1970 opravil specializacijo iz ortodon je, leta 1978 je magistriral na MF v Zagrebu, leta 1982 pa končal še specializacijo iz socialne medicine. V Franciji se je kot š pendist SZO izpopolnjeval na področju epidemiologije in leta 1989 doktoriral na MF v Ljubljani. Leta 1989 je bil na MF v Ljubljani imenovan za docenta za socialne medicine v okviru Katedre za higieno, socialno medicino in medicino dela. 1992 je postal predstojnik Katedre in ostal na tem delovnem mestu do upokojitve leta 2003, vendar kot predavatelj še naprej ostal ak ven. Večji del znanstvene strokovne in pedagoške dejavnos je posve l promociji zdravja in preven vi - sprva na področju ustnega zdravja, kasneje pa širše v okviru socialne medicine. Pionirsko se je zavzemal za uvedbo računalniške podpore v sistem zdravstvenega varstva in uspel pridobi podporo UNDP za projekt Računalniško podprt zdravstveno informacijski sistem v RS. Med rezultate tega projekta (1984) sodijo natančno dokumen rana sistemska analiza pretoka podatkov v zdravstvu, in tudi prva široka epidemiološka študija zdravstvenega stanja zob in ustne votline pri šoloobveznih otrocih (zaje h 120.808 otrok) v Sloveniji. Napisal je učbenik Uvod v Epidemiologijo, pripravil zdravstvenovzgojna gradiva za določena področja zdravja in sodeloval pri nastajanju kasnejših učbenikov s področja javnega zdravja. Pripravljal je strokovne podlage za ustanovitev Slovenske šole javnega zdravja in se zavzemal za javno zdravje kot družbeno priznano akademsko interdisciplinarno vedo, ki v svoje bistvo vključuje biološke, psihološke, ekološke in socialne sestavine. 15 16 Sodobni izzivi na področju javnega zdravja v povezavi z izobraževanjem in usposabljanjem Ivan Eržen V zadnjih desetletjih smo priča izjemno velikim spremembam na področju javnega zdravja, ki so odraz družbenega razvoja in spremenjenih potreb prebivalstva na področju javnega zdravja. V ospredju so spremembe v pojavljanju bolezni, ki so povezane z uspehi pri obvladovanju nalezljivih bolezni ter stalnim povečevanjem bremena nenalezljivih bolezni. Dogajanja na področju pojavljanja nalezljivih bolezni pa kažejo, da še daleč nismo uspeli omeji nalezljivih bolezni. Pojavljajo se novi povzročitelji, pa tudi že obvladane nalezljive bolezni spet ogrožajo prebivalstvo na nekaterih območjih. Poseben izziv predstavlja pojav pro mikrobne rezistence. Na področju kroničnih bolezni in stanj beležimo veliko uspehov, kar pozi vno vpliva na trajanje življenjske dobe. Pojavljajo pa se že nova stanja, ki načenjajo zdravje prebivalstva. Še posebej kaže izpostavi naraščanje razširjenos debelos ter slabšanje duševnega zdravja. Demografske spremembe so v veliki meri povezane z boljšim zdravstvenim stanjem in blagostanjem prebivalstva v razvitem svetu. Delež starejših se še naprej povečuje, medtem ko število novorojenih upada oziroma je v najboljšem primeru na konstantno nizkem nivoju. Take spremembe starostne strukture prebivalstva pa povzročajo povečevanje potreb po zdravstveni dejavnos – še posebej v povezavi z obvladovanjem hitro naraščajočega deleža oseb s kroničnimi boleznimi. Intenziven razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije in s tem povezana digitalizacija na vseh področjih našega življenja prinaša izjemno velike spremembe v načinu življenja in ravnanja posameznika. Mnoge teh sprememb so pozi vne in posamezniku koristne. Še posebej na področju dostopa do zdravstvenih podatkov, kar povečuje možnost sprejemanja odločitev na podlagi podatkov in informacij, s tem pa se povečuje učinkovitost in uspešnost zdravljenja. Poleg pozi vnih učinkov pa ima digitalizacija tudi nega vne učinke – še posebej na področju povečevanja nekemične zasvojenos in povečevanjem tveganja za zlorabo osebnih podatkov. Ne nazadnje kaže izpostavi tudi podnebne spremembe, ki vedno bolj vplivajo na življenje prebivalstva. Beležimo pogostejše pojave ekstremnih vremenskih dogodkov, ki zelo nega vno vplivajo na življenje. Poleg teh neposrednih dejavnikov pa so pomembni posredni vplivi, ki so posledica onesnaževanja zraka, voda, povečevanja mikroorganizmov, alergogenih rastlin, glodalcev in različnih insektov. Vse to ima zelo velik nega vni vpliv na gospodarsko rast in razvoj kme jske dejavnos . V družbenem smislu so podnebne spremembe dejavnik, ki prispeva k povečevanju revščine in nadaljnjem povečevanju razlik med posameznimi skupinami prebivalstva, kar se odraža tudi v slabšem zdravstvenem stanju. 17 Soočeni s temi razmerami smo pri delu v okviru javnega zdravja pred zelo težkimi nalogami, ki terjajo od zaposlenih veliko iznajdljivos , inova vnos , mskega dela, medresorskega povezovanja in sodelovanja. Potreba po interdisciplinarnih pristopih v javnem zdravju je izrazitejša kot kdaj koli prej. Sodelovanje med akademsko sfero, zainteresiranimi stranmi v skupnos in javnim zdravjem je bistvenega pomena za učinkovito implementacijo ukrepov, ki pozi vno vplivajo na razvoj zdravja. Klasične metode dela se umikajo novim pristopom, ki ob uporabi sodobnih tehnologij ter tesnem sodelovanju različnih družbenih deležnikov ustvarjajo pogoje za ohranjanje in krepitev zdravja. Vprašanje, ki si ga moramo postavi , je v kolikšni meri smo usposobljeni za zahtevne naloge, ki se jih lotevamo. Tako kot na drugih področjih se tudi na področju javnega zdravja soočamo težavami, ki so povezane z zastarelimi in sodobnim potrebam neprilagojenimi izobraževalnimi programi. Izobraževanje še vedno postavlja v ospredje faktografsko znanje. Podatki, ki se sicer v realnem življenju izjemno hitro spreminjajo, predstavljajo veliko breme v izobraževalnem procesu, učinkovitost takega izobraževanja pa je zelo slaba. Nemalokrat je potrebno po doseženi formalni izobrazbi veliko intenzivnega učenja in usposabljanja, da lahko zaposleni začnejo s samostojnim delom. Poseben izziv pa so sodelavci, pri katerih je od zaključka študija preteklo že lepo število let. Velikokrat je odločitev o dodatnem izobraževanju, ki bi omogočilo pridobivanje znanja in veščine, potrebne za uspešno delo v okviru posameznih nalog na področju javnega zdravja, prepuščena njim samim. Včasih pa tako dodatno usposabljanje zaradi tega ali onega razloga sploh ni mogoče. Na eni strani imamo torej izjemno velike potrebe po izobraženih in usposobljenih strokovnjakih, ki bi uspešno delali na novih nalogah, povezanih s sodobnimi potrebami. Na drugi strani pa je velik primanjkljaj kadra – tako v številčnem smislu kot tudi v smislu znanja in veščin, potrebnih za uspešno delo na področju javnega zdravja. Uporaba na dokazih temelječih pristopov na področju javnega zdravja še vedno ni uveljavljena, kot bi morala bi in evalvacija tehnoloških pristopov iz vidika njihove učinkovitos je prej izjema kot pa pravilo. Da bi to spremenili, je potrebno nemudoma vlaga v znanje in usposabljanje vseh, ki delujejo v okviru javnega zdravja - tako s h, ki so v procesu pridobivanja izobrazbe kot s h, ki so že vpe v delo. Vseživljenjsko izobraževanje je danes predpogoj za uspešno delo na področju javnega zdravja. Prenova izobraževalnih programov in pristopov pri usposabljanju je torej nujna. Zače je potrebno pri učiteljih, da bodo lahko pripravili sodobne učne načrte, ki bodo študentom nudili sto, kar bodo v poklicnem življenju potrebovali. Sočasno pa je potrebno pripravi usposabljanja za zaposlene in jih tako ustrezno pripravi za delo v današnjem in prihodnjem času. Sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki imajo na področju izobraževanja in usposabljanja za potrebe javnega zdravja bogato tradicijo in izkušnje, je izjemno pomembno. Kot primer naj navedem ASPHER (The Associa on of Public Schools in European Region), organizacijo, ki povezuje strokovnjake z izjemnimi izkušnjami in znanjem in nudi domišljene izobraževalne programe in pristope. Poleg te so seveda še druge organizacije in združenja, ki na posameznih področjih razvijajo raziskovalne in izobraževalne pristope, ki omogočajo napredek v znanju in usposobljenos zaposlenih v javnem zdravju. Pomembno vlogo pri tem ima v Sloveniji tudi Sekcija za preven vno medicino. Ak vnos , ki jih je izvajala v zadnjih desetletjih na področju izobraževanja je potrebno še intenzivira . Na ta način bo mogoče pomembno vpliva na hitrejši in stalni strokovni razvoj vseh, ki delujejo na področju javnega zdravja. 18 Viri: 1. Mar n McKee, Bernd Rechel, Hans Kluge, Ted 2. WHO-ASPHER Competency Framework for the Public Tulchinsky. Facets of Public Health in Europe. 2014. Health Workforce in the European Region 2020: European Observatory on Health Systems and h ps://www.aspher.org/who-aspher-competency- Policies Series framework-phw.html h ps://www.researchgate.net/publica on/2834626 3. Rebecca A. Bruening, Fá ma Coronado, M. Elaine Auld, 37_Facets_in_Public_Health_in_Europe Gabrielle Benenson, Patricia M. Simone, Health Educa on Workforce: Opportuni es and Challenges. h ps://www.cdc.gov/pcd/issues/2018/18_0045.htm O AVTORJU V svoji dolgoletni karieri je prim. redni prof. Ivan Eržen, dr. med., specialist javnega zdravja, opravljal različne odgovorne naloge v okviru javnega zdravja v Sloveniji, tako na regionalni kot državni ravni. Njegovo raziskovalno področje je vezano na proučevanje zdravja prebivalstva ter dejavnikov, ki na to vplivajo. Poleg širokega strokovnega in raziskovalnega dela veliko časa posveča pedagoškemu delu na področju javnega zdravja, ki poteka na različnih ravneh izobraževanja. S tem in s svojim publicis čnim opusom prenaša znanje in izkušnje s področja javnega zdravja na mlado generacijo in tudi na svoje sodelavce. Trenutno je vodja Šole za javno zdravje, ki je del Nacionalnega inš tuta za javno zdravje ter strokovni direktor NIJZ. Kot redni profesor za javno zdravstvo je ak ven na univerzah v Sloveniji in tujini. 19 20 Izzivi strokovne skupine za imunoprolakso Sekcije za preventivno medicino Alenka Kraigher Zadnji dve stoletji sta prinesli izjemen razvoj mikrobiologije in razcvet tehnologije, kar je omogočilo nastanek cepiv. Cepljenje je globalno razširjeni način varovanja populacije pred nalezljivimi boleznimi in vsak trenutek je primeren, da se spomnimo na pretekle izkušnje s cepljenjem, ki je pripomoglo, da se zmanjšuje število zbolelih in umrlih za nalezljivimi boleznimi, nekaterih pa sploh ne srečamo več. Zaenkrat je samo virus koz uspelo izkorenini . S cepljenjem je treba nadaljeva , da se ne bi vrnile bolezni, zaradi katerih so otroci potrebovali železna pljuča in bergle (otroška paraliza), traheotomijo (davica), se borili s kašljem in obupnim lovljenjem sape (oslovski kašelj), se rodili s prirojenimi okvarami srca, slepoto in gluhostjo (rdečke) ter prebolevali pljučnico in vnetje srednjega ušesa (okužba s pnevmokoki) ali pa celo umrli zaradi ošpic ali hemofilusnega meningi sa. Poleg prepoznavanja velike koris cepljenja se porajajo tudi dvomi v njegovo učinkovitost, varnost in potrebnost. Sodobna informacijska tehnologija nudi neslutene možnos za širjenje dezinformacij o cepljenju, kar se lahko odrazi v manjšem deležu cepljenih in pomeni tudi oviro pri uvedbi novih cepljenj. V zadnjih dvajse h le h se v splošni in strokovni javnos pri nas pojavljajo tudi vprašanja o potrebnos ohranitve obveznega cepljenja. Ustavno sodišče je leta 2004 ocenilo, da koris , ki jih prinaša obvezno cepljenje za zdravje posamezniku in članom širše skupnos , presegajo težo posledic posega v ustavne pravice posameznika. Zato obvezno cepljenje, kot ga določa Zakon o nalezljivih boleznih, ni prekomeren ukrep.¹ Znanost ponuja odgovore na vprašanja, zakaj je ob zmanjševanju števila zbolelih za nalezljivimi boleznimi cepljenje še potrebno, zakaj so prekinitve cepljenja za krajše ali daljše obdobje za populacijo lahko usodne, zakaj je treba poleg individualne imunos doseči tudi kolek vno, zakaj je kljub možnim, vendar redkim neželenim učinkom pridruženim cepljenju le-to prepotrebno za posameznika in za prebivalstvo. Cepljenje otrok je eden izmed najbolj uspešnih in učinkovi h javnozdravstvenih programov. Pri načrtovanju programa se upoštevajo merila, ki omogočajo oceno argumentov za ali pro vključitvi določenega cepljenja v ru nski program. Ta merila so resnost bolezni, obseg bremena bolezni, učinkovitost in varnost cepljenja, sprejemljivost cepljenja in prednost enega cepljenja v primerjavi z drugimi cepljenji, ki bi jih tudi lahko izbrali.² Kljub kriterijem pa je določitev prioritet težka, ker finančna sredstva niso ____________ ¹ Ustavno sodišče RS. (2004). Odločba o ugotovitvi, da prva alineja prvega odstavka 22.člena, 4. točka prvega odstavka 57. člena in drugi odstavek 57. člena Zakona o nalezljivih boleznih niso v neskladju z Ustavo, in o ugotovitvi neskladnos Zakona o nalezljivih boleznih z Ustavo. h ps://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=200425&stevilka=1089 ² Houweling, H., Verweij, M., Ruitenberg, E.J. (2010). Na onal Immunisa on Programme Review Commi ee of the Health Council of the Netherlands. Criteria for inclusion of vaccina ons in public programmes. Vaccine, 28(17), 2924-31. h ps://doi.org/10.1016/j.vaccine.2010.02.021 21 neomejena, mnoga cepljenja se morajo izvaja še po tem, ko bolezni ne opažamo več in ko te ne pomenijo bremena, ali pa celo ko niso na voljo podatki za prikaz stroškovne učinkovitos . V prelomnih obdobjih, kot so bila osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je obakrat nastajala nova zakonodaja in se je spreminjala organiziranost na področju zdravstva, je Stalna strokovna skupina za imunoprofilakso Sekcije za preven vno medicino (SPM) odigrala ključno vlogo pri vključevanju novih elementov za delovanje sistema na področju cepljenja. S svojim interdisciplinarnim pristopom stalno igra ak vno vlogo pri pomembnih mejnikih v programu cepljenja, kot so smernice za strokovno delo, poročanje o cepljenju in neželenih učinkih, vpeljava registra cepljenja in računalniške izmenjave podatkov, uveljavitev poročanja zdravstvene napake v povezavi s cepljenjem, krepitev veščin komuniciranja o cepljenju. V okviru svojega delovanja nenehno poudarja pomen vključitve vsebin o cepljenju v kurikulum na vseh nivojih izobraževanja in usposabljanja v zdravstvu. Na rednih strokovnih srečanjih, kjer je obravnavana aktualna problema ka in posredovana strategija razvoja in doktrine na področju javnega zdravja, so vselej prisotne teme o cepljenju. Na kongresih doma in v tujini so predstavljene strategije in izsledki raziskav. S sodelovanjem domačih in tujih strokovnjakov potekajo delavnice na temo cepljenja, neželenih učinkov in veščin komuniciranja.³ Pripravlja in posreduje gradiva za splošno in strokovno javnost o cepljenju in varovanju pred nalezljivimi boleznimi, med drugimi tudi respiratornem sincicijskem virusu (RSV), ki mu je namenjena tudi podstran na spletnem portalu SPM.⁴ Večkrat letno, tudi prek srečanj z novinarji, splošni javnos predstavlja izbrane teme o cepljenju pro gripi, pnevmokoknim in meningokoknim okužbam, klopnemu meningoencefali su, oslovskemu kašlju, noricam idr. Vzpostavljeno je sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki si želijo vlogo pri informiranju o cepljenju, zato pričakujejo državne kampanje o cepljenju. Sodeluje s študen Medicinske fakultete Univerz v Ljubljani in Mariboru, ki izvajajo ak vnos na področju varovanja pred nalezljivimi bolezni in cepljenja. Omogoča spletna izobraževanja za strokovno javnost na temo cepljenja pro izbranim boleznim za ciljne skupine. Stalna strokovna skupina za imunoprofilakso nenehno poudarja, da je cepljenje vrednota in vsakdo, ne glede na starost, mora ime enake možnos za cepljenje, opredeljeno v nacionalnem programu. V prihodnje je treba okrepi sodelovanje z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja imunoprofilakse. Zgradi je treba trdne temelje za delovanje v kriznih razmerah, ki jih lahko povzročijo znižanje precepljenos ali neželeni učinki, pridruženi cepljenju. Vključi je treba nove pristope pri komuniciranju o cepljenju. Streme je treba za tem, da se v nacionalni program skladno z merili vključi čim več cepljenj, s ciljem izboljšanja kakovos življenja. Uporaba meril spodbuja zaupanja vreden in odgovoren postopek odločanja, ki lahko pomaga ohrani zaupanje javnos . Raziskava stališč in odnosa ključnih javnos do cepljenja v Sloveniji je leta 2017 pokazala, da matere kot viru informacij o cepljenju najbolj zaupajo zdravstvenim delavcem, kot sta zdravnik in medicinska __________________ ³ h ps://www.spm.si/category/posvetovanja/ ⁴ h ps://www.spm.si/ 22 sestra, in da je delež zdravnikov, ki zaupajo v cepljenje in učinkovitost cepiv, zelo visok.⁵ Spomin na nalezljive bolezni nas opominja, da se mnoge zlahka vrnejo in da je pojav na enem koncu lahko v trenutku grožnja za ves svet. Z vprašanjem cepljenja je potrebno strateško ukvarjanje, načrtovanje in izvajanje takega informiranja o cepljenju, ki bo utrjevalo in vračalo zaupanje v znanost in zdravstveni sistem ter povrnilo razumevanje, da gre za naložbo v zdravje posameznika in skupnos . _______________________ 5 Kraigher, A. (urednik). Cepljenje : stališča in odnos ključnih javnos do cepljenja v Sloveniji. Slovenska izd. Ljubljana: Nacionalni inš tut za javno zdravje, 2018. h ps://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/monografija_8_07-03-18.pdf O AVTORICI Prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher, doktorica medicine, specialistka epidemiologije z doktoratom na področju epidemiologije in javnega zdravja. Vse skozi je bila zaposlena na NIJZ oziroma njegovih predhodnikih in bila direktorica Inš tuta za higieno, epidemiologijo in laboratorijsko diagnos ko IVZ, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja IVZ in predstojnica Centra za nalezljive bolezni NIJZ. V svoji strokovni, znanstveni in pedagoški karieri je bila ak vna na področju nalezljivih bolezni, cepljenja in dejavnos odzivanja na grožnje zdravju prebivalstva na območju cele države. Bila je nosilka oziroma je sodelovala v številnih raziskovalnih projek h (ARIS in DG SANCO). Bila je glavna mentorica številnim specializantom iz epidemiologije in javnega zdravja. Delovala je v različnih strokovnih svetovalnih telesih Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi in zadnjih deset let v strokovno-strateški svetovalni skupini za cepljenje v Kopenhagnu. Je avtorica številnih strokovnih in znanstvenih del in ima v Scopus 1596 čis h citatov v zadnjih dese h le h. Je ak vna recenzentka v domačih in mednarodnih revijah ter članica uredniškega odbora revije Zdravstveno varstvo. Predsednica Sekcije za preven vno medicino je bila od 2006 do 2016. Kot vodja Skupine za potovalno medicino in imunoprofilakso je skrbela za razvoj potovalne medicine pri nas in učinkovito delovanje portala »Zdravinapot.si« ter izpeljavo številnih dogodkov s področja cepljenja in potovalne medicine. 23 24 Razvoj in delovanje potovalne medicine v okviru Sekcije za preventivno medicino Alenka Kraigher, Zoran Simonović Potovalna medicina je interdisciplinarna veja medicine, ki se ukvarja z zaščito zdravja potnikov z vidika izpostavljenos številnim okoljskim in družbenim dejavnikom tveganja na potovanju. V zadnjih 20 le h se je izoblikovala v samostojno zdravstveno panogo, ki jo v svetu na doktrinarnem nivoju vodijo iz osrednje nacionalne inš tucije za javno zdravje. Varovanje zdravja prebivalstva v povezavi z mednarodnimi potovanji je naloga celotne zdravstvene službe, ki se srečuje s potniki v mednarodnem prometu. Pri tem ne gre le za ohranjanje zdravja samega potnika temveč tudi za javnozdravstveni vidik ohranjanja zdravja skupnos s preprečevanjem vnosa povzročiteljev bolezni s potniki v domače okolje. Potovanja v manj razvite in nerazvite države so v porastu, zato je vse več potnikov v nevarnos zaradi bolezni, ki jih lahko dobijo na po , izpostavljeni pa so tudi drugačnim klimatskim in vremenskim razmeram, nadmorski višini, slabi preskrbi z vodo, slabim higienskim razmeram itd. Cepljenje in zaščita z zdravili ter ustrezno strokovno svetovanje so izrednega pomena. Tako kot drugod po svetu imajo tudi slovenski potniki in turis čne organizacije potrebo po kvalitetnih informacijah o zdravem načinu potovanja in javnozdravstvene ak vnos osveščanja ciljnih skupin pred potovanjem so namenjene izboljšanju varnega vedenja v povezavi s potovanji. Strokovni razvoj področja varovanja zdravja prebivalstva v povezavi z mednarodnimi potovanji je bil v preteklos dokaj prepuščen posameznim izvajalcem in ni bil koordiniran iz osrednje javnozdravstvene inš tucije. Storitve varovanja zdravja potnikov v Sloveniji izvajajo ambulante za potnike na območnih enotah Nacionalnega inš tuta za javno zdravje (NIJZ) ter deloma tudi nekateri zdravniki primarnega zdravstvenega varstva. Infekcijska klinika na UKC Ljubljana pa pretežno obravnava potnike po potovanju. Strokovni nivo obravnave potnikov se med izvajalci značilno razlikuje, do pred nekaj le so primanjkovale tudi nacionalne strokovne smernice ter relevanten vir informacij za potnike in izvajalce potovalne medicine. V Sloveniji je potekala na področju javnega zdravja od leta 2003 do 2013 obširna akcija, namenjena varnemu in zdravemu potovanju. Izvajali so jo na takratnem Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, v podporo je bila ustanovljena spletna stran www.zdravinapot.si in izdana informa vna gradiva. Osnovni cilj projekta »Zdravi na pot in nazaj« je bil izboljšanje zavedanja o tveganju različnih ciljnih skupin na mednarodnih potovanjih ter s tem izboljšanje preven vnega vedenja pred in med potovanjem (od pravočasnega iskanja strokovnega nasveta pred potovanjem, izvedbe ustreznih cepljenj in zaščite z zdravili do preven vnega ravnanja in izogibanja tveganjem na potovanju). Z reorganizacijo ustanov na področju javnega zdravja je naloge izvajanja promocijsko-izobraževalnih ak vnos in spletni portal Zdravi na pot in nazaj leta 2015 prevzela Sekcija za preven vno medicino, ki ima to dejavnost opredeljeno v svojem statutu in ima oblikovano Stalno strokovno skupino za potovalno medicino. Velik obisk spletne strani, številna postavljena vprašanja v zvezi 25 z zdravjem na potovanju, predvsem pa obisk v ambulantah za potnike stroko obvezujejo, da se s programom dolgoročno nadaljuje. Sekcija za preven vno medicino nadaljuje z upravljanjem spletne strani www.zdravinapot.si in skrbi za redno osveževanje informacij in ozaveščanje potnikov o tveganjih za zdravje na potovanju. Potniki se lahko na spletni strani sami seznanijo z glavnimi zdravstvenimi tveganji pri potovanjih na posamezne des nacije ter s priporočenimi nasve za zaščito zdravja, lahko pa na spletni strani tudi postavljajo vprašanja o zašči zdravja pred potovanjem, na katera jim spro odgovarjajo strokovnjaki za potovalno medicino, ki se lahko pohvalijo s pridobljenim mednarodnim cer fikatom znanja iz potovalne medicine pri mednarodnem združenju za potovalno medicino (ISTM – Interna onal Society of Travel Medicine). Vsako leto strokovnjaki potovalne medicine odgovorijo na več 100 povpraševanj potnikov. Letno ima spletna stran tudi do več kot 50.000 ogledov. Sekcija za preven vno medicino s spletnim portalom Zdravi na pot skrbi za: ź vzdrževanje pla orme za poenoteno obravnavo potnikov v mednarodnem prometu v državi, zagotavlja nacionalno referenčno točko za podajanje relevantnih informacij za varovanje zdravja v povezavi z mednarodnimi potovanji za strokovno in splošno javnost, ź zagotavlja izobraževanje za strokovnjake, ki se ukvarjajo s področjem potovalne medicine. Področje potovalne medicine je postopoma postajalo vse bolj pomemben del ak vnos Sekcije za preven vno medicino. Že na 2. kongresu preven vne medicine je področje bilo izpostavljeno s predstavitvijo varovanja zdravja potnikov. Vsebine zaščite zdravja na potovanju so bile sestavni del naslednjih kongresov in rednih letnih srečanj Sekcije za preven vno medicino, na katerih so bile predstavljene novos v potovalni medicini ter izdelava smernic za predpisovanje an malarične kemoprofilakse in cepljenj za potnike. Na delavnicah so izvajalci potovalne medicine sodelovali pri reševanju prak čnih izzivov zaščite posameznih skupin potnikov (kronični bolniki, otroci, nosečnice, starostniki, dolgotrajni potniki, poslovni potniki, odprave …). Organizirane so bile tudi delavnice za turis čne vodnike in turis čne delavce, ki se morajo zaveda tveganj na potovanju in pravočasno opozori potnike, kje pred potovanjem najdejo relevantne informacije in kako pravočasno poskrbijo za strokovno oskrbo ter zaščito zdravja potnikov. Srečanja so bila tudi osnova za izboljšanje kakovos dela v ambulantah za potnike in poenotene pristope k zašči zdravja potnikov. Leta 2019 je bil v sklopu ak vnos Sekcije za preven vno medicino organiziran tudi novinarski zajtrk s podanimi nasve za skrb za zdravje oseb pred potovanjem, na potovanju in po vrnitvi domov. Med člani Sekcije za preven vno medicino je pomembno izpostavi prim. izr. prof. dr. Alenko Kraigher, ki je tako rekoč orala ledino pri vključevanju potovalne medicine kot samostojne interdisciplinarne medicinske veje, ki v svojem bistvu spada v domeno preven vne medicine. Pri tem so ji pomagali tudi prof. dr. Maja Sočan, prim. mag. Karl Turk, Tatjana Berger, doc. dr. Tatja Kostnapfel in Saša Nikolič. Področje potovalne medicine v našem prostoru sedaj razvijata predvsem Ondina Jordan Markočič in Zoran Simonović, ki skrbita tako za napredek potovalne medicine pri nas kot tudi v tujini z njuno ak vno vlogo v mednarodnem združenju za potovalno medicino. Urednik spletne strani je doc. dr. Mitja Vrdelja, tehnično pomoč nudi Klemen Mišič. Portal deluje s podporo donatorskih sredstev. 26 Viri: Izbrana dela članov Sekcije za preven vno medicino: 6. Kostnapfel-Rihtar T, Berger T, Poplas-Susič T, Selič P, 1. Sočan M. Cepljenje potnikov. Medicinski razgledi, Vajd R, Car J. Analiza obiska spletnih strani z 2004, Letnik 43, supl. 3, str. 13-19. zdravstvenimi informacijami: predstavitev obiskov in 2. Simonovič Z, Turk K. Role of travel agencies in najpogostejših vprašanj uporabnikov. Zdrav Vars preven ng travel related health risks. V: Program and 2012; 63(3):173-81. book of abstracts. Lisbon: Interna onal society of 7. Simonovič Z. Slovenske smernice in novos na travel medicine, 2005. Str.173. področju cepljenj in kemoprofilakse za potnike. Med 3. Kraigher A. Cepljenje pro nalezljivim boleznim, ki razgl 2013; 52 (supl. 5): 15-23. ogrožajo potnike. Naša lekarna, 2006, letn. 1, št. 2, str. 8. Simonović Z, Jordan-Markočič O. Potovalna medicina 49-52. za turis čne vodnike in turis čne delavce. V: Kraigher 4. Berger T, Kostnapfel-Rihtar T. Kako obisk spletne strani A (ur.), Berger T (ur.), Nikolič S (ur.). Javno zdravje - pripomore k varnem potovanju. V Kraigher A (ur.), povezovanje za zdravje : zbornik izvlečkov = Public Berger T (ur.), Piškur-Kosmač D (ur.). Izzivi javnega health - networking for health. Ljubljana: Sekcija za zdravja v tretjem sočletju. Zbornik referatov 4. preven vno medicino Slovenskega zdravniškega slovenski kongres preven vne medicine; 2007 maj društva, 2016. Str. 240. 17-19; Portorož. Ljubljana: Sekcija za preven vno medicino Slovenskega zdravniškega društva, 2007; 63. 5. Berger T, Nikolič S, Jordan-Markočič O, Rupnik K. Določanje karakteris k obiskovalca v Ambulan za potnike 2005-2008: zaključno poročilo projekta. Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo, 2008:42 strani. 27 O AVTORJIH Prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher, doktorica medicine, specialistka epidemiologije z doktoratom na področju epidemiologije in javnega zdravja. Vse skozi je bila zaposlena na NIJZ oziroma njegovih predhodnikih in bila direktorica Inš tuta za higieno, epidemiologijo in laboratorijsko diagnos ko IVZ, predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja IVZ in predstojnica Centra za nalezljive bolezni NIJZ. V svoji strokovni, znanstveni in pedagoški karieri je bila ak vna na področju nalezljivih bolezni, cepljenja in dejavnos odzivanja na grožnje zdravju prebivalstva na območju cele države. Bila je nosilka oziroma je sodelovala v številnih raziskovalnih projek h (ARIS in DG SANCO). Bila je glavna mentorica številnim specializantom iz epidemiologije in javnega zdravja. Delovala je v različnih strokovnih svetovalnih telesih Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi in zadnjih deset let v strokovno-strateški svetovalni skupini za cepljenje v Kopenhagnu. Je avtorica številnih strokovnih in znanstvenih del in ima v Scopus 1596 čis h citatov v zadnjih dese h le h. Je ak vna recenzentka v domačih in mednarodnih revijah ter članica uredniškega odbora revije Zdravstveno varstvo. Predsednica Sekcije za preven vno medicino je bila od 2006 do 2016. Kot vodja Skupine za potovalno medicino in imunoprofilakso je skrbela za razvoj potovalne medicine pri nas in učinkovito delovanje portala »Zdravinapot.si« ter izpeljavo številnih dogodkov s področja cepljenja in potovalne medicine. Zoran Simonović je zdravnik epidemiolog, specialist javnega zdravja, predstojnik in vodja Enote za nalezljive bolezni na mariborski območni eno NIJZ in regijski koordinator za cepljenje. Strokovno se ukvarja s področjem obvladovanja in preprečevanja nalezljivih bolezni, ak vno pa tudi z obvladovanjem odpornos mikrobov pro pro mikrobnim zdravilom in preprečevanjem bolnišničnih okužb. Je podpredsednik Sekcije za preven vno medicino pri SZD, član Nacionalne medresorske komisije za smotrno rabo pro mikrobnih zdravil ter dejaven v mednarodnem združenju za potovalno medicino in evropskem združenju za javno zdravje. Je tudi član drugih delovnih skupin in odborov v okviru ustanov in organizacij na področju javnega zdravja in potovalne medicine. Sodeluje z Medicinsko fakulteto in Fakulteto za zdravstvene vede v Mariboru pri predme h Mikrobiologija z imunologijo, Javno zdravje z epidemiologijo in Tropska medicina. Je avtor in soavtor številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov ter veljavnih strokovnih smernic. Za svoj prispevek pri prostovoljnem delu je leta 2018 prejel naziv Naj mentor prostovoljcev. V prostem času pa je predvsem popotnik, ki je obiskal že več kot 120 držav sveta in na NIJZ strokovno pokriva tudi področje potovalne medicine. Sodelovanje Sekcije za preventivno medicino v mednarodnem okolju – vključitev in aktivno sodelovanje v European Public Health Association (EUPHA) Tit Albreht Sekcija za preven vno medicino (SPM) je bila v vsem polstoletnem obdobju, posebno pa od osamosvojitve Slovenije dalje, ak vna tudi v mednarodnem okolju. Sprva se je to udejstvovanje nanašalo predvsem na sodelovanje na letnih konferencah European Public Health Associa on (EUPHA). EUPHA je bila ustanovljena leta 1992 v Parizu in je od tedaj dalje vsako leto povabila javnozdravstvenike iz celotne Evrope na konference, na katerih so lahko predstavili svoje raziskovalno delo in dosežke na področju javnega zdravja. V začetku so bile konference rela vno majhne s 300 do 500 udeleženci, postopoma pa so začele ras po obsegu in po številu prijavljenih prispevkov. Ta razvoj je še pospešila združitev letnih konferenc EUPHA z letnimi konferencami ASPHER (Združenja šol javnega zdravja Evropske regije SZO). Zadnjih dveh konferenc v Berlinu in Dublinu se je tako udeležilo med 2300 in 2500 udeležencev iz več kot 80 držav vsega sveta (2). Ob koncu 90-ih let prejšnjega stoletja pa je dozorelo mnenje, da bi bilo prav, da bi se Sekcija polnopravno vključila v EUPHA. Sprva smo morali nekoliko dopolni statut in poudari , da naši člani niso le zdravniki, saj EUPHA zahteva od ma čnih nacionalnih organizacij, da zastopajo vse strokovnjake, ki delujejo v javnem zdravju. SPM je postala polnopravna članica EUPHA leta 2001, torej le devet let po ustanovitvi EUPHA. Od takrat dalje so predsednice in predsedniki Sekcije sodelovali na sejah Upravnega odbora EUPHA in tako tudi soodločali o delu te pomembne mednarodne organizacije. SPM je počasi pridobivala na ugledu in na statusu med članicami. Tako je leta 2005 nastala ideja o skupni organizaciji letne konference, ki je sicer fizično potekala v Gradcu v Avstriji, vendar pa sta – poleg Avstrijskega združenja za javno zdravje – kot soorganizatorja sodelovala tudi SPM in Hrvaško združenje za javno zdravje. V okviru SPM se je postopoma krepilo delo mladih kolegic in kolegov, ki so ustanovili tudi svojo delovno skupino. Le-ta se je tvorno vključila v delo evropskih mladih javnozdravstvenikov, ki pod imenom EUPHAnxt delujejo pri EUPHA in predstavljajo pomembno razvojno os organizacije, kjer leži tudi njena prihodnost. Leta 2016 je bila podana kandidatura Slovenije za samostojno organizacijo letne konference EUPHA. Kandidaturo sva skupaj predstavila takratni direktor NIJZ, prof. dr. Ivan Eržen in jaz, kot predsednik SPM. Sam sem se tudi v svojem programu kot kandidat za predsednika SPM zavzel za bolj intenzivno mednarodno sodelovanje. Kandidatura je bila uspešna in po dveh le h priprav je Ljubljana prvič gos la letno konferenco EUPHA. Potekala je v Cankarjevem domu v Ljubljani med 28. novembrom in 29 in 1. decembrom 2018. Udeležilo se je je 1675 udeležencev iz 72 držav, ki so sodelovali pri sedmih plenarnih sejah, 14 predkonferenčnih delavnicah, 160 delavnicah, ustnih in pitch predstavitvah ter pri 20 posterskih sprehodih. Konferenca je ponudila priložnost za udeležbo več kot 120 javnozdravstvenikom iz Slovenije, saj gos telj vedno lahko k udeležbi pritegne večje število svojih strokovnjakov pod ugodnejšimi pogoji. Tako se je Slovenija še trdneje usidrala med države, ki imajo razvito javno zdravje in predvsem njegov razvoj ter raziskovanje na področju javnega zdravja. Po zaključku mandata in primopredaji funkcije predsednika moji naslednici, doc. dr. Oliveri Stanojević Jerković sem bil s strani grških kolegov predlagan za predsednika EUPHA. Po premisleku sem kandidaturo sprejel in bil na letni konferenci v Berlinu leta 2022 izvoljen za prihodnjega predsednika z mandatom od leta 2024 dalje. Moje tri ključne točke programa so bile (2): 1. Na mladih stoji razvoj in samo s široko bazo mladih strokovnjakov javnega zdravja lahko poskrbimo za razvoj stroke. 2. Evropa je ena in ni omejena na države članice Evropske unije, ampak je opredeljena z Evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije – kolegice in kolegi iz držav zunaj EU še posebno potrebujejo našo podporo in ak vno sodelovanje. 3. Pandemija covida-19 je bila velika preskušnja za javno zdravje in celotne družbe. Vseeno pa moramo sledi temu, da se vrnemo k s m javnozdravstvenim prioritetam, ki nam bodo pomagale obvlada vrzeli v zdravju, ki jih prinašajo demografska in epidemiološka tranzicija ter socioekonomske in komercialne determinante zdravja. Z njimi prihaja namreč največje breme nega vnega zdravja, to so kronične nenalezljive bolezni, ki predstavljajo daleč največje breme bolezni v vseh najbolj razvi h državah, s tem pa tudi v Sloveniji. Pomembno je vztraja na razvojni po , ki jo je Slovenija tudi sicer že zastavila na področju javnega zdravja. To velja poudari , kljub temu, da žal še nimamo sprejete nacionalne strategije javnega zdravja, ki bi zagotovila tudi trajnostne vidike razvoja, krepitve stroke in raziskovanja na tem pomembnem strokovnem in znanstvenem področju. Mednarodno delovanje SPM, obeh ključnih nacionalnih ustanov, NIJZ in NLZOH, Registra raka ter obeh medicinskih in vseh zdravstvenih fakultet predstavlja močno podlago za nadaljnjo znanstveno in strokovno rast stroke, ki jo izkazujejo tudi mnogi uspešno zaključeni mednarodni projek . Verjamem, da lahko v sodelovanju na vseh treh ravneh – mednarodni, nacionalni ter na ravni ustanov in regij – s skupnim tvornim sodelovanjem dosežemo še več. Slovenija je, po zaslugi velikega števila kakovostnih raziskovalcev in strokovnjakov, danes prepoznana kot veliko pomembnejša država na področju javnega zdravja, kot pa bi si upali misli glede na našo velikost. Svoj kamenček v tem razvoju in pri nekaterih pomembnih mednarodnih dogodkih in udejstvovanju je dala tudi SPM. S skupnim predanim delom ter z dejavnim in celovi m vključevanjem mladih kolegov bomo lahko napredovali še hitreje za boljše zdravje vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. 30 Viri: 1. Spletna stran EUPHA: www.eupha.org, dostopljeno 21.7.2024. 2. Povzetek programa dela kot kandidata za predsednika EUPHA, predstavljenega na Upravnem odboru EUPHA, novembra 2022 v Berlinu, Nemčija. O AVTORJU Doc . dr. Tit Albreht, dr. med. je doktorat opravil na področju raziskovanja , zdravstvene službe in zdravstvenih sistemov pri Univerzi v Amsterdamu . Albreht je predstojnik Centra za zdravstveno varstvo na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje Slovenije, raziskovalec na področju raziskovanja zdravstvene službe, zdravstvenih poli k in zdravstvenih sistemov, član znanstvenega odbora European Public Health Associa on EUPHA. Med – letoma 2016 in 2022 je bil predsednik Sekcije za preven vno medicin pri o Slovenskem zdravniškem društvu. Novembra 2022 je bil izvoljen za bodočega predsednika Evropskega združenja za javno zdravje za mandat v le h 2024 2026. Njegovo raziskovalno in strokovno delo je bilo osredotočeno – na nacionalne poli ke in poli ke EU na področju človeških virov v zdravstvu, mobilnos pacientov in obvladovanja raka (slednji dve od leta 2006). Bil je znanstveni koordinator š rih projektov EU na področju poli k za obvladovanje raka, tkim. Projektov skupnega ukrepanja ali Joint Ac ons. Je docent za javno zdravje na obeh slovenskih medicinskih fakultetah ter na Fakultetah za zdravstvene vede v Mariboru in na Jesenicah. 31 32 Strokovni svet za javno zdravje pri Slovenskem zdravniškem društvu Mojca Gabrijelčič Blenkuš Leta 2012 je bil sprejet pravilnik o sestavi in delovanju strokovnih svetov Slovenskega zdravniškega društva, ki so najvišja avtonomna strokovna telesa določene medicinske stroke. Posamezen SS je pri svojih odločitvah zavezan dosežkom znanos , strokovno preverjenim metodam in razvoju stroke. Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva lahko na lastno pobudo ali predlog ustreznega združenja Slovenskega zdravniškega društva ukine posamezni strokovni svet ali ustanovi za posamezno medicinsko področje nov strokovni svet. Predlog oblikovanja Strokovnega sveta za javno zdravje poda Sekcija za preven vno medicino (SPM) pri Slovenskem zdravniškem društvu, Strokovni svet za javno zdravje pa ima pet članov. Strokovna združenja in sekcije, kot je naša SPM, uresničujejo svoje interese preko upravnih odborov pri svojih združenjih in sekcijah in lahko predlagajo člane v strokovni svet svojega oz. sorodnih področij. Strokovni svet za javno zdravje je najvišji strokovni organ društva za našo specialis čno dejavnost. Strokovni svet na temelju strokovnih kriterijev ter epidemioloških in drugih podatkov pripravlja strokovne, ekonomske in organizacijske dokumente za specialis čno dejavnost javnega zdravja. Strokovni svet s svojo sestavo omogoča tesnejše sodelovanje med Glavnim strokovnim svetom Slovenskega zdravniškega društva in zdravniki specialis javnega zdravja ter skupaj s strokovnimi sve drugih specializacij zagotavlja poenoteno stališče zdravstvene stroke za zdravstveno dejavnost in poli ko6. Strokovni svet za javno zdravje spremlja razvoj stroke ter zdravstvene poli ke in njenih ukrepov, ki se nanašajo na javno zdravje; usklajuje in dokončno oblikuje strokovne smernice; predlaga nove metode in pristope na področju javnega zdravja, ki temeljijo na z dokazi podprtem javnem zdravju; prispeva k opredeljevanju kazalcev kakovos s področja specialis čne dejavnos javnega zdravja; spremlja norma ve in standarde kadrovskih in materialnih virov; lahko pripravlja tudi strokovna stališča, analize in ocene stanja za različne relevantne deležnike. Sprejema tudi stališča in ukrepe v primerih, ko prihaja do očitnega odstopanja od sodobnih strokovnih priporočil. Prvič sem bila v Strokovni svet za javno zdravje predlagana leta 2017, kot njegova predsednica je bila izvoljena mag. Pia Vračko. Kot podpredsednica sem jo nadomes la na predsedniški funkciji ob njenem odhodu na mesto državne sekretarke na MZ v letu 2018. Članice sklica v letu 2017 so bile Alenka Skaza, Vesna Viher Hrženjak, Vesna Zadnik in po odhodu Pie Vračko še Helena Koprivnikar. Sklic se je zaradi sindemije covida-19 podaljšal do leta 2022, ko so bili s strani Strokovnega sveta za javno zdravje podani novi predlogi za sklic, v katerem za naslednje š riletno obdobje (2023–2026) delujemo Vesna Kers n Petrič, Vesna Zadnik, Marta Vitek, Vesna Viher Hrženjak in sama ponovno kot predsednica Strokovnega sveta za javno zdravje. O svojem delovanju Strokovni svet za javno zdravje poroča predsednici SPM in upravnemu odboru ter se z njima tudi posvetuje v določenih zahtevnejših situacijah. ____________________________________ h ps://www.szd.si/o-drustvu/strokovni-sve / 33 Ob delu v Strokovnem svetu za javno zdravje sem spoznavala, kako pomembno vlogo ima lahko najvišje avtonomno strokovno telo določene medicinske stroke in kako lahko ključno vpliva ali vsaj skuša vpliva na vitalne odločitve v povezavi z javnim zdravjem v naši družbi. Strokovni svet za javno zdravje je obravnaval različne ključne JZ teme: potrebo po pripravi strategije JZ, in pozval MZ k pripravi strategije JZ z uporabo objavljenega WHO EPHO poročila; pomanjkanje strateškega razvoja kadrov v javnem zdravju, značilno za večino inš tucij javnega zdravja; prenovljeno specializacijo javnega zdravja, umes tev in pomen javnozdravstvenih vsebin v študiju Medicine in Dentalne medicine na MF UL, predlog spremembe Zakona o zdravniški službi glede ustanov za izvajanje specializacije javnega zdravja, pripravo in uskladitev predloga Izhodne strategije za covid-19, ki jo je Slovensko zdravniško društvo pripravilo za ministra za zdravje za področje vseh strok. ODZIVI SSJZ NA POSAMEZNE AKTUALNE TEME ź Najdlje smo se na Strokovnem svetu za javno zdravje ukvarjali s prenovo specializacije javnega zdravja in jo uspešno zaključili z objavo novega programa v letu 2024, prenovljena vsebina se nahaja na povezavi: h ps://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/specialiacije/testna-mapa/javno-zdravje/vsebina-specializacije.pdf?sfvrsn=5f722436_2 ź :Po zaključku ak vne faze sindemije covida-19 in nemočnega opazovanja poskusov poli čno generiranega in klinično vodenega obvladovanja širjenja virusa, ki bi ga bilo z javnozdravstvenega vidika z ukrepi promocije zdravja in spreminjanjem vedenja najverjetneje možno izpelja tudi manj radikalno z večjim uspehom, smo bili zadovoljni, ko je izhodna strategija za sindemijo covida-19, ki jo je Slovensko zdravniško društvo posredovalo ministru za zdravje v preambuli, vsebovala JZ ukrepe: Predlog izhodne strategije za javno zdravje ob izhodu iz epidemije covida- 19 *Dokument, pripravljen na Strokovnem svetu za javno zdravje, usklajen in sprejet na seji Strokovnega sveta NIJZ, 25. 3. 2021 Bolezen covid-19 se ne razvija le kot pandemija. Covid-19 je sindemija (več pandemij skupaj), s priključeno infodemijo. Tvorita jo dve soodvisni kategoriji bolezni, infekcijska SARS-CoV-2 in spekter poslabšanja kroničnih nenalezljivih bolezni s povezanimi dejavniki tveganja, za obe je značilno združeno kopičenje v ranljivih socialnih skupinah in povečevanje neenakos . Zato je potrebno že v času epidemije, še posebej pa v času izhoda iz epidemije, poleg ostalih ak vnos okrepi tudi ak vnos promocije zdravja in dela na socialnih determinantah zdravja v mesektorskem pristopu. Obenem covid-19 ni samo akutna nalezljiva bolezen. Vse več je podatkov o subakutno in kronično potekajoči bolezni, ki prizadene različne organe in organske sisteme. Post covid bolniki zahtevajo integrirano zdravstveno oskrbo ter rehabilitacijo. V luči integrirane obravnave je potrebno načrtova prostorske, predvsem rehabilitacijske kapacitete, ustrezno diagnos čno opremo in kader. Covid-19 kot bolezen kratkoročno prizadene predvsem starejše prebivalce. Ukrepi, ki jih država uvaja za preprečevanje širjenja epidemije, pa bodo dolgoročno prizadeli predvsem mlajše. Ključni izziv za državo je, da se odzove tako z ak vnostmi 34 za zmanjševanje širjenja epidemije kot z ak vnostmi za obvladovanje sindemičnih razsežnos , presečno med obema pa je oblikovanje ukrepov, ki bodo omogočili novo normalnost življenja z virusom ob omogočanju delovanja družbe. Ključno vprašanje za uspešnost takega pristopa je, kako hitro bo država uspela vzpostavi spremljanje sprememb in merjenje situacije. Vzpostavitev posodobljenih in metodološko ustreznih ter infrastrukturno podpr h virov podatkov ter strokovnjakov s sodobnimi znanji za njihovo anali ko in interpretacijo je nujnost, ki jo je za uspešnen izhod nujno vzpostavi na NIJZ in NLZOH v najkrajšem možnem času, po možnos iz nepovatnih sredstev, ki jih EU namenja za izhod iz krize. Na ta način bo javno zdravje drugim medicinskim strokam lahko zagotavljalo ustrezno podlago za načrtovanje dejavnos , dostopno in dosegljivo za vse skupine prebivalstva, ter spremljanje uspešnos dela, različnim sektorjem pa javnozdravstvene podlage za pripravo ukrepov, ki bodo krepili zdravje, povečevali blaginjo prebivalstva, še posebej ranljivih skupin, in zmanjševali neenakos v zdravju. Za ta namen NIJZ kot nujno vzpostavlja Pla ormo za povezovanje strokovno-raziskovalnih inš tucij relevantnih sektorjev v konzorcij za spremljanje zdravja in različnih njegovih determinant ter kakovos življenja in s tem povezanih neenakos , za pridobivanje podatkov in znanj, na podlagih katerih je mogoče proak vno naslavlja porajajoče težave na individualni in družbeni ravni. Za pripravo podlag in za usmerjanje sproščanja ukrepov za preprečevanje širjenja virusa potrebujemo podatke o stanju in poteku epidemije. Prav tako bi nam vpogled v podatke omogočil oceno zdravstvenega stanja prebivalcev tudi glede vseh različnih bolezni in stanj ter njihove spremembe v povezavi s krizo. S stališča priprave podatkov gre za redno obliko dela (npr. priprava strokovnih podlag za odločevalce), kriza, ki smo ji priča, pa je potrebo do določene mere drugače definirala in jo še okrepila. NIJZ kot ključna nacionalna strokovna inš tucija, ki zagotavlja del zdravstvene sta s ke SURS, za uspešen izhod iz krize potrebuje povečane kapacitete za revitalizacijo epidemiologije nalezljivih bolezni, epidemiologije umrljivos in obolevnos za vse vrste diagnoz po MKB ter spremljanje sistema zdravstvenega varstva in za izgradnjo posodobljenega informacijskega sistema, s katerim bo možno kar najbolj ažurno, celovito in uporabniku prijazno prikazovanje podatkov. Nujno je zagotovi takoj dostopne podatke s področja nalezljivih bolezni z digitalizacijo in informa zacijo celotnega toka podatkov od izvora (kliniki, laboratoriji, epidemiološka preiskava) do podatkovnih zbirk na NIJZ, ki jih je nujno potrebno prenovi . Nujno je zagotovi prenovo kadrovskih, infrastrukturnih in finančnih kapacitet NIJZ, pa tudi kapacitet znanja, da bo lahko s povratnimi javnozdravstvenimi podatki redno oskrboval klinične stroke ter omogočal poglobljene podatkovne analize v primeru izkazanih potreb. Zato je dodatno potreben premik za vzpostavitev kapacitet za anali ko, sta s čno modeliranje in napovedovanje, primarno na področju nalezljivih bolezni, v nadaljevanju pa čimprej razširjeno tudi na druga področja delovanja NIJZ, vključno z izračunavanjem bremena bolezni, poškodb in dejavnikov tveganja. Po podatkih NIJZ imajo največ težav s slabšanjem dejavnikov življenjskega sloga (še posebej z zmanjšanjem telesne dejavnos in z naraščanjem debelos ) s s težavami v duševnem zdravju in s , ki že imajo kronične bolezni. Zato je delovanje preven vne dejavnos v primarnem zdravstvenem sistemu nujno in ga je potrebno čim prej ponovno vzpostavi na vzdržen način. Preven vni programi zdravega življenjskega sloga za različne populacijske skupine so bili z ukrepi za zajezitev epidemije namreč začasno ustavljeni, kadri pa prerazporejeni na naloge za obvladovanje pandemije. Preven va kroničnih nenalezljivih bolezni je še posebej pomembna, saj raziskave in podatki o obolevnos in umrljivos kažejo, da so najbolj ogroženi za težje poteke bolezni covida-19 in povečano umrljivost prav bolniki z kroničnimi boleznimi. Z zaustavitvijo preven vnih ak vnos tako povečujemo delež rizičnih kroničnih bolnikov in povečujemo nega vne posledice pandemije covida-19, na kar opozarja pristop obvladovanja sindemije. 35 Potrebno je zelo jasno opredeli tudi razvoj epidemiološke in higienske oz. zdravstveno ekološke stroke ter njene kadrovske popolnitve, enako velja za nujno urgentno epidemiologijo in kriznim centrom za epidemiologijo. Epidemija covida-19 je prispevala k dodatnemu povečevanju neenakos zaradi okoljskih dejavnikov tveganja. Za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni okoljski dejavniki tveganja prevzemajo vlogo pomembnih dejavnikov tveganja, obenem pa bistveno vplivajo na socialno ekonomske determinante zdravja. V okviru izhodne strategije je še posebej zaradi sindemije covida-19 in pojava novih ranljivos potrebno okrepi prizadevanja za zmanjšanje neenakos , ki izhajajo iz dejavnikov okolja – okrepi prizadevanja ranljivos potrebno okrepi prizadevanja za zmanjšanje neenakos , ki izhajajo iz dejavnikov okolja – okrepi prizadevanja za dostop vseh prebivalcev do zadostnih količin skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode, okrepi prizadevanja za varnost in kakovost živil ter čim večjo samooskrbnost s ključnimi živili, okrepi prizadevanja za zagotovitev primernih bivalnih pogojev, okrepi prizadevanja za zmanjšanje onesnaženos zunanjega zraka in zraka v notranjih (zlas javnih) prostorih, okrepi prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenos škodljivim ravnem hrupa v javnih in delovnih prostorih, okrepi prizadevanja za sprejemanje ukrepov blažitve, zlas pa prilagajanja podnebnim spremembam. Zmanjšanje neenakos zaradi okoljskih dejavnikov zahteva sodelovanje različnih sektorjev (okolje in prostor, energe ka, transport, kme jstvo, šolstvo …) na subnacionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju, posebno odgovornost in povezovalno vlogo pri tem mora prevze javnozdravstveni sektor. Smernice evropskih in svetovnih javnozdravstvenih inš tucij že leta opozarjajo na nujnost kon nuiranega delovanja in gradnje sistema pripravljenos , načrtovanja in preverjanja odzivanja na grožnje za javno zdravje. Potrebno je vzpostavi kon nuiran, centralno voden sistem kriznega upravljanja z grožnjami na področju nalezljivih bolezni, razvoj »emergency opera on centra«, ki bo zagotavljal ustrezne kadrovske vire, interdisciplinarno sodelovanje z zdravstvenimi in ne-zdravstvenimi deležniki, stalno obnavljanje načrtov pripravljenos na področju javnega zdravja, usklajenost delovanja deležnikov v takšnih situacijah in preverjal njihovo opera vnost na simulacijskih vajah. Takšna organizacijska struktura lahko zagotavlja učinkovito krizno vodenje ter komunikacijo ob nenadnih dogodkih. To je vodilo do ustrezne pripravljenos deležnikov in učinkovitega, usklajenega odzivanja ob morebitnih tveganjih za zdravje ljudi. Zato je za ta pomemben segment dela na področju javnega zdravja potrebno zagotovi ustrezne kadrovske, organizacijske in finančne vire. Epidemija je zelo močno vplivala na dostopnost do zdravstvenega sistema in na odločitev bolnikov (v primeru simptomov in znakov), pa tudi zdravih oseb za to, da bi poiskali pomoč pri zdravstvenem delavcu v vseh primerih nekovidnih stanj. Ker je bil zdravstveni sistem podhranjen in nezadovoljivo dostopen že pred krizo, se bodo nakopičene težave in tudi dejanska patologija stopnjevale. Potrebno bo delova v dveh smereh: v obdobju po izboljšanju stanja v poepidemijskih razmerah zagotovi dobro triažo bolnikov in tudi uredi hiter dostop do diagnos ke; po drugi strani pa bo nujno vzpostavi trdnejši, bolj prožen zdravstveni sistem, ki bo omogočal ustrezno prilagajanje na krizne razmere, pa tudi vseboval določene rezervne zmogljivos . Glede prve smeri velja poudari , da je rešitev v vzpostavitvi tesnejšega sodelovanja med primarno in sekundarno ravnjo, saj je računa samo na 'filter' primarnega zdravstva nerealno in nekorektno. Potrebno bo tudi zagotovi prehodno obdobje, v katerem bo nekovidni del zdravstvenega sistema deloval nekoliko bolj intenzivno, saj bo drugače zelo veliko izkazanih zdravstvenih potreb ostalo nekri h. Vzpostavljanje jasnih smernic za takšne razmere in nedvoumnih meril za prioritetne sezname bolnikov sta nujna koraka, da ne bi izpus li tega zelo občutljivega trenutka za to obsežno kategorijo bolnih in ogroženih. V tem smislu je potrebno nadaljeva z vztrajanjem na izvajanju vseh preven vnih in presejalnih programov, saj bomo le tako preprečili morebitno dodatno kopičenje neprepoznane patologije, ki bi jo lahko pravočasno veliko enostavneje in ceneje obvladovali. 36 Epidemija bolezni covid-19 je pokazala, kako zelo pomembna je ustrezna usposobljenost zdravstvenih delavcev za sodelovanje pri nalogah iz področja javnega zdravja. Prav dobro sodelovanje vseh lahko bistveno prispeva k večji uspešnos pri obvladovanju te in podobno izjemnih situacij, s katerimi se zdravstveni delavci srečujejo. Zelo pomembno je, da se v programih izobraževanja zdravstvenih delavcev področje javnega zdravja ustrezno okrepi ter na ta način zagotovi boljše možnos za uspešno ukrepanje v izjemnih razmerah. Finančne vire z nepovratnimi (in povratnimi) sredstvi za izvedbo ak vnos v okviru različnih programov in strateških usmeritev ponuja Evropska unija, na primer v okviru zelene in digitalne agende ter programa Next Genera on, v okviru Programa za okrevanje in v okviru kohezijskih sredstev. Zdravstveni sektor in znotraj tega javno zdravje mora glede na svojo vlogo v obvladovanju epidemije covida-19 in vlogo v obvladovanju javnozdravstvenih posledic povezane sindemije v naslednjem destletnem obdobju čimprej naj svoje ustrezno mesto v programih financiranja izhoda iz krize, za kar mora poskrbe Ministrstvo za zdravje. ź Za ohranitev kvote ur za predmet Javno zdravje na MF UL se je Strokovni svet za javno zdravje ak viral do najvišje možne mere s sklicem problemskega srečanja vseh JZ inš tucij z najvišjimi predstavniki Medicinske fakultete v Ljubljani, vendar vsa prizadevanja visoko poenotene stroke niso bila dovolj, da bi premaknila odločitev vodstva MF v prid ohranitve števila ur poučevanja javnega zdravja za bodoče zdravnike, žal. Ohranitev kvote ur za predmet Javno zdravje na MF UL *Pismo SSJZ, naslovljeno Senatu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in dekanu, prof. dr. Igorju Švabu, 24. 9. 2020 Zadeva: Vsebine javnega zdravja v predlogu prenovljenih študijskih programov na Medicinski fakulte Univerze v Ljubljani Spoštovani. S strani Pedagoškega zbora Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF) je bil 29. 7. 2020 Strokovni svet za javno zdravje pri Slovenskem zdravniškem društvu (SSJZ SZD) opozorjen na problem ponovnega krčenja vsebin javnega zdravja (JZ) v enovi h magistrskih študijskih programih EMŠ Medicina in EMŠ Dentalna medicina na UL MF. Ugotovitev izhaja iz dokumenta »Predlog izboljšav in sprememb EMŠ programov Medicina in Dentalna medicina – Študijski program 2020. 2. različica«, ki ga je Delovna skupina Študijski program 2020 v obravnavo pedagoškim delavcem UL MF poslala 1. 7. 2020 v okviru javne razprave, ki je bila odprta do vključno 15. 7. 2020. Po navedbah Pedagoškega zbora Katedre za javno zdravje UL MF so bile prvič vsebine javnega zdravja, vključno z medicino dela, prometa in športa, med obveznimi predme dras čno skrčene pred okoli dese mi le na približno polovični obseg glede na predhodna študijska programa, sedaj pa se ponovno krčijo za okoli polovico. Poleg tega v predlogu novih EMŠ programov vsebine javnega zdravja ne bodo imele več ni svojega samostojnega obveznega predmeta. Pedagoški zbor Katedre za javno zdravje UL MF je SSJZ SZD zaprosil, da zavzame stališče do predstavljenega problema in rešitev, ki jih predlaga Katedra za javno zdravje. 37 SSJZ SZD podpira prizadevanja Katedre za javno zdravje na UL MF glede ohranitve obveznega predmeta javno zdravje v študijskih programih EMŠ Medicina in EMŠ Dentalna medicina na UL MF v procesu prenavljanja programov. Pozivamo, da se stanje na področju vključenos vsebin javnega zdravja v omenjena študijska programa obravnava na naslednji seji Senata UL MF, ki je sicer namenjena potrditvi prenovljenih študijskih programov UL MF. V kolikor bi bili prenovljeni programi na seji senata potrjeni brez samostojnega obveznega predmeta Javno zdravje, SSJZ SZD ocenjuje, da študij medicine in dentalne medicine na UL MF ne bo več celovit. Naši bodoči kolegi ne bi imeli priložnos zadostno spozna vsebin zdravja populacij, vsebin naravnega in družbenega okolja, ki že od Hipokratovih začetkov medicinske znanos veljajo za temeljne neposredne in posredne dejavnike bolezni in zdravja, pa tudi vsebin o zdravstvenih sistemih in poli kah. Le s tako celovi m razumevanjem medicine in zdravstva kot družbene panoge lahko zdravnik celovito razume svojo vlogo, ne le v ambulan pri zdravljenju posameznega pacienta, ampak svojo vlogo v družbi kot pomemben mnenjski voditelj na področju zdravja, medicine in tudi drugih strateških področjih. Prav zato vsebine s področja javnega zdravja v najbolj razvi h državah sveta z veliko hitrostjo postajajo, poleg pred-kliničnega in kliničnega, tretji steber sodobnega študija medicine. SSJZ SZD meni, da morajo ime vsi študen medicine, tako na Univerzi v Ljubljani kot tudi Mariboru, v okviru študija možnost pridobi primeren obseg znanja v okviru obveznih vsebin javnega zdravja, kar pa bi sedanja predvidena prenova programov EMŠ Medicina in EMŠ Dentalna medicina na UL MF onemogočila. Strokovnjaki javnega zdravja že zdaj opažamo, da imajo diploman Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki vsebinam javnega zdravja namenja več prostora v dodiplomskem študijskem programu, bolj poglobljeno razumevanje zdravja in medicine v širšem kontekstu delovanja družbe ter tesne povezanos med zdravjem, boleznijo, medicino ter ekonomskim in socialnim razvojem družbe. Člani Strokovnega sveta za javno zdravje izražamo veliko zaskrbljenost glede bodočega izobraževanja zdravnikov in zobozdravnikov na UL MF in pozivamo Senat Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, da upošteva in sprejme predlog Katedre za javno zdravje ter ohrani samostojni obvezni predmet javno zdravje kot tudi samostojne neobvezne predmete iz vsebin javnega zdravja. Zaradi resnos in dolgoročnih posledic predvidenih sprememb, naše mnenje posredujemo še drugim vrhovnim akademskim, strokovnim, stanovskim in vladnim ustanovam na področju medicine, s pozivom, da preučijo predlog novih študijskih programov EMŠ Medicina in EMŠ Dentalna medicina in podprejo prizadevanja za ustrezno vključenost vsebin javnega zdravja in obveznega predmeta javno zdravje v oba omenjena študijska programa Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. S kolegialnimi pozdravi, prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med., spec. javnega zdravja Predsednica Strokovnega sveta za javno zdravje pri Slovenskem zdravniškem društvu Poslano: - Ministrstvo za zdravje, doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, državna sekretarka, in mag. Vesna-Kers n Petrič, v. d. direktorice Direktorata za javno zdravje; - prof. dr. Ivan Eržen, predsednik Razširjenega strokovnega kolegija za javno zdravje;- prof. dr. Pavel Poredoš, predsednik Slovenske medicinske akademije;- dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije; 38 - mag. Pia Vračko, nacionalna koordinatorica za specializacijo iz javnega zdravja; - prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva; - Milan Krek, direktor Nacionalnega inš tuta za javno zdravje; - mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano; - prof. dr. Vesna Zadnik, vodja Epidemiologije in registra raka pri Onkološkem inš tutu v Ljubljani; - Katedra za javno zdravje MF UL. ź Stroka se je v času zapore javnega življenja v okviru SPM in na pobudo SSJZ sestala na spletnem letnem srečanju in obravnavala vpliv covida-19 na javno zdravje; program spletnega letnega srečanja SPM 2020 je dostopen na spletni strani SPM www.spm.si. O AVTORICI Prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš je zdravnica, specialistka javnega zdravja z opravljenim doktoratom znanos s področja sociologije vsakdanjega življenja na področju promocije zdravja, predvsem na javnih poli kah, ki podpirajo blaginjo in zdravje, s poudarkom na zagotavljanju enakih možnos . Najraje dela na nacionalnih nalogah in jih boga z izkušnjami iz tujine. docentka na MF za področje Jejavnega zdravja in častna članica upravnega odbora EuroHealthNeta. 39 40 Skupna skrb za javno zdravje: most med Strokovno skupino specializantov javnega zdravja in Sekcijo za preventivno medicino Tanja Carli Skrb za ohranjanje zdravja s preprečevanjem bolezni oz. preven vna medicina je eden izmed temeljnih pristopov za obvladovanje zdravstvenih težav prebivalstva. Pri tem vznikajoči globalni javnozdravstveni problemi, kot posledica sprememb v osnovnih in kompleksnih determinantah družbenega ter fizičnega okolja kot tudi sprememb v vedenjskih determinantah, postavljajo strokovnjake javnega zdravja pred vse večje izzive. Njihovo ak vno delovanje je zato pomembnejše kot kadarkoli prej, s tem pa tudi sama vloga preven vne medicine v javnem zdravju. V slovenskem prostoru to gonilno silo zastopa Sekcija za preven vno medicino (SPM) pri Slovenskem zdravniškem društvu, ki že pol stoletja preko delovanja, izobraževanja in raziskovanja v javnem zdravju skrbi za blaginjo posameznika in družbe. Njeno delovanje odraža tako koncept klasičnega javnega zdravja kot tudi novejšo opredelitev (novo javno zdravje) in je rezultat mul disciplinarnega sodelovanja med člani Sekcije, tj. zdravniki, zobozdravniki in strokovnjaki drugih znanos . Tak pristop je temelj za ohranjanje pomembnos javnega zdravja ter zagotavlja največjo kakovost varovanja zdravja prebivalstva. Poleg širokega nabora nalog je ena izmed ključnih poslanstev SPM predaja temeljnih javnozdravstvenih konceptov in znanj specializantom javnega zdravja ter njihovo vključevanje v ak vnos Sekcije. Pomembnost zavedanja pri oblikovanju prihodnih generacij javnozdravstvenikov so člani SPM izkazali na način, da so na skupščini 21. oktobra 2016 v Portorožu podprli pobudo o ustanovitvi Strokovne skupine specializantov javnega zdravja (SSSJZ). Slednja je tako v svojih ak vnos h postala neodvisna in samostojna skupina, ki deluje pod okriljem SPM, in skladno s svojimi zmožnostmi ter pristojnostmi specializantov javnega zdravja, opravlja specifične naloge, kot so opredeljene v Statutu SPM (1). Med najpomembnejšimi nalogami SSSJZ so: zastopanje in zagovorništvo interesov specializantov javnega zdravja v Sloveniji, promocija specializacije javnega zdravja med študen splošne in dentalne medicine ter zdravniki pripravniki, zagotavljanje in izboljševanje kakovos specializacije javnega zdravja s sistema čnim zbiranjem izkušenj, mnenj in predlogov specializantov javnega zdravja, spodbujanje znanstveno raziskovalnega delovanja specializantov javnega zdravja, organizacija ali sodelovanje pri organizaciji strokovnih kongresov, simpozijev, tečajev, razstav in strokovnih sestankov zlas s področja javnega zdravja, sodelovanje in povezovanje v mednarodne organizacije ter sodelovanje in povezovanje s sorodnimi skupinami specializantov v Sloveniji (1). Od ustanovitve do danes so SSSJZ vodili asist. Matej Vinko, dr. med., spec. (2016–2018), Ana Mihor, dr. med., spec. (2019–2021), asist. Tanja Carli, dr. med., spec., univ. dipl. biol. (2022–2023) in Kris na Zadravec, dr. med., specializantka javnega zdravja (2024–). Ak vno delovanje SSSJZ v okviru zastavljene vizije kažejo številni dosežki tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. 41 Na nacionalni ravni velja, poleg tvornega sodelovanja z ma čno SPM v okviru rednega letnega srečanja SPM, posebej izpostavi naslednje ak vnos : sodelovanje z Zdravniško zbornico Slovenije (sodelovanje pri posodobitvi in prenovi e-Lista specializanta ter ocenjevalnega obrazca neposrednih mentorjev), izvedba prvega strokovnega srečanja z naslovom »Ranljive skupine – javnozdravstveni izziv skozi oči Ambulante Pro Bono« z vabljenimi predavatelji iz Ambulante Pro Bono (2), organizacija rednih izobraževanj na aktualno javnozdravstveno tema ko z vodenimi razpravami (t. i. javnozdravstvene vizite) ter sodelovanje v nacionalnih raziskavah skupaj s sodelujočimi inš tucijami (UL MF Katedra za javno zdravje, Inš tut za zdravje in okolje). Ob boku strokovnih vsebin je izrednega pomena uporaba primernih komunikacijskih sredstev, in sicer tako znotraj strok kot pri komunikaciji s splošno javnostjo, saj le dobro poučena populacija lahko vpliva na determinante zdravja. Zavedajoč se pomembnos krepitve veščin komuniciranja za ustrezno naslavljanje ciljnih javnos , smo zato komunikacijske izzive v okviru SSSJZ naslovili na strokovnjake s Centra za komuniciranje na NIJZ. Plod sodelovanja je bila izvedba prvega podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja s področja komuniciranja za specializante javnega zdravja, s poudarkom na organizaciji dogodkov (3). Z namenom poveča svojo prepoznavnost smo v letu 2023 oblikovali tudi uradni zaščitni znak SSSJZ, ki združuje tri elemente, t. j. populacijo, varovanje zdravja in element zdravništva in katerega pobudo je podprla aktualna predsednica SPM doc. dr. Stanojević-Jerković, dr. med. spec. Slika 1. Uradni zaščitni znak SSSJZ (avtor: Tanja Carli) Na mednarodni ravni je pomemben preboj pomenila vključitev SSSJZ v Evropsko mrežo nacionalnih združenj specializantov javnega zdravja (angl. European Network of Medical Residents in Public Health, EuroNet MRPH), v katero smo bili spreje na zimskem srečanju specializantov javnega zdravja v Dublinu leta 2016. EuroNet MRPH je bila ustanovljena leta 2011 kot neodvisna organizacija, katere namen je poveča prepoznavnost in vlogo javnega zdravja, krepi strokovno povezovanje specializantov javnega zdravja, ak vno sodelovanje v projek h in raziskavah, olajša dostopnost do izmenjav v tujini, krepitev zagovorništva javnega zdravja itd. (4). Kot polnopravnim članom mreže so se nam tako odprle številne priložnos za mednarodno sodelovanje, kot npr. sodelovanje v raziskavah Euronet MPRH (npr. zadovoljstvo specializantov javnega zdravja s potekom specializacije (5), informa ka v javnem zdravju, nasprotje interesov med zdravniškimi društvi in industrijo, izgorelost med specializan javnega zdravja, zaposljivost po specializaciji), redno objavljanje strokovnih prispevkov v novičniku u EuroNet MRPH, organizacija EuroNet MRPH srečanja na Veliki planini (2018) ter udeležbe na mednarodnih srečanjih (Dublin 2016; Strassbourg, Lizbona 2017; Nancy 2018; Torino, Dunaj, Utrecht 2019; zimski spletni sestanki 2022, 2023). Nacionalni predstavniki SSSJZ smo zasedali tudi vidna mesta v sami mreži (koordinatorstvo praks 2017; podpredsedništvo 2018; tajništvo 2019; souredništvo novičnika EuroNet MRPH 2023), z letom 2023 pa vzpostavili plodno sodelovanje s Svetovno zvezo združenj za javno zdravje (angl. World Federa on of Public Health Associa ons, WFPHA). Na tak način smo zgradili široko mrežo poznanstev in sodelovanj s kolegi širom Evrope in sveta, kar so dobri obe za nadaljnji razvoj SSSJZ. Pri tem verjamem, da je prav trdna podpora s strani ma čne SPM temelj uspešnega sodelovanja s SSSJZ, ki bo z bodočimi generacijami prenašala tradicijo znanj, veščin in prepričanj za ohranjanje zdravja vseh prebivalcev in s tem v najboljši možni meri zagotovila pogoje za zagotavljanje zdrave in dolgožive družbe. 42 Viri: 1. Statut Sekcije za preven vno medicino. 2016. 4. Pibernik T, Vidovič Š, Vinko M. Zimsko srečanje [Internet]. [Ci rano 2024 Apr 16]. Dosegljivo na: evropskega združenja specializantov javnega zdravja v h ps://www.spm.si/ak -pravilnik-o-sestavi-in- Dublinu. ISIS 2017;2(1): 32-34. delovanju-strokovnih-svetov-szd/ 5. Vinko M, Vidovič Š, Pibernik T. Sa sfac on with public 2. Carli T, Oblak T. Odstranjujmo prepreke pri dostopu health residency program from the perspec ve of do zdravstvenega varstva. ISIS 2023;32(5): 47-49. residents in Slovenia. Eur J Public Health 2017;27(Suppl 3. Carli T. Misliš, da veš, kako organizira dogodek? 3): 1-2. doi. 10.1093/eurpub/ckx189.207. Hišne novice 2023;1(6): 16-18. O AVTORICI Tanja Carli je končala študij biologije in medicine ter v letu 2024 s pohvalo zaključila specializacijo iz javnega zdravja. Je asistentka za področje javnega zdravja na Medicinski fakulte Univerze v Ljubljani, kjer preko pedagoškega dela svoje metodološko in vsebinsko znanje s področja javnega zdravja predaja študentom medicine in dentalne medicine ter študentom drugih zdravstvenih smeri. Njeno ožje raziskovalno področje obsega vsebine s področja metodologije, alergologije in astme, od ocene izpostavljenos , proučevanja učinkov na zdravje do oblikovovanja predlogov javno-zdravstvenih ukrepov. Je prejemnica številnih nagrad (npr. Plečnikova nagrada za izjemne študijske dosežke, Dekanova nagrada za odličen uspeh na medicini, Prešernovo priznanje, prva nagrada na NASA space applica on challenge). Trenutno zaključuje doktorski študij s področja alergijskih reakcij po piku čebele med slovenskimi čebelarji in je vpeta v različne nacionalne projekte s področja zdravja in okolja. 43 44 Novi izzivi in nove priložnosti za prihodnost javnega zdravja – gradimo na 50 letih izkušenj Sekcije za preventivno medicino Matej Vinko, Sonja Tomšič Ob 50. obletnici Sekcije za preven vno medicino (SPM) pri Slovenskem zdravniškem društvu se strokovnjaki javnega zdravja oziramo na bogato zapuščino, ki je s svojim strokovnim znanjem, zagnanostjo in vizijo predstavljala enega od stebrov, na katerih se je razvijalo javno zdravje v Sloveniji. Strokovna srečanja, gradiva ter izobraževanja, grajenje mrež sodelovanja, zagovorništvo – vse to je bilo delo SPM, ki je s povezovanjem z ins tucijami, ministrstvom in univerzami postavljala temelje za bolj zdravo prihodnost. Zavedamo se, da je dediščina SPM več kot le zgodovina. Soočamo se z izzivi, kot so staranje prebivalstva, podnebne spremembe in hitro spreminjajoče polje determinant zdravja, ki zajema vedno bolj pomemben digitalni svet. Vendar nas prav zapuščina SPM uči, da so izzivi tudi priložnos za rast in razvoj. Kot generacija strokovnjakov, ki bo na področju javnega zdravja prisotna v naslednjih desetletjih, smo pripravljeni prevze štafeto. Razumemo, da je za nadaljnji in uspešen razvoj dejavnos javnega zdravja ključno zagotavlja okolje, ki omogoča in spodbuja strokovno rast vsem, ki sodelujemo v izvajanju te dejavnos . Prihodnost bo za celovito javnozdravstveno dejavnost zahtevala znanje in veščine iz ozko usmerjenih, visoko specializiranih področij, a hkra odprtost za nenadne premike oz. spremembe paradigem, ki zahtevajo neprestano preverjanje in prilagajanje konceptov raziskovanja in razumevanja družbenih oz. populacijskih procesov. SPM predstavlja neprecenljivo polje na zemljevidu javnega zdravja v Sloveniji, kjer ima stroka javnega zdravja strokovno avtonomijo, da oblikuje ak vnos na način, da kar najbolje odgovarjajo aktualnim oz. prihodnjim potrebam. Za doseganje svojega potenciala se SPM ne zmore in ne sme opira zgolj na poklicanost, predanost in prizadevnost posameznih strokovnjakov, da prepoznajo nenadni klic dolžnos in zagotovijo izvajanje poslanstva sekcije, ko se potreba pojavi. Ključno je strateško in ciljano delovanje. Zato prepoznavamo ob 50–letnici tudi neizogibno potrebo po pripravi in sprejetju strateškega načrta razvoja dejavnos javnega zdravja, v katerem mora bi sodelovanje oz. soustvarjanje javnega zdravja pripoznano različnim deležnikom. Poleg javnih ustanov in državnih organov vsekakor tudi nevladnim organizacijam oz. specifično SPM, ki je vozlišče slovenske in, preko članstva v European Public Health Associa on, mednarodne stroke javnega zdravja. SPM je od nekdaj ponujala priložnos za povezovanje strokovnjakov iz različnih ključnih javnozdravstvenih inš tucij v Sloveniji, ki so v pripravo različnih strateških dokumentov ali razmislekov pritegnili tudi druge akterje s področja, kot na primer klinične zdravnike, osebje zdravstvene nege, farmacevte, druge zdravstvene sodelavce (psihologe, socialne delavce, kineziologe idr.) ter tudi strokovnjake izven področja zdravstva (šolnike, področje okolja, kme jstva in člane nevladnih organizacij), ki niso člani SPM. Tako je v zadnjem obdobju nastajal prenovljen program specializacije javnega zdravja za zdravnike, ki je bil v letu 2024 potrjen in 45 objavljen v Uradnem listu. Cilj je, da podobno nastaja tudi strategija dejavnos javnega zdravja, ki se je že pričela pripravlja . S strokovnimi srečanji in povezovalno vlogo med strokovnjaki, člani, bo SPM lahko omogočal širšo debato o aktualnih in prihodnjih izzivih v javnem zdravju, ki so povezani z družbenimi, demografskimi, tehnološkimi in drugimi razvoji, hkra pa dolgoletna tradicija lahko ponuja rešitve podobnih zagat, ki smo jih presegli in se ob tem tudi kaj naučili. Preko povezovanja s kolegi iz tujine smo tudi preko SPM v s ku z izkušnjami iz tujine, tako strokovnim znanjem, novostmi kot tudi s strateškim in sistemskim rešitvam. Če iz obstoječega vedenja najrazličnejših akterjev smiselno apliciramo uspešne rešitve na aktualne situacije, lahko v Sloveniji ponovno postanemo ena od vodilnih in prebojnih sil na področju javnega zdravja v svetu. Naj bo ob koncu ta prispevek tudi apel za vaše sodelovanje in ak vno vlogo v oblikovanju prihodnos javnega zdravja v Sloveniji. Javno zdravje nastaja in se oblikuje v vseh porah našega življenja, strokovnjaki javnega zdravja pa lahko bolj ak vno vplivamo na razvoj naše družbe, ki se bo odseval v boljšem zdravju celotne populacije. Svetujemo vam, da se s pobudami za sodelovanje obrnete na upravni odbor SPM, ki vas bo povezal z drugimi strokovnjaki s podobnimi interesi. 46 O AVTORJIH Asist. Matej Vinko je specialist javnega zdravja na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje (NIJZ), predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ in vodja Nacionalnega programa za duševno zdravje 2018 2028. Med specializacijo – je bil vodja Strokovne skupine specializantov javnega zdravja in podpredsednik Evropske mreže specializantov javnega zdravja. Je glavni urednik slovenske strokovno-znanstvene revije revije Javno zdravje, ak ven član sekcije za duševno zdravje pri Evropskem združenju za javno zdravje (EUPHA) in asistent na Medicinski fakulte Univerze v Ljubljani. Dr. Sonja Tomšič je specialistka javnega zdravja, zaposlena na Onkološkem inš tutu Ljubljana v Sektorju Epidemiologija in register raka, kjer opravlja delo koordinatorice Državnega programa obvladovanja raka 2022 2026. – V tej vlogi je vključena tudi v različne evropske strukture, ki podpirajo ak vnos Evropskega programa za boj pro raku. Kot raziskovalka je vključena v različne slovenske in evropske projekte. V obdobju 2018 2021 je v sklopu Sekcije za preven vno medicino (SPM) in – Strokovnega sveta za javno zdravje koordinirala pripravo prenovljenega programa specializacije javnega zdravja, v letu 2022 je bila izvoljena za podpredsednico SPM. 47 48 Socialna participacija – prispevek slovenskega javnega zdravja v zakladnico globalnega znanja Vesna Kers n Petrič V preteklem stoletju smo bili globalno priča velikemu napredku na številnih področjih javnega zdravja in hkra povečevanju neenakos m v zdravju tako med državami kot med različnimi skupinami znotraj posameznih držav. V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so se države zato zavezale, da bodo poskrbele za zdravo življenje in spodbujanje splošnega dobrega počutja za vse ter vsem prebivalcem zagotovile dostop do kakovostnih, varnih in učinkovi h zdravil, cepiv in zdravstvenih storitev, vključno s promocijo zdravja, preven vo in palia vno oskrbo v vseh življenjskih obdobjih in brez finančnih tveganj. Izbruhi novih in že pozabljenih bolezni, klimatske spremembe in številna vojna žarišča so upočasnila napredek pri zagotavljanju dostopa do zdravstvenega varstva. Število ljudi, ki so v finančni s ski ali so obubožali zaradi plačil za zdravstvene storitve, se je od leta 2015 še povečalo (1). Povečale so se tudi potrebe po storitvah duševnega zdravja in dolgotrajne oskrbe, povsod po svetu pa se ob tem soočamo s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, ki naj bi jih glede na projekcije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) globalno do leta 2030 manjkalo že 10 milijonov. Velik družbeni izziv v zadnjem času predstavljajo tudi zavajajoče informacije, ki se širijo preko socialnih omrežij in načenjajo zaupanje v medicino, zdravstvene delavce in inš tucije. Zaupanje se krha tudi med zdravstvenimi delavci in s mi, ki upravljajo zdravstveni sistem, po drugi strani pa je prav zaupanje med vsemi deležniki prepoznano kot temeljni pogoj za uspešno preobrazbo zdravstvenih sistemov, ki bo zagotovila njihovo odpornost na zdravstvene krize in omogočala ustrezen odziv na nove izzive in spremenjene potrebe prebivalstva (2). V okviru mednarodnega sodelovanja države pospešeno iščejo rešitve za nastalo situacijo in sprejemajo zaveze, med drugim o načrtovanju kadrov v zdravstvu, digitalizaciji in razvoju umetne inteligence, krepitvi zdravstvene pismenos , razogljičenju zdravstvenih sistemov in inves ranju v zdravje in pripravljenos na nove krize. V Sloveniji smo v javnem zdravju prepoznali priložnost za krepitev zaupanja in boljši odziv zdravstva na spremenjene razmere v tesnejšem sodelovanju s civilno družbo. Imeli smo dobre izkušnje z vzpostavitvijo sistema, ki je v 90-ih le h prejšnjega stoletja povezal vse ključne deležnike, vključno z nevladnimi organizacijami, v celovit odziv na širjenje okužbe z virusom HIV med uživalci prepovedanih drog. S programi zmanjševanja škode, ki so se izvajali v tesnem sodelovanju zdravstvenih delavcev s področja javnega zdravja, družinske medicine, nalezljivih bolezni in bolezni odvisnos z nevladnimi organizacijami, nam je v Sloveniji uspelo prepreči epidemijo AIDSa, čeprav je bilo v sosednji Italiji takrat kar 60 % intravenskih uživalcev opiatov okuženih z virusom HIV (3). Pravočasno smo spoznali, da je lahko kombinacija znanja v javnem zdravju in veščin ter neposrednih izkušenj nevladnih organizacij pomembno bolj učinkovita tako pri načrtovanju in izvajanju ukrepanja kot pri prepričevanju javnos in odločevalcev o nujnos ukrepov. Leta 2013 smo na strokovnem posvetu Sekcije za preven vno medicino o javnem zdravju in nevladnih 49 organizacijah ponovno prepoznali dodano vrednost takšnega sodelovanja. Ugotavljali smo, da lahko z roko v roki z mladinskimi in drugimi nevladnimi organizacijami lažje dosežemo poli čno občutljive cilje, kot je bila prepoved kajenja v vseh zapr h javnih prostorih. Sledili so uspehi sodelovanja javnega zdravja z nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki pri zagotavljanju skupnostnega pristopa in boljšega vključevanja najbolj ranljivih skupin prebivalstva v preven vne programe v novih centrih za krepitev zdravja. Nedavna primera uspešnega sodelovanja s civilno družbo na področju zdravja sta promocija cepljenja v lokalnem okolju od vrat do vrat s strani pripadnikov civilne zaščite v času pandemije covida-19 ter promocija programa SVIT moškim, v katero so bili vključeni gasilci. V Sloveniji se civilna družba ak vno vključuje tudi v pripravo in spremljanje izvajanja javnozdravstvenih poli k. Komisija za droge in delovne skupine za pripravo in spremljanje izvajanja poli k na področjih raka, sladkorne bolezni, demence in duševnega zdravja praviloma vključujejo predstavnike pacientov in druge nevladne organizacije, ki stroki ter odločevalcem pomagajo bolje razume in zato tudi bolj učinkovito obravnava potrebe različnih skupin prebivalstva s kroničnimi boleznimi ali dejavniki tveganja zanje. Smo tudi ena redkih držav, ki ima na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje (NIJZ) vzpostavljeno enoto za sodelovanje z nevladnimi organizacijami in zgleden sistem financiranja teh organizacij iz javnih sredstev preko javnih razpisov. Na podlagi vseh našte h dobrih izkušenj sodelovanja javnega zdravja s civilno družbo je Slovenija skupaj s Tajsko, ki ima učinkovit sistem vključevanja civilne družbe v odločanje o zdravstvenih poli kah in ukrepih, na 77. zasedanju Generalne skupščine SZO podala pobudo za sprejem Resolucije o socialni par cipaciji za univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva, zdravje in blaginjo (4). Resolucija je bila sprejeta z veliko podporo držav, kot velik uspeh pa so jo pozdravili predstavniki civilne družbe in Organizacija združenih narodov (OZN), ki je pristojna za spremljanje uresničevanja trajnostnih ciljev, vključno z zagotavljanjem napredka pri univerzalni pokritos z zdravstvenim varstvom. Socialno par cipacijo v zdravstvu je SZO v priročniku o socialni par cipaciji pri zagotavljanju univerzalne pokritos z zdravstvenim varstvom opredelil kot pomemben pristop, ki lahko vladam z vključevanjem civilne družbe v procesu odločanja pomaga razvija bolj odzivne zdravstvene poli ke in programe ter s tem zagotovi boljšo pokritost z zdravstvenim varstvom vseh prebivalcev (5). V Sloveniji in nekaterih drugih državah pa je praksa pokazala, da socialna par cipacija lahko vključuje sodelovanje organizirane civilne družbe tudi pri izvajanju in vrednotenju zdravstvenih poli k in ukrepov in je še posebej koristna pri prepoznavanju in naslavljanju potreb najbolj ranljivih in skri h skupin prebivalstva, kar smo posebej izpostavili v predlogu resolucije (4). Socialna par cipacija torej ni nekaj novega in je v državah, kot je Slovenija, z močnim javnim zdravjem in primarnim zdravstvenim varstvom v različnih obdobjih že večkrat prispevala k boljšemu razumevanju in obravnavanju potreb različnih skupin prebivalstva. Tudi druge države, kot so na primer Tajska, Norveška, Francija in Portugalska, jo razumejo kot pomemben prispevek k zaupanju v družbi in demokraciji, saj so v poli čno odločanje neposredno vključeni ljudje, ki jih bodo sprejete odločitve najbolj zadevale in jih bodo zaradi vključenos tudi lažje sprejeli. Nevladne organizacije vidijo socialno par cipacijo tudi kot priložnost za opozarjanje vlade na odgovornost za uresničevanje zavez, ki jih sprejemajo, in upoštevanje človekovih pravic, enakos in kakovos pri sprejemanju odločitev na področju zdravja (6). Cilj resolucije, za katero je v veliki meri zaslužna ravno Slovenija, je, da se države zavežejo, da bodo socialno par cipacijo ins tucionalizirale in jo razumele kot integralen del zdravstvenega sistema. SZO je s sprejetjem resolucije dobila nalogo, da državam pri tem pomaga, med drugim z razvojem orodij, ki bodo omogočala spremljanje in vrednotenje socialne par cipacije in njenih učinkov na zdravje in učinkovitost zdravstvenih sistemov, ter z omogočanjem izmenjave dobrih praks. 50 Za Slovenijo je sprejem resolucije velik dosežek in v javnem zdravju se lahko samo strinjamo s tem, kar je povedala ministrica za zdravje, Valen na Prevolnik Rupel, za posebno izdajo publikacije Evropskega observatorija za spremljanje zdravstvenih sistemov in poli k, EUROHEALTH (6): »Naša izkušnja je, da se inves cija v tako sodelovanje s civilno družbo izplača!« Viri: 1. WHO. Tracking universal health coverage: 2023 4. Resolu on adopted by the 77th WHO World Health global monitoring report. Geneva: World Health Assembly on 29th May 2024 - Social par cipa on for Organiza on and Interna onal Bank for universal health coverage, health and well-being. Reconstruc on and Development / The World Bank, Pridobljeno dne 7.8.2024 s spletnega naslova 2023. h ps://apps.who.int/gb/ebwha/pdf_files/EB154/B154_ 2. WHO Regional Office for EUROPE. Tallinn Charter CONF10-en.pdf 15th Anniversary Health Systems Conference 5. WHO. Voice, agency, empowerment - handbook on Outcome statement: Trust and transforma on – social par cipa on for universal health coverage. resilient and sustainable health systems for the Geneva, WHO, 2021. future. Copenhagen: WHO Regional Office for 6. Merkur S, Williams G (eds). Empowering people, Europe; 2023. Pridobljeno dne 7.8.2024 s spletnega communi es and civil society through social naslova par cipa on, EUROHEALTH Volume30/1, Brussels, h ps://iris.who.int/bitstream/handle/10665/375032 European observatory on health systems and policies, /TC-15-Health-systems-conference-Tallin-statm- 2024. 2023-eng.pdf?sequence=1 3. Jandl M et al (eds). Report on the drug situa on 2023 of the Republic of Slovenia. Ljubljana: Na onal Ins tute of Public Health, 2023. 51 O AVTORICI Mag. Vesna Kers n Petrič, dr. med., je vodja Službe za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) na Ministrstvu za zdravje. Pred tem je na ministrstvu vodila Direktorat za javno zdravje (2019–2022) in Sektor za krepitev zdravja in preprečevanje nenalezljivih bolezni (2004–2019). Po študiju medicine je pridobila naslov magister znanos na Londonski univerzi (King's College) na področju javnozdravstvenih in kliničnih vidikov zasvojenos ter s svojim znanjem prispevala k razvoju poli k na področju alkoholne poli ke, nadzora nad tobakom in obvladovanja prepovedanih drog na nacionalni in mednarodni ravni. Od leta 1998 do 2004 je delovala kot vodja Urada SZO v Sloveniji; bila izvoljena za obdobje od 2016 do 2019 v Stalni odbor Regionalnega odbora SZO za Evropo (SCRC) in od 2021 do 2024 v Izvršni odbor SZO, ki mu je leta 2022 tudi predsedovala. 52 Sodelavci Registra raka kot soustvarjalci slovenske preventivne medicine v zadnjih petdesetih letih Vesna Zadnik Register raka je ugledna strokovna ins tucija nacionalnega pomena. S svojim več kot 70-letnim delom je prepoznan tudi kot eden najstarejših in najboljših populacijskih zdravstvenih registrov v Evropi in svetu. S kakovostnimi podatki o bremenu raka v državi je ena najpopolnejših zdravstvenih zbirk podatkov v Sloveniji in izhodiščna strokovna točka za pripravo nacionalnih programov obvladovanja raka, ki prispevajo k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka ter izboljšanju zdravljenja, preživetja in kakovos življenja za vse bolnike z rakom. Njegovi začetki temeljijo na daljnovidnos profesorice Božene Ravnihar, ki se je že mnogo let pred tovrstnimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije zavedala, da je uspešnost in učinkovitost prizadevanja zdravstvenega varstva in zdravstvene poli ke za obvladovanje raka mogoče ovredno le z ustreznimi podatki o bremenu te bolezni. Register raka so tudi po upokojitvi prof. Ravnihar vodile zdravnice specialistke različnih področji javnega zdravja, ki so vse razumele svoje poslanstvu v javnem zdravju precej širše od skrbi za delovanje registra samega. V slovensko preven vno medicino so se vključevale na številnih področjih: Za prof. Ravnihar je ob ustanovitvi Sekcije za preven vno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) leta 1975 vodenje Registra raka prevzela prof. dr. Vera Pompe Kirn, specialistka socialne medicine. Prof. Pompe Kirn je bila duša slovenske onkološke epidemiologije več kot 30 let. Bila je prva, ki je v slovenski zdravstveni sistem vpeljala računalniško obdelavo podatkov. V slovenski javnozdravstveni prostor je prenesla in prvič uporabila številne nove metode obdelav in prikaza ru nsko zbranih podatkov (npr. starostno standardizacijo, izračun preživetja). Redno je svoja znanja delila tudi s kolegi na letnih srečanjih SPM, ki se jih spominja po številnih zanimivih strokovnih vsebinah in vedno prijaznem vzdušju med udeleženci. V začetku novega sočletja je Registra raka 15 let vodila dr. Maja Primic Žakelj, specialistka epidemiologije. Dr. Primic Žakelj je bila pionirka na področju onkološke sekundarne preven ve, saj je bila pobudnica in (so)ustanoviteljica vseh nacionalnih, danes odlično delujočih, presejalnih programov za raka: ZORE, DORE in Svita. Kar nekaj let je bila dr. Primic Žakelj tudi edina ak vna univerzitetna profesorica s področja javnega zdravja v Sloveniji. Koordinirala je novo nastalo nacionalno specializacijo iz javnega zdravja in sodelovala pri ustanovitvi Katedre za javno zdravje Univerze v Ljubljani. Tako kot prof. Pompe Kirn se je tudi dr. Primic Žakelj redno ak vno udeleževala strokovnih posvetov SPM. V zadnjih le h Register raka vodi prof. dr. Vesna Zadnik, specialistka javnega zdravja, ki je do sedaj največ strokovne pozornos namenila proučevanju prostorskega razporejanja bolezni, proučevanju vpliva socialno-ekonomskih neenakos na zdravje prebivalstva in organizaciji onkoloških kliničnih registrov, ki omogočajo pripravo kazalnikov za vrednotenje kakovos obravnave bolnikov z rakom. Prof. Zadnik je sodelovala na številnih posve h SPM, nekaj le-teh je kot članica upravnega odbora SPM tudi soorganizirala. V SPM in širše v slovenski preven vni medicini so v zadnjih le h zelo ak vne tudi druge sodelavke Registra raka: 53 Trenutna podpredsednica SPM, dr. Sonja Tomšič, specialistka javnega zdravja je tudi nacionalna koordinatorica Državnega programa za obvladovanje raka, specialistka javnega zdravja Ana Mihor je članica upravnega odbora SPM, ak vna v mladinski sekciji SPM pa je tudi naša specializantka javnega zdravja Teja Oblak. Vse sodelavke Registra raka stalno ak vno sodelujejo pri oblikovanju novih javnozdravstvenih kadrov, ne le s področja onkološke epidemiologije, ampak širše z ak vno vlogo pri koordinaciji priprave vsebin nove specializacije iz javnega zdravje, ki je bila dokončno potrjena v aprilu 2024, prof. Zadnik pa od leta 2019 deluje tudi kot namestnica koordinatorke specializacij pri Zdravniški zbornici. Sodelavci Registra raka smo tako že več kot petdeset let globoko vpe v nacionalno javnozdravstveno dejavnost. Z zagotavljanjem kazalnikov o bremenu raka v državi: incidenci, prevalenci ter o preživetju bolnikov z rakom spremljamo zdravje prebivalcev in usmerjamo strateški razvoj na področju onkologije. S podatki podpiramo Državni program obvladovanja raka pri načrtovanju in ocenjevanju primarne in sekundarne preven ve, diagnos ke, zdravljenja in rehabilitacije onkoloških bolnikov kot tudi pri načrtovanju zmogljivos in sredstev, ki so potrebni za obvladovanje rakavih bolezni v državi. Izvajajmo poglobljene epidemiološke raziskave o pojavljanju raka, časovnih trendih, prostorski razporeditvi, preživetju bolnikov z rakom in uspešnos presejalnih programov za raka. V času epidemije covida-19 smo vzpostavili sistem za spremljanje vpliva epidemije na slovensko onkologijo. Register raka je tudi učna baza iz onkološkega javnega zdravja za študente do- in podiplomskega študija medicine in drugih zdravstvenih šol ter za specializante javnega zdravja in onkologije. Je tudi referenčni in učni center za spremljanje bremena raka ter kakovos onkološkega zdravstvenega varstva za jugovzhodno in vzhodnoevropsko regijo. Poseben izziv nam predstavlja sodelovanje s civilno družbo. Vse pogosteje ljudje namreč postajajo zaskrbljeni zaradi možnega povečanega tveganja za nastanek raka v njihovi bližnji okolici, delovnem okolju in drugod. Na Register raka se tako obračajo posamezniki ali skupine prebivalstva, navadno združeni v društva in civilne inicia ve, ki želijo odgovore na točno določena vprašanja o raku v njihovem okolišu. V Registru raka se zavedamo, da je civilna družba ključni partner za uspešne javnozdravstvene ukrepe, zato vse takšne zahtevke jemljemo zelo resno ter v mul disciplinarni ekipi strokovnjakov skrbno analiziramo in interpre ramo rezultate. Ob sodelovanju s strokovnjaki za komuniciranje pa ugotovitve tudi ustrezno predstavljamo skozi različne kanale. Na trdnih temeljih preteklos in s smelimi cilji za prihodnost si bomo sodelavci Registra raka še naprej prizadevali za oblikovanje in izvajanje onkološke preven vne v Sloveniji in širše. Ključna pri našem delu je možnost povezovanja in sodelovanja s kolegi, ki v Sloveniji delujejo na širokem področju preven vne medicine. Prav SPM je bila v vseh le h sto s čišče, ki je omogočalo reden strokovni, predvsem pa osebni s k, vseh, ki delujemo v Sloveniji v javnem zdravju. Želimo, si da bi ostalo tako še vsaj nadaljnjih 50. let. Viri: 1. Duratović Konjević A, Škrbec V, Tomšič S, Lokar K, 3. Slovenska ma ca. Posvet Javno zdravje na Slovenskem Bric N, Zadnik V. 70 let Registra raka Republike skozi stoletno perspek vo (1923–2023). Dosegljivo na: Slovenije: znanje, kakovost, uporabnost. Ljubljana: h ps://www.youtube.com/watch?v=Lt6U6667LbE. Onkološki inš tut, 2020. 4. Ustno pričevanje Vere Pompe Kirn, april 2024. 2. Primic Žakelj M, Zadnik V, Žagar T. Register raka 5. Ustno pričevanje Maje Primic Žakelj, april 2024. Republike Slovenije. Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije. 2018; 41:1, 171-83. 54 O AVTORICI Prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., je od leta 2006 specialistka javnega zdravja in doktorica znanos s področja epidemiologije. Več kot 20 let je zaposlena na Onkološkem inš tutu Ljubljana, od leta 2018 je predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in register raka, kjer na podlagi podatkov Registra raka Republike Slovenije ter nacionalnih kliničnih registrov usmerja in izvaja poglobljene epidemiološke raziskave z namenom pojasnitve stanja: o zbolevnos za rakom, časovnih trendih, prostorski razporeditvi, preživetju bolnikov z rakom, uspešnos presejalnih programov, idr. O spoznanjih spro obvešča laično in poli čno javnost, sistema čno objavlja v revijah z IF in predava na mednarodnih konferencah. Objavlja v najvišje rangiranih revijah in ima več kot 30.000 neodvisnih citatov. Za svoje znanstvno-raziskovalno delo je leta 2021 prejela državno Zoisovo priznanje. Je univerzitetna profesorica in mentorica pri magistrskih, doktorskih in specialis čnih nalogah. Je članica domačih in mednarodnih strokovnih in raziskovalnih skupin, med drugim predstavlja evropske registre raka v zboru direktorjev Mednarodne zveze registrov raka ter je koordinatorica za področje spremljanja bremena raka v Strokovnem svetu Državnega programa za obvladovanje raka 2012–2026. 55 56 Tudi v medicini dela, prometa in športa smo prehodili 50 let Metoda Dodič Fikfak Eden od principov delovanja sekcije za preven vno medicino, je upoštevanje interdisciplinarnos . In če katera sekcija, potem je gotovo ta sta, ki združuje zelo različne discipline. Ena od teh je medicina dela, prometa in športa (MDPŠ) . Ta skrbi za 900.000 delavcev, športnikov in udeležencev v prometu. Res je sicer, da se cilji skrbi za zdravje delavcev praviloma ne razlikujejo od ciljev skrbi za zdravje ostale populacije, vendar je za zdravje delavcev odgovoren delodajalec in ne država, skrb za delavca je usmerjena na njegovo delovno mesto, obremenitve, ki tam nastajajo in predvsem preven vno delovanje v smislu načrtovanja in vzpostavljanja zdravega delovnega mesta. Ko bomo dosegli dovolj visoko zavedanje o zdravem delovnem mestu in bodo ta prilagojena človeku, bo preven vno zdravstveno varstvo delavcev enako preven vnemu zdravstvenemu varstvu za vse druge skupine ljudi. Do takrat je še dolga pot in dolga je bila že prehojena. Verjetno velja omeni dejstvo, da je v teh petdese h le h medicina dela prehodila precej vijugavo pot, vse od dispanzerjev medicine dela, prometa in športa, ki so bili vsi del javnih zavodov do sedanje pretežno zasebne medicine dela. Po razcvetu dispanzerskega dela v treh desetletjih prejšnjega stoletja, ko je vsak zdravstveni dom imel dispanzerja z vsaj enim specialistom MDPŠ in dvema medicinskima sestrama, od katerih je vsaj ena morala bi diplomirana in ime podiplomski tečaj iz MDPŠ do popolnega zloma stroke v začetku devetdese h le h, prepričanja odločevalcev, da je medicina dela socialis čna medicina, ki je ne rabimo, do »prisile« EU, ki je za članstvo države zahtevala tudi ureditev področja varnos in zdravja pri delu. In tu se začenja novo, drugačno poglavje stroke. Za sprejetje novih pravnih podlag stroke je bilo potrebno naredi program, ki je po zahtevah EU vseboval nedeljivost zdravja in varnos pri delu. Nastal je odličen projekt z odlično shemo implementacije sistema, a kaj ko so se na po znašli odločevalci, ki jih je užalilo dejstvo, da za sodelovanje v projektu niso smeli bi plačani in so se zato »maščevali« tako, da je odličen projekt, ki bi, če bi bil implemen ran, odpihnil stroko za 30 let naprej, ostal nedotaknjen in neopažen v predalu. Na prelomu sočletja smo dobili nov zakon o varnos in zdravju pri delu, na katerem je intenzivno sodelovala stroka, prof. Sušnik pa se je odločil, da postane član državnega sveta, da bi lahko vplival in bedel nad zakonom. Zakon, ki je trajal več kot desetletje, je prinesel nove poglede, nove zahteve, medicina dela pa se je, kot so rekli odločevalci, »znašla na trgu«. Za nekatere odlična priložnost, stroka varnos in zdravja pri delu je postajala neizbežno zasebna. In tu se postavlja veliko vprašanje: ali je lahko stroka, ki skrbi za zdravje drugega, profitna; ne dvomim, da je lahko zasebna, ne more pa bi profitna. V tej veliki želji za zaslužkom se tako izpodriva primarna funkcija medicine dela, to je varovanje in krepitev zdravja delavcev in postaja pomembna količina opravljenega dela, ki pa je premo sorazmerna z zaslužkom. Od vseh v zakonu našte h nalog so še vedno najpomembnejši pregledi delavcev, za stroko varnos pa ocene tveganja, za katere po dobrih dveh desetletjih ugotavljamo, da so namenjene same sebi in inšpekciji za delo. Osnovni cilj ocene tveganja je tudi zaradi odločevalcev skopnel; bistvo ocene tveganja je tveganje odkri , ga odpravi in vzpostavi delovno mesto brez tega tveganja in tako v nedogled. To seveda ni samo naloga strokovnih sodelavcev in medicine 57 dela, je naloga ozaveščenos delodajalcev in delavcev in tu se zdi, da hodimo zelo počasi. Delodajalcu je še vedno ocena tveganja breme, papir, ki ga mora ime za inšpekcijo za delo, obremenitve pa ne smejo prekorači magične trojke. A se potem čudimo, da ne vemo, koliko delavcev je v Sloveniji izpostavljenih karcinogenom, koliko ljudi dviguje nedopustno veliko bremen, koliko ljudi je dejansko poklicno bolnih … Po več kot treh desetletjih smo namreč dobili učinkovit Pravilnik o poklicnih boleznih, vendar kaj, ko ljudje ne vejo, kaj naj bi bila poklicna bolezen in ne prosijo za verifikacijo, ker vedo, da neposredne odškodnine za verificirano poklicno bolezen ne bodo dobili in ker preprosto ne vejo, da so poklicno bolni. Kdo naj jim to pove? Specialist medicine dela, strokovni delavec, osebni zdravnik, imenovani zdravnik, njegov specialist … Predvsem pa je potrebno delavca, delodajalca in odločevalce ozaves in izobrazi o tem, kaj je poklicna bolezen. In na koncu, potrebno se je odloči ali bomo stroki zaupali, ali pa bomo vanjo dvomili in si laično prilagajali resnico tako, da nam bo v trenutno poli čno in finančno korist. Cilj medicine prometa je zmanjša število poškodb v prometu zaradi zdravstvenih razlogov voznika na najmanjšo možno mero. Seveda se tudi tu postavlja vprašanje, ali so pregledi voznikov in kandidatov za voznike smiselni in upravičeni, ali ne bi odgovornost za odločitev o tem, ali naj vozi bolan, prepus li vozniku samemu in njegovemu počutju, tako kot je to v nekaterih drugih državah, vendar je vprašanje prezahtevno, neenoznačno in predvsem odvisno od ozaveščenos in odgovornos populacije. Na to pa bo potrebno še počaka . Tudi medicina športa je teh petdeset let uspešno preživela, kljub temu, da je drugod po svetu stroka, ki je samostojna in ki ne sodi pod MDPŠ. Tudi vsebinsko se medicina športa v svetu razume drugače kot pri nas; vsak tuj učbenik medicine športa govori le o športnih poškodbah, mi medicino športa razumemo širše. Sklenili smo, da ostanemo skupaj, medicina dela, prometa in športa, kljub velikim razlikam v vsebini in ciljih in da počakamo, ko bosta ostali dve stroki dovolj močni, da lahko jadrata naprej sami. Pred nami je še veliko izzivov, zato rabimo podporo in vzpodbudo Sekcije za preven vno medicino in tudi zato sekciji ob abrahamu želimo še veliko čilos in op mizma. 58 O AVTORICI Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak je doktorirala leta 1998 na University of Massachusse s, Lowell z raziskavo Lung cancer and exposure to chryso le and amphiboles. Zanjo je prejela nagrado organizacije Na onal Cancer Ins tute, ZDA. Po vrnitvi v domovino leta 1998 je vodila več projektov in raziskav. Pravkar se je pod njenim vodstvom zaključil projekt 12 kohortnih raziskav o zdravstvenem stanju različnih poklicnih skupin. Od leta 2000 vodi Klinični inš tut za medicino dela, prometa in športa. Za svoje delo tako doma kot v svetu je prejela več nagrad, med njimi tudi nagrado Ameriškega združenja za javno zdravje in človekove pravice (Associa on of Public Health and Human Rights). 59 60 Sodelovanje Sekcije za primarno pediatrijo in Sekcije za preventivno medicino Denis Baš Sodelovanje med različnimi zdravstvenimi strokami je ključnega pomena za prenos znanja in dobrih praks ter za zagotavljanje celostne in kakovostne oskrbe pacientov. Preven vne dejavnos na področju zdravja otrok in mladostnikov so usmerjene v preprečevanje pojava bolezni ali zdravstvenih težav, zgodnje odkrivanje in zdravljenje ter zmanjševanje posledic in zapletov obstoječih bolezni. Med najpomembnejše cilje primarne preven vne dejavnos poleg preven vnih pregledov otrok in mladostnikov ter spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu sodijo tudi cepljenja in ozaveščanja splošne javnos o njihovem pomenu. Kljub dokazani učinkovitos cepljenja, pa se število nasprotnikov cepljenja povečuje, kar predstavlja eno od pomembnih globalnih groženj javnemu zdravstvu (1). Starši pogosto iščejo informacije o cepljenju na spletu, vendar pa raziskave kažejo, da je zaupanje v pediatre in medicinske sestre zelo visoko. Zdravstveni delavci z ustrezno in strokovno komunikacijo z verodostojnimi informacijami glede koris in tveganja cepljenja pomembno prispevajo k pozi vnim trendom precepljenos v družbi (2). Leta 2017 ustanovljena Sekcija za primarno pediatrijo pri ZZP SZD, ki povezuje pediatre in šolske zdravnike, delujoče na primarni zdravstveni ravni, ima že od ustanovitve naprej pomembno vlogo pri širjenju znanja in izmenjavi izkušenj med strokovnjaki ter pri ak vnos h, ki so namenjene ozaveščanju laične javnos . Sekcija sodeluje tudi z drugimi strokovnimi združenji, zdravstvenimi ustanovami (npr. NIJZ) in državnimi organi pri oblikovanju smernic in priporočil za obravnavo otrok in mladostnikov ter se ak vno vključuje v številne slovenske in evropske pobude, ki so namenjene izboljšanju zdravja otrok in mladostnikov (3). Sekcija za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo (ZZP) in Sekcija za preven vno medicino uspešno sodelujeta pri različnih projek h in inicia vah, katerih cilj je dvigni ozaveščenost o pomenu preprečevanja nalezljivih bolezni s cepljenjem tako pri strokovni kot pri laični javnos . Tako smo v letu 2019 skupaj sodelovali pri dogodku za novinarje z naslovom Cepljenje pro pnevmokoknim okužbam, kjer smo predstavili prak čne izkušnje s tovrstnim cepljenjem v pediatričnih ambulantah. Z informacijami o bremenu teh okužb v Sloveniji ter prednostmi zaščite s cepljenjem smo opozorili na pomen visoke precepljenos (4). Le-ta se je od uvedbe cepljenja v program za otroke leta 2015 zvišala z začetnih 48,8 % že na 69,7 % v letu 2019, vendar pa je bila leta 2023 ponovno le 57.9 % (5). V letu 2020 smo pripravili skovno konferenco z naslovom Preprečimo meningokokne okužbe, kjer smo predstavili te sicer redke, a izjemno hude življenje ogrožujoče okužbe, ki prizadenejo predvsem otroke, mladostnike in mlade odrasle. Najboljši način zaščite je cepljenje, ki pa je brezplačno le za določene rizične skupine ali ob določeni epidemiološki indikaciji (6). Tudi v času pandemije covida-19, leta 2021, smo skupaj organizirali spletni seminar Povečajmo precepljenost pro gripi v času kroženja covida-19, kjer smo strokovni javnos predstavili dokaze o varnos in učinkovitos cepljenja pro gripi v kontekstu pandemije covida-19 (7). Najboljši način zaščite novorojenčkov pred oslovskim kašljem je cepljenje nosečnic 61 po dopolnjenem 24. tednu gestacije s kombiniranim cepivom pro davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Žal pa število cepljenih nosečnic ostaja nizko. Da bi izboljšali delež cepljenih, smo primarni pediatri na 7. kongresu preven vne medicine v Mariboru s predavanjem Kako do op malne zaščite pred oslovskim kašljem, strokovni javnos predstavili najnovejša dognanja na tem področju. Sodelovali smo tudi v sklopu simpozija o RSV okužbah, kjer smo pediatri delili svoje izkušnje iz vsakodnevne prakse ter razpravljali o najučinkovitejših načinih preprečevanja in zdravljenja teh bolezni (8). Tudi na skupni skovni konferenci v septembru 2023 smo s pomočjo zgodbe dojenčka, ki jo je z javnostjo delila mama, katere otrok je bil bolnišnično zdravljen na eno intezivne terapije zaradi hudega poteka RSV okužbe, dvignili zavedanje staršev o pomenu RSV okužb pri otrocih. Izpostavili smo pomen osnovnih preven vnih ukrepov in zašči ranljivih skupin otrok s specifičnimi pro telesi ter nakazali možnost cepljenja nosečnic pro RSV (9). Uspešno sodelovanje obeh sekcij je zagotovo dober temelj za celovito načrtovanje in izvajanje skupnih ak vnos tudi v prihodnos . Sodelovanje prispeva k večji ozaveščenos in izobraženos tako staršev kot zdravstvenih delavcev. Izzivi, ki so pred nami, so številni. Glavni pa je zagotovo prepriča odločevalce in laično javnost o pomenu preven vnih ak vnos za zdravje otrok in mladostnikov. Tudi nadaljnje sodelovanje in izmenjava znanja med sekcijama bosta še naprej ključna za doseganje op malnih zdravstvenih izidov. Viri: 1. Galagali PM, Kinikar AA, Kumar VS. Vaccine 5. Nacionalni inš tut za javno zdravje. Precepljenost Hesitancy: Obstacles and Challenges. Curr Pediatr predšolskih otrok v Sloveniji v letu 2023. Preliminarni Rep. 2022;10(4):241-248. doi: 10.1007/s40124-022- podatki. Dostopno na: h ps://nijz.si/wp-00278-9. content/uploads/2024/03/Predsolski- 2. Učakar V, Fafangel M. Zaupanje in oklevanje pri otroci_precepljenost_2023_preliminarno- cepljenju med materami majhnih otrok v Sloveniji In: porocilo_21032024.pdf Kraiger A., ur. Cepljenje: Stališča in odnos ključnih 6. Dosseglivo na: h ps://www.spm.si/vabilo-na-javnos do cepljenja v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni novinarsko-konferenco-preprecimo-meningokokne- inš tut za javno zdravje, Ljubljana; 2018: 51-63. okuzbe/ 3. Dosegljivo na: h ps://zzp.si/sekcije/sekcija-za- 7. Dosegljivo na: h ps://www.spm.si/spletno- primarno-pediatrijo/ izobrazevanje-pomen-cepljenja-pro -gripi-v-casu- 4. Doseglijo na: h ps://www.spm.si/sporocilo-za- krozenja-covid-19/ javnost-strokovno-srecanje-o-prvih-izkusnjah-ob- 8. Dosegljivo na: h ps://www.spm.si/7-kongres/ uvedbi-pnevmokoknega-cepljenja-za-otroke 9. Dosegljivo na: h ps://www.spm.si/pomen-ozavescanja- laicne-javnos -o-ukrepih-za-zmanjsanje-tveganja-in- preprecevanje-okuzb-z-respiratornim-sincicijskim- virusom-pri-otrocih/ 62 O AVTORJU Denis Baš je pediater, zaposlen na mestu vodje otroškega dispanzerja v Zdravstvenem domu Kamnik. Od leta 2020 je predsednik Sekcije za primarno pediatrijo ZZP in član različnih delovnih skupin in odborov, ki delujejo v okviru različnih organizacij in združenj na področju medicine. Je tudi avtor in soavtor več znanstvenih člankov, prvih slovenskih smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih ter pogosto sodeluje na strokovnih konferencah, kjer deli svoje znanje z drugimi zdravstvenimi delavci. V javnos se pogosto izpostavlja pri ozaveščanju o pomembnos preven vnega zdravstvenega varstva pri otrocih, še posebej na področju cepljenja. Zaradi svoje predanos delu in skrbi za mlade paciente mu je bila leta 2020 podeljena nagrada Moj pediater. 63 64 Preventivno zdravstveno varstvo in družinska medicina Danica Rotar Pavlič S Sekcijo za preven vno medicino tesneje sodelujem vse od zaposlitve na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki ga je tedaj vodil dr. Komadina. Še bolj pa me je k udejstvovanju spodbudila dr. Metka Macarol Hi , ki je znala nagovori mlade zdravnike v smeri preven vnega razmišljanja in delovanja. Javno zdravje na Slovenskem ima stoletno izkušnjo ter je tradicionalno umeščeno v slovensko medicino. Na teh temeljih in tradiciji pa se rojevajo novi izzivi sodobnega časa, na primer porast nekemičnih odvisnos , ekološka problema ka, pa vse do problemov precepljenos prebivalstva. Sekciji za preven vno medicino ob njeni 50-letnici delovanja čes tam in želim, da bi še naprej izvrstno sodelovali z družinsko medicino. Preven va in promocija zdravja sta pomembni za zdravje naroda, zato v zadnjih desetletjih pridobivata na pomenu tako pri nas kot v svetu. Obenem pa se porajajo tudi vprašanja o dokazih za učinkovitost preven vnih ak vnos pri zmanjševanju zbolevanja in izboljševanju kakovos življenja. Znanstveno utemeljene preven vne dejavnos se omejijo le na ste preven vne ak vnos , ki temeljijo na dokazih in so dokazano učinkovite. S takim preven vnim delom populacijo obvarujemo pred medikalizacijo in morebitnimi stranskimi učinki intervencij zdravstvenih delavcev. Preven vne dejavnos so številne ter vključujejo svetovanje, promocijo zdravega načina življenja, iskanje dejavnikov tveganja za zdravje, izvajanje intervencij in zdravljenje, pa tudi ocenjevanje rezultatov preven vnih ak vnos . Preven vne ak vnos so sestavni del stroke družinske medicine in se vpletajo v vsakdanje delo ma družinske medicine. Ker se srečuje z bolniki že tedaj, ko so še zdravi, je družinska medicina usmerjena predvsem v primarno in sekundarno preven vo – krepitev zdravja in iskanje zgodnjih znakov bolezni, pomembno mesto pa ima s celostnim pristopom in z dolgoročnim vodenjem bolezni tudi v terciarni preven vi. V družinski medicini izvajamo in sodelujemo na š rih vrstah preven vnih ak vnos : ź Primarna preven va pomeni promocijo zdravja in preprečevanje nastanka bolezni. ź Sekundarno preven vo pomenijo vsi postopki za zgodnjo diagnos ko in zdravljenje bolezni. ź Terciarno preven vo pomenijo ukrepi za preprečevanje zapletov in poslabšanj bolezni ter rehabilitacija. ź Kvartarna preven va pa pomeni omejevanje nepotrebnih, pre ranih preiskav, intervencij in zdravljenj. 65 V ambulantah družinske medicine preven va v zdravstvenem varstvu običajno poteka na več ravneh in zajema širok spekter dejavnos . Nekatere ključne dejavnos vključujejo: 1. Zdravstveno vzgojo in svetovanje: Zdravniki družinske medicine pogosto nudijo svetovanje o zdravem načinu življenja, prehrani, telesni dejavnos , prenehanju kajenja in drugih dejavnikih tveganja za razvoj kroničnih bolezni. 2. Spremljanje kroničnih bolezni: Zdravniki redno spremljajo bolnike s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, srčne bolezni itd., ter zagotavljajo potrebno oskrbo in izobraževanje za obvladovanje teh stanj. 3. Cepljenje: Zdravstvene ambulante izvajajo cepljenja v skladu z nacionalnimi programi cepljenja, ki vključujejo cepljenje otrok, odraslih in starejših pro nalezljivim boleznim. 4. Zgodnje odkrivanje bolezni: Zdravniki izvajajo presejalne preglede, kot so merjenje krvnega tlaka, tes na sladkorno bolezen, tes holesterola, mamografije, tes za raka na debelem črevesu in druge, da bi odkrili bolezni v zgodnji fazi, ko so še bolj obvladljive. 5. Spremljanje duševnega zdravja: Zdravniki se ukvarjajo tudi z duševnim zdravjem bolnikov, nudijo svetovanje in napo tve pri psihičnih težavah ter spremljajo stanje bolnikov s kroničnimi duševnimi boleznimi. 6. Upravljanje zdravstvenega kartona: Zdravniki družinske medicine spremljajo zdravstvene kartone bolnikov, vključno z zgodovino bolezni, alergijami, zdravili in izsledki preiskav, ter zagotavljajo, da so redno posodobljeni. Pogoja za učinkovito preven vno delo v družinski medicini sta opredeljena populacija ambulante in dispanzerska metoda dela. Pri slednji gre za način organizacije dela ambulante družinske medicine, saj je med ljudmi vedno več kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj. Njihov vpliv na prezgodnjo zbolevnost in umrljivost je mogoče zmanjša z usmerjenim pospeševanjem zdravja ter zgodnjim odkrivanjem in zmanjševanjem dejavnikov tveganja. Tim družinske medicine, ki dela dispanzersko, mora pozna svoje bolnike in ciljne skupine, v katere usmerja svoje dejavnos . Te skupine uvršča na seznam bolnikov po različnih merilih, npr. staros in spolu. Zdravstveno in socialno stanje spozna z neposrednim opazovanjem v ambulan , na hišnih obiskih ter s sodelovanjem s patronažno sestro in socialno službo. Uporablja mora mul disciplinarni, mski način dela z bolniki. Ekipo praviloma sestavljajo zdravnik, diplomirana medicinska sestra, ambulantna in patronažna medicinska sestra, po potrebi pa tudi drugi zdravstveni strokovnjaki. Diplomirana medicinska sestra (DMS) se v delo ma družinske medicine v Sloveniji uvaja od leta 2011, in sicer skozi program t. i. referenčnih ambulant, ki so se preimenovale v ambulante družinske medicine (ADM). Naloge DMS so predvsem spremljanje parametrov urejene kronične bolezni (kronične obstruk vne pljučne bolezni – KOPB, astme, sladkorne bolezni pa II – SB II, hipertenzije itn.) ter presejanje in spremljanje srčno-žilne ogroženos opredeljene populacije. Izvaja še presejanje in svetovanje za sladkorno bolezen, depresijo, KOPB, zvišan arterijski tlak ter kajenje in uživanje alkohola. DMS se že med dodiplomskim študijem usposablja za kompetentno delovanje in enakovredno sodeluje pri delu ma ZDM. S podiplomskimi tečaji DMS se izvaja načrtno usposabljanje za kakovostnejše delo. Ti in še drugi preven vni ukrepi, ki jih specialist družinske medicine s svojim mom izvaja v sodelovanju s centri za krepitev zdravja in centri za duševno zdravje, so ključni za ohranjanje zdravja in preprečevanje bolezni ter prispevajo k izboljšanju splošnega zdravja prebivalstva. 66 Izvajanje preven ve v ambulantah družinske medicine ima številne pozi vne učinke na zdravstveno varstvo ljudi: 1. Zmanjšanje bremena kroničnih bolezni: Redno spremljanje zdravstvenega stanja in izvajanje preven vnih ukrepov pomagata zmanjša pojavnost in posledice kroničnih bolezni, kar zmanjšuje breme bolezni za posameznike in zdravstveni sistem kot celoto. 2. Zgodnje odkrivanje bolezni: Presejalni pregledi in tes omogočajo zgodnje odkrivanje bolezni, kar pripomore k boljšemu zdravljenju in izboljšanju prognoze. Zgodnje odkrivanje lahko tudi zmanjša stroške zdravstvenega sistema, saj preprečuje zaplete in drage postopke zdravljenja. 3. Izboljšanje kakovos življenja: Preven vni ukrepi, kot so spodbujanje zdravega načina življenja, cepljenje in redni zdravstveni pregledi, prispevajo k izboljšanju splošnega zdravja in kakovos življenja prebivalstva. 4. Zmanjšanje stroškov zdravstvenega sistema: Če se bolezni odkrijejo v zgodnji fazi ali se jih prepreči s preven vnimi ukrepi, se zmanjša potreba po dragem zdravljenju zapletov. To lahko zmanjša skupne stroške zdravstvenega sistema in omogoči učinkovitejšo (upo)rabo sredstev. 5. Povečanje ozaveščenos o zdravju: Svetovanje in izobraževanje o zdravem načinu življenja, preprečevanju bolezni in pomenu rednih zdravstvenih pregledov povečuje ozaveščenost prebivalstva o pomenu preven ve in skrbi za lastno zdravje. 6. Doseganje ciljev javnega zdravja: Izvajanje preven vnih ukrepov v ambulantah družinske medicine pomaga doseči cilje javnega zdravja, kot so zmanjšanje pojavnos nalezljivih bolezni, zmanjšanje stopnje smrtnos zaradi kroničnih bolezni in izboljšanje zdravja prebivalstva. Družinska medicina je v večini držav temeljni kamen zdravstvenega sistema, promocija zdravja in preprečevanje zbolevanja pa pomembna elementa osnovnega zdravstva. Preven va v družinski medicini se razlikuje od preven ve na sekundarni ali celo terciarni ravni. Tim družinske ambulante je lahko dostopen in razpolaga z veliko informacijami o bolniku in njegovi družini, saj se z njimi srečuje, ko je ta (vsaj na videz) še zdrav. Opredeljena populacija omogoča dispanzerski pristop in ak vno iskanje ogroženih, msko delo ter širok krog sodelavcev različnih strok (zdravstvena vzgoja, diplomirane medicinske sestre, patronažne medicinske sestre itn.). Tim družinske medicine uživa med bolniki spoštovanje, zato ima zelo visok mo vacijski potencial in edinstveno priložnost, da svojim bolnikom, ki mu zaupajo, razlaga in svetuje, da se bodo lahko sami avtonomno in informirano odločali o svetovanih preiskavah, ukrepih in zdravljenju. Viri: 2. Iljaž R, Kert S, Vatovec-Progar I, Cvetko T. Organizacija in 1. 1. Susič AP, Marušič D. Referenčne ambulante. Bilt – poslovanje ambulante. V: Švab I (ur.), Rotar-Pavlič D Ekon Organ Inform Zdrav 2011; 27: 9–17. Ak vnos (ur.). Družinska medicina : učbenik. Ljubljana: Združenje zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre zdravnikov družinske medicine, 2012. Str. 123-136. ISBN in tehnike zdravstvene nege v ambulan družinske 978-961-6526-46-3. medicine. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške 3. Bulc M. Načela preven ve. V: Švab, I (ur.), Rotar-Pavlič, nege Slovenije – Zveza strokovnih društev D (ur.). Družinska medicina : učbenik. Ljubljana: medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Združenje zdravnikov družinske medicine, 2012. Str. Slovenije, 2011. 237–245. 67 O AVTORICI Prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., specialistka družinske medicine, je magistrirala z naslovom Dejavniki, ki vplivajo na preven vno delo zdravnikov družinske medicine. Leta 1997 je postala nacionalna predstavnica za Slovenijo pri Evropskem združenju za raziskave splošne/družinske medicine (EGPRN). Leta 2004 je bila izvoljena za sekretarko EGPRN. Leta 2000 je postala članica Sveta za izobraževanje Zdravniške zbornice. Leta 2008 je bila na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije izvoljena za predsednico Komisije za pravno-e čna vprašanja. Leta 2013 je postala predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine pri SZD. Leta 2000 je postala odgovorna za projekt IMPROVE - Izboljšanje vključevanja in zdravstvene oskrbe starejših bolnikov za Slovenijo, v katerega je vključenih 11 držav. Leta 2003 je postala koordinatorica mednarodnega projekta PREDICT, v katerem so sodelovale Velika Britanija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Estonija in Slovenija. Sodelovala je tudi pri mednarodnih projek h PHAMEU in QUALICOPC. Delno je zaposlena kot redna profesorica Katedre za družinsko medicino UL MF, deluje tudi v ambulan družinske medicine na Brezovici pri Ljubljani. 68 Sekcija za preventivno medicino na prepihu Lijana Zaletel-Kragelj Pred meseci sem bila povabljena, da napišem kot predstojnica Katedre za javno zdravje medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (KJZ) nekaj besed ob čas tljivi obletnici Sekcije za preven vno medicino Slovenskega zdravniškega društva (SPM), kar si štejem v veliko čast. Kar nekaj časa sem razmišljala, kaj naj napišem. Ker sem precej znana po tem, da vedno najdem možnos za izboljšave, nisem želela stereo pno napisa prispevka v smislu, kako je vse krasno in kako krasno sodelujeta SPM in KJZ, ko pa temu ni čisto tako. Sodelovanje sicer je, vendar bi lahko bilo bistveno drugačno. Zato sem, ker želim vedno bi konstruk vna, sklenila, da bom tudi tokrat ubrala pot konstruk vne kri ke. Kadar skušamo bi kri čno konstruk vni, je pomembno, da se najprej zazremo vase. Tako kot sem napovedala v naslovu (naslov pa je najbolj strnjen izvleček vsebine prispevka), se bo vsebina vrtela okoli prepiha in na prepišnem področju sem se sama znašla takoj, ko sem pred pe ndvajse mi le vstopila s področja medicinske sta s ke na področje epidemiologije. Zakaj prepišnem? Ali ni čisto jasno, kaj epidemiologija je? Moj odgovor je tako kot pred pe ndvajse mi le tudi danes, da ne. Na področju preven vnih dejavnos še marsikaj drugega ni čisto jasno, saj je celotna preven va že dolga leta na prepihu, ali pa morda recimo raje znotraj močne turbulence, ki je nastala na prehodu iz ene paradigme preven ve v drugo – iz paradigme, v kateri je bila preven va predvsem domena medicine, v paradigmo, v kateri imajo močno vlogo tudi druge stroke, ki za nameček niso več zgolj zdravstvene. Razumevanje takšnega prehoda pa zahteva veliko mero razumevanja, prilagajanja in iskanja kompromisnih rešitev (vsaj začasno). Za nameček se je v slovenskem prostoru pojavilo tudi novo ime za preven vno delovanje, ki že samo po sebi implicira raztezanje preven ve izven medicine – javno zdravje. Kot je normalno pri vsakem prehodu, nove sile vlečejo v eno smer, stare pa se temu upirajo, zaradi česar pride do turbulenc. V procesu, o katerem govorim, se je zgodilo to, da je klasična preven vna medicina začela izgublja iden teto, javno zdravje pa je tudi ni še uspelo vzpostavi . Ravnotežje se je poskusilo vzpostavi z ločevanjem na t. i. staro in novo javno zdravje, a tudi to ni procesa prehoda bistveno pospešilo in umirilo turbulenc. Proces se tako še ni končal in še danes obstajajo polemike, kaj je preven vna medicina v javnem zdravju – kokoš ali jajce? Podobne polemike so povezane tudi s področjem promocije zdravja – v kakšnem odnosu sta promocija zdravja in javno zdravje (1). V najnovejšem času pa se turbulenca še stopnjuje. Pojavila se je namreč še nova polemika – kakšen je odnos med javnim zdravjem in globalnim zdravjem (in tropsko medicino), kjer se prav tako srečujemo s podobnim nerazumevanjem prehoda iz stare v novo paradigmo (2). Sama se skušam spopada s to turbulenco že dolga leta in kot kaže kolikor toliko uspevam bi dovolj elas čna, da se prilagajam in me premetavanje sem in tja (še) ne obremenjuje preveč in skozi to turbulenco poskušam čim bolj varno pripelja tudi izobraževalni steber naše stroke (3). Kje pa je v tej turbulenci SPM? Tako kot niso turbulenci uspele ubeža inš tucije, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preven vno dejavnostjo, se tudi SPM ni. Še več, SPM se kar v polovici svojega obdobja delovanja nahaja znotraj te turbulence. Ko sem se prvič udeležila letnega srečanja SPM, me je zelo začudilo, saj se je večina vsebine sukala okoli nalezljivih bolezni in njihovega preprečevanja, še posebej s cepljenjem. Nesporno je ta preven vni ukrep izjemno pomemben in tudi eden izmed s h, ki so največ prispevali k temu, da se je življenjska doba v (razvitem) svetu podaljšala v 20. stoletju za okoli 30 let (4). Ampak nalezljive 69 bolezni niso edini problem, ki ga je potrebno obvladova s preven vnimi ukrepi. Je pa najbolj viden in najbližje klasičnemu dojemanju preven ve z zornega kota medicine. Najpomembnejši pristop, s katerim preprečujemo nalezljive bolezni, je in mora bi namreč zaradi svoje narave, v rokah zdravstvenih delavcev, saj z njim posegamo v človeško telo. Socialna in okoljska medicina, ki smo jo na začetku tega prehoda še vedno imenovali higiena, sta tako bili v okvirih SPM na obrobju. Vendar pa so se pogledi sčasoma začeli spreminja , tako na področju preprečevanja bolezni na splošno v Sloveniji, kot tudi v SPM. Danes so spremembe že opazne – V Sloveniji tako danes na področju javnega zdravja pozornost vedno bolj posvečamo tudi drugim zdravstvenim problemom, ne samo nalezljivim boleznim, čeprav se je ta proces za kratek čas ob pojavu pandemije covida-19 močno upočasnil. Ponovno so močno v ospredje stopile nalezljive bolezni, a istočasno je postalo jasno, da brez širših družbenih preven vnih ak vnos , ki so segle daleč izven zgolj zdravstvenega sektorja, tudi nalezljivih bolezni ni moč uspešno obvladova . Pandemija pa procesa ni mogla ustavi in tako se, ko smo jo kolikor toliko obvladali, ponovno vidno nadaljuje. V današnjem času so poleg nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo biološki dejavniki v okolju, tako vedno volj v ospredju npr. zdravstveni problemi, ki jih povzročajo tudi kemični in fizikalni dejavniki v okolju – onesnažen zrak, klimatske spremembe in v zadnjem času tudi hrup in vsiljena svetloba. Ob tem nam vedno bolj jasno postaja, da je možno te probleme reševa predvsem mul sektorsko, kar ponovno pomeni, da dejavnos preven ve bolezni ne morejo poteka zgolj na plečih zdravstvenega sektorja. V okviru SPM so se vidne spremembe začele kaza po predzadnjem kongresu preven vne medicine leta 2016 v Portorožu in izjemno razveseljivo je, da se nadaljujejo. Na srečanjih SPM tako vedno bolj vidno mesto zavzemajo tudi drugi zdravstveni problemi in njihovo preprečevanje in ne zgolj nalezljive bolezni. Kaj pa sodelovanje KJZ in SPM? Oziroma, bolje bi se bilo vpraša , kaj pa sodelovanje izobraževalnega stebra in SPM? Na žalost izobraževanje za ustrezen podmladek na področju javnega zdravja v Sloveniji še vedno ne najde pravega mesta, pa čeprav nobena stroka ne more obsta , kaj šele napredova brez raziskovalnega in izobraževalnega stebra. SPM vidim kot potencialnega facilitatorja, ki bi lahko močno pripomogel k temu, da bi se začeli zaveda , da je za močno preven vno stroko potrebno ozaves , da potrebujemo vse tri stebre stroke – strokovnega, raziskovalnega in izobraževalnega, ki se medsebojno močno povezujejo. Viri: 2. Zaletel Kragelj L, Eržen I. Does the era of globaliza on 1. Pavleković G, Donev D, Zaletel-Kragelj L. Concepts dictate a change in the defini on of public health? Zdr and principles in health promo on. V: Donev D, Varst. 2024;63(2):63-65. doi: 10.2478/sjph-2024-0009. Pavleković G, Zaletel-Kragelj L (uredniki). Health 3. Zaletel Kragelj, Kukec A, Eržen I (uredniki). Javno zdravje. promo on and disease preven on : a handbook for Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje teachers, researchers, health professionals and in Nacionalni inš tut za javno zdravje, 2023. decison makers : stability pact for South Eastern 4. Centers for Disease Control and Preven on - CDC. Ten Europe. Lage: Hans Jacobs publishing company, cop. Great Public Health Achievements - United States, 2007. Str. 3-14. 1900–1999 MMWR. 1999;48:241-264. 70 O AVTORICI Prof. dr. Lijana Zaletel-Kragelj je specialistka epidemiologije in javnega zdravja, zaposlena na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete (KJZ) Univerze v Ljubljani (UL). Od leta 2019 je njena predstojnica. V le h 2011 2018 je bila nacionalna koordinatorica specializacije iz javnega zdravja – pri Zdravniški zbornici Slovenije, od leta 2018 dalje pa je koordinatorica znanstvene smeri Javno zdravje na doktorskem študijskem programu Biomedicina UL. Poleg tega, da je avtorica ali soavtorica številnih znanstvenih člankov, je tudi urednica in avtorica več učbenikov s področja javnega zdravja, med katerimi je najnovejši bil izdan leta 2023. Svoje široko znanje s področja javnega zdravja na mlajše rodove prenaša v okviru številnih izobraževalnih programov. 71 72 Zdravje kot etična vrednota Marjan Premik »Poznavanje preteklos in kri čen odnos do sedanjos pomenita možnost vstopa v e čno prihodnost, ko se bo človek posameznik odločal za človeštvo, za soljudi.« (1) UVOD Zdravje, (SZO, 1948: »Stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne samo odsotnost bolezni in onemoglos «), pojmujemo kot nekaj dobrega in kot tako je cilj, težnja, občutek ter funkcija posameznika v skupnos , da lahko uživa polnost življenja. Znanja o fenomenu zdravja se boga jo in poglabljajo, odnos in k zdravju usmerjena ravnanja ljudi se spreminjajo. V tej dinamiki dogajanj, vpe h v mnogovrstnost (znanstvenih, kulturnih, poli čnih, ekonomskih ipd.) družbenih pojavov, je zdravje prisotno kot vsesplošna in brezčasna e čna vrednota in sodi med gibala naše civilizacije. Odgovornost za zdravje se izpostavlja tako na osebni kot na družbeni ravni, in v tem obsegu nastali medčloveški odnosi odpirajo vprašanja in dileme, kaj so dobre, oziroma kaj so slabe odločitve, ravnanja ali vrednotenja. Dileme nosijo s sabo tudi negotovos , ki zadevajo zdravje in področja njegovih podpomenk, kot so javno zdravje, poli ka zdravja, sistem zdravstvenega varstva, zdravstvena dejavnost, medicina itd. Prav je, da na področju javnega zdravja (JZ), še zlas pa v Sekciji za preven vno medicine (SPM), negujemo širši diskurz o vrednotah zdravja, ker s tem dvigamo e čne standarde našega dela hkra pa sprožamo mehanizme medgeneracijskega prenosa vrednot in znanj. Ontološka spoznanja, s katerimi se sicer temeljno ukvarja filozofija, močno vplivajo na področje bitja in žitja posameznikov v skupnos ter odnosov v medicini in javnem zdravju. Ob hitro spreminjajočih se znanstvenih in družbenih razmerah se vse pogosteje in intenzivneje postavljajo vprašanja, kaj so univerzalne e čne vrednote ter kakšna je njihova vloga in odgovornost, kako e čne vrednote spremljajo medicino in kako vplivajo na razvoj JZ ter kako se skladno s temeljimi vrednotami sooča z modernimi družbenimi izzivi. Pričujoči prispevek se do ka našte h problemov in jih ponuja v širšo razpravo. UNIVERZALNE ETIČNE VREDNOTE in ODGOVORNOST Odgovornost je e čno načelo, ki predpostavlja neko dobro, če tega dobrega ni, se tudi odgovornost ne more razvi . Poznamo različne oblike dobrega, pri čemer pa moramo loči , kaj je univerzalno in trajno e čno dobro, ki ga označimo kot vrednoto, za razliko do dobrega, ki ga lahko označimo za dobrino (npr.: predmet, storitev, program ipd.), katere trenutno vrednost često lahko izrazimo v denarju. 73 Univerzalno dobro in nanj vezane univerzalne vrednote so vzniknile že v zori človeštva, ko je naš davni prednik obredno pokopal svojega brata – sočloveka. Zavedal se je svoje minljivos , krhkos in naključnos , zato je smrt vpel v neke obče smisle univerzuma in neskočnos ter s tem nekako nadgradil realiteto in smisel svojega življenja ter vzpostavil enako spoštovanje do vseh umrlih (v smr smo vsi enaki). Tem (pra)vrednotam: življenje/zdravje, dostojanstvo, posvečenost mrtvih in zlato pravilo, ki ga osmišlja rek “bodi do drugih, kot želiš, da so drugi do tebe”, so se z razvojem človeštva pridružile še druge vrednote, kot so varnost, svoboda, pravičnost, solidarnost ipd., na katerih so temeljile posamezne civilizacije. Gre za univerzalne vrednote, ki so vedno cenjene, pomembne, zaželjene, dragocene, spoštovane ter sprejemljive za vse in vsakogar ter prisotne skozi zgodovino človečnos , zato jih označujemo kot e čne vrednote (2). E čne vrednote tvorijo kompleksne kategorije in zavzemajo sam vrhunec naših osebnih ali skupinskih mo vacijskih ciljev in vodil. Vse kar počnemo, vsak odnos v katerega vstopamo, je namreč zavestno ali nezavestno vselej že vpet v določene vrednostne orientacije. Vrednote določajo smer našim izbiram, so mo vator naših dejanj in hkra merilo za presoje smiselnos naših odločitev. Če to vemo, se je smiselno, hkra pa tudi koristno zavzema za e čne vrednote, kaj le na ta način lahko uspešno udejanjamo temeljne oblike osebnega in skupnega dobrega. Zaveza odgovornos se izkazuje preko dobrega e čnega ravnanja glede na e čne vrednote in če so te kul virane v vrlino, govorimo o e čnem posamezniku ali e čni skupnos . Sodoben človek zanemarja vprašanje morale in vrednot in jih podreja individualizmu in rela vizmu ter rad govori o krizi vrednot, vendar kriza ni v nepoznavanju vrednot temveč v tem, da se prepogosto po njih ne ravnamo (3). RAZVOJ MEDICINSKE ETIKE Zdravje je intui vno povezano z življenjem kot temeljno vrednoto (pravrednoto) (nič zdravja pomeni konec življenja). Zgodovinsko gledano se je e čna intenzivnost pozornos do zdravja kot sestavnega dela življenja spreminjala glede na vsakokratne kulturne in socialne okoliščine (družbena ureditev, razumevanje, znanje, izkušnje), nikoli pa ni izgubila svoje univerzalnos in brezčasnos . Nravstvena pozornost je bila pretežno usmerjena v instrumentalne kategorije vrednot, poveznih z razumevanjem raznih pojavnih oblik zdravstvenega stanja (bolezni, poškodbe, hibe …) v okviru katerih se je razvijala medicinska stroka in njeno e čno vrednotenje. Prva e čna pravila vedenja so se izoblikovala v obliki šeg in navad, kasneje pa so se pojavljala tudi v zapisanih besedilih. Zgodovinsko najbolj poznan zapisan e čni kodeks – Hipokratova (460–380 pr.n.š.) prisega – še danes služi kot primer jasnega in natančnega oblikovanja e čnih vodil, saj so nekatera načela iz te prisege preživela do donašnjega dne in so sestavni del sodobnih medicinskih e čnih kodeksov (npr.: 4. načelo dobronamernos , 9. načelo molčečnos ) (4). Za staro Hipokratovo medicinsko e ko, ki se je v medicinski praksi uveljavila šele v kulturnem okolju krščanstva, je značilno, da je vso moč odločanja dala v roke zdravnika, ker naj bi samo on razumel in znal uporablja medicino. To obdobje e ke, ko je zdravnik suvereno odločal o vsem v povezavi z bolnikom, označujemo kot paternalizem. Šele ideje, značilne za obdobje razsvetljenstva, so začele mehča paternalizem in uveljavlja stališča, da je treba k pacientu pristopa s sočutjem, ga podučeva in ga obravnava kot enakopravno človeško bitje – brez razlikovanja med boga mi in revnimi. Obdobje uveljavljanja in upštevanja teh idej imenujemo egalitarizem. Egalitarna e ka pa še ni vsebovala pravice bonika, da odloča o stvareh, ki ga zadevajo. To, da ima pacient pravico odločanja - avtonomnost, je vodilna značilnost medicinske e ke moderne dobe, o kateri pa lahko govorimo šele po drugi svetovni vojni (5). 74 Uveljavitev avtonomnos , to je spoštovanje načela svobodne, obveščene in zavestne odločitve, je povezana s sprejetjem Splošne deklaracije o človekovih pravicah (OZN, 1948) kot odgovorom na grozote eksperimen ranja s človeškim zdravjem, še posebej množično v obdobju Hitlerjeve Nemčije (6). Splošna deklaracija o človekovih pravicah (7), katere duh je izražen v besedilu: »... vsa človeška bitja so rojena svobodna, z dostojanstvom in pravicami« je utrdila idejo, da ima oseba pravico, ki mora bi brez izjeme spoštovana. Človekova pravica, je kot globalna vrednota našla svoje mesto tudi v domala vseh, po drugi svetovni vojni spreje h, medicinskih e čnih kodeksih po svetu. RAZVOJ JAVNEGA ZDRAVJA IN ETIČNE DILEME Medicina je celostno definirana kot veda, ki proučuje bolnega in zdravega človeka, njegov razvoj, zgradbo in delovanje njegovega organizma, vzroke in potek bolezni, njihovo preprečevanje, spoznavanje, zdravljenje ali lajšanje ter stroka, ki skrbi za učinkovito in smotrno zdravstveno varstvo prebivalstva (8). Z vidika medicinske e ke pa je primarna vloga zdravnika usmerjena v zdravljenje in svojstven zaupni odnos med njim in bolnikom, ki je vsajen v bistvo medicinske prakse. Osebni odnos med zdravnikom in bolnikom ostaja tradicionalno visoko cenjen. V tem pogledu ostajajo temeljna načela in vizije medicinske e ke stabilne. Razvoj javnega zdravja je zgodovinsko vezan na razvoj medicine in s tem tudi na njena e čna vodila, ki pa le malo posegajo v moderne javnozdravstvene vidike zagotavljanja zdravja. V javnem zdravju, kjer kot subjekt obravnave nastopi skupnost, se pojavijo e čne dileme, kako ravna , ko javnozdravstveni posegi zadirajo v avtonomnost in svoboščine posameznika. Š ri temeljna načela medicinske e ke: avtonomija, neškodljivost, dobronamernost in pravičnost, ki se uporabljajo v sodobni medicinski praksi, so sicer zelo kompleksna, vendar, ko se ta načela želi uporablja v povezavi z zdravjem skupnos , se vsako od teh načel lahko pojasnjuje kot zaščito posameznika. Spoznanja, da številni vzročni dejavniki tveganja za nastanek bolezni izhajajo iz fizikalnega in socialnega okolja, so vzpodbudila razvoj javnega zdravja, o katerem lahko eksplicitno govorimo šele od srede 19. stoletja naprej. V okviru medicine so se razvila rela vno samostojna preven vna strokovna področja, kot so higiena in socialna medicina ter, epidemiološke in druge znanstvene (kvalita vne in kvan ta vne) raziskovalne metode, s pomočjo katerih lahko merimo zdravstveno stanje in ocenjujemo zdravstveno ogroženost prebivalstva ter učinke JZ ukrepov. Razsežnost novih spoznanj in disciplin, usmerjenih v zdravje skupnos , presega okvire na poseznika vezano prak ciranje klinične medicine (ugotavljanje in zdravljenje bolezni pri bolniku), zato jih uvrščamo med dejavnos javnega zdravja. Javno zdravje danes razumemo kot »znanost in umetnost preprečevanja bolezni, podaljševanja življenja in izboljševanja zdravja z organiziranimi napori družbe …« (9). Cilji, poslanstvo, funkcije in učinkovitost dejavnos javnega zdravja se torej izkazujejo v odgovornos in sposobnos družbe, da z organiziranimi ukrepi prispeva k zdravju svojih ljudi. V tem pogledu javno zdravje izkazuje drugačne značilnos , kot jih ima klinična medicina. Ta drugačnost se kaže zlas v tem, da se javno zdravje ukvarja: - bolj s populacijo kot s posamezniki, - bolj s preprečevanjem zdravstvenih problemov kot z zdravljenjem, - bolj s proak vnim kot reak vnim pristopom in - bolj z odgovornostjo javnih ins tucij kot z osebnimi oodločitvami. Različni subjek in cilji v klinični medicini (posamezniki) in javnem zdravju (kategorije prebivalstva v skupnos ) spodbujajo razmislek, kako obravnava in usklajeva medicinsko e ko in e ko v javnem zdravju – javno e ko. 75 JAVNO ZDRAVJE IN ČLOVEKOVE PRAVICE Javno zdravje gradi na zašči skupnos in integriranem poznavanju dejavnikov tveganja – determinantah zdravja. V ospredje postavlja zdravje za vse – skupno dobro, kar vključuje potrebo po javnem ukrepanju. Ukrepanje na področju JZ pa lahko vsebuje večje ali manjše kršitve osebne svobode (karantena, obvezno cepljenje, zaprtje javnega prostora, presejanja ipd.), ne glede na to, koliko lahko ukrepi pomenijo in nudijo korist za veliko število ljudi. V takšni e čni situaciji smo soočeni z dejstvom, da skrb za javno zdravje ni v popolnem soglasju z medicinsko (klinično) skrbjo za posameznega bolnika, zato ne moremo kar preves vseh načel medicinske e ke v javno zdravje. Odgovornost države je zapisana tako v mednarodnih kot nacionalno zavezujočih dokumen h (7, 10). Iz teh dokumentov izhaja, da imajo ljudje pravico do virov zdravja in zdravstvenega varstva. Vsak človek ima pravico do življenjskega standarda, ustreznega za zdravje in blagostanje zase in svojo družino. Vlade morajo zagotavlja pogoje, v katerih ljudje lahko zdravo in varno živijo, ob tem pa ne smejo po nepotrebnem krši pravic ljudi. Spremembe socialnih in zdravstvenih razmer lahko resno ogrozijo zdravstveno stanje prebivalstva (npr.: epidemija), zato je stroka JZ organizirana v javnih in civilnih ins tucijah dolžna na to opozori in v takih primerih pripravi predloge za družbeno ukrepanje, ki posegajo na področje dejavnikov tveganj in človekovih pravic. Ob tem ko univerzalna e ka ostaja temeljna predpostavka vseh dejavnos in vseh poklicev (3), se kot osrednji e čni problem v javnem zdravju izpostavlja vprašanje: kako te temeljne e čne vrednote poveza s številnimi vrednotnimi spremenljivkami, ki jih v sodobno družbo vnaša zdrav način življenja in kako spoštovanje individualne svobode uravnoteži z odgovornostjo države, da svojim državljanom zagotovi določeno stopnjo varstva zdravja ter se pri tem izogiba dihotomiji. Čeprav je razmejitev med osebno in javno e ko zgolj teore čna in navidezna, se v današnjih razmerah zdi nujna zaradi potrebe po prevrednotenju odnosa do skupnih vrednot in družbene morale. Javno razpravo je treba namreč razbremeni posamičnih interesov in osebnih frustracij. V tem kontekstu je potrebno spodbudi široko razpravo (pomembna vloga Sekcije za preven vno medicino), da bi dosegli razumno soglasje ljudi (filozofov, socialno medicinskih mislecev in drugih) o krepitvi vrednotnega jedra (11, 12). Ko soočamo zasebni odnos do lastnega cilja, moramo spoštova tudi interes drugega, kar zasluži moralno upoštevanje. Uravnoteženje leži v utemeljitvi, za koliko družbeni ukrepi zmanjšajo drugo škodo. Večja je vsiljivost in prisilnost javnozdravstvenih ukrepov, temeljitejša mora bi njihova socialna in zdravstvena upravičljivost. Glede tega imajo preven vne stroke, uokvirjene v JZ za varovanje zdravja in preprečevanje bolezni v skupnos na izbiro več možnih družbenih ukrepov. Za potrebe e čnega vrednotenja teh ukrepov, ko si stroka JZ prizadeva abstraktni filozofski model preves v poli ko, se poslužuje na znanstvenih dokazih zasnovane in izkustveno preverjene lestvice ukrepov. Lestvica ukrepov (npr.: neke vrste hierarhija ukrepov od zapiranja javnega prostora, pa vse do zdravstvene vzgoje) je uporabno orodje oziroma pomoč za njihovo razvrščanje v pogledu prisilnos oziroma vsiljivos (13). JAVNA ETIKA IN INTEGRITETA Medtem ko osebna e ka še naprej išče odgovore, kako s pravicami žive sam, družbena e ka zadeva cel kup vprašanj kako žive s skupnimi vrednotami – obe skupaj pa tvorita podlago integrite kot univerzalnemu e čnemu načelu, vrlini in standardu celostne odgovornos za skupne vrednote človeka, naravnega okolja skupnos in sveta (12). 76 V razmerah kompleksne – inova vne družbe mora e ka osta celovita. Zasnova jo moramo sistemsko, kjer so tradicionalne vrednote vključene, niso pa edine. Recipročnost in univerzalnost v e ki osebnos vključuje tudi javnost – v tem celostnem okviru govorimo o javni e ki in integrite . V razmišljanje in ravnanje moramo vnes javno e ko, ki gradi na temeljnih medsebojno povezanih vrednotah skupnos ob upoštevanju koris , ki izhajajo iz načel soodvisnos , sočutja, sožitja, sodelovanja, solidarnos , socialne pravičnos in zagotavljajo skupno dobro. Javna e ka izdeluje moralne kriterije vrednotenja, ki naj usmerjajo javne izbire (odločitve). To izdelovanje moralnih kriterijev pa javna e ka razume kot upravičevanje in se v tem močno približuje pravu (14). Pravo, se v luči sodobnih zdravstvenih izzivov (od pandemij do klimatskih sprememb) izkazuje kot neprecenljivo orodje za promocijo zdravja. To prepričanje je med svoje sklepne misli izpostavil tudi 16. svetovni kongres JZ : »E ka in pravo morata bi složno vgrajena v kodekse ravnanj, človekove pravice in socialno pravičnost ter prepleteno vključena v vse akademske kurikulume javnega zdravja« (15). Pravne in e čne norme, izbrušene in dodelane v praksi nastopajo v vlogi socialne determinante zdravja (lahko vzpodbujajo varovalne ali odvračajo nevarnostne dejavnike) in so bistvene za uveljavljanje JZ ukrepov. Podlage za družbeno ukrepanje, ki jih pripravlja stroka JZ morajo zato vključeva e čne in pravne premise za izvedbo – presojo sorazmernos in utemeljitve, da koris učinka pretehtajo težo posega v človekove pravice (16). V okviru aktualnih družbenih razmer, ko prevladuje individualis čna družbena filozofija se postavlja vprašanje, kako krepi odgovornost za skupne vrednote. V odgovor se nam ponuja zaveza, da moramo tudi na sistemski ravni vzpodbuja okolje in kulturo za uporabo e čnih praks, ki podpirajo in razvijajo čut odgovornos za skupno dobro. To prepričanje dobiva globalne razsežnos , saj so celo v OZN leta 2009 organizirali razpravo o skupnih vrednotah. Spoštova skupno dobro, kar življenje in z njim povezano zdravje nedvomno je, pomeni daja veljavo zdravemu sobivanju, soodvisnos , sodelovanju, sočutju, solidarnos ..., torej vrednotam, ki so univerzalno/življenjsko tako pomembne, da jih je treba spoštova ne glede na siceršnje pojavne razlike. Strokovna sekcija za preven vno medicino v okviru Slovenskega zdravniškega društva s to vrednotno usmeritvijo vzpodbuja razprave o javni e ki, v njih osvetljuje odnos do skupnih vrednot in načel ter jih pomaga vgrajeva v funkcije in strukture javnega zdravja v pravo in v poli ko zdravja (17, 18). Kot predhodna, tudi sedanja generacija strokovnjakov na področju JZ je poleg znanj in veščin dolžna poskrbe za prenos e čnih vrednot na generacijo (19), ki ji sledi. ZAKLJUČEK Temeljne civilizacijske vrednote in znanstvena spoznanja so nujno vodilo za stabilnost družbe v prihodnje. V tem pogledu je zdravje kot sestavina življenja cenjena, pomembna, spoštovana in za vse sprejemljiva univerzalna e čna vrednota. Javno zdravje kot področje znanos in umetnos za izboljšanje zdravja prebivalstva in preprečevanja bolezni sprejema to vrednoto na osebni in družbeni ravni kot civilizacijsko zagotovilo, da bo znanje uporabljeno v korist človeštva. S tem namenom Sekcija poudarjeno gradi na spoštovanju integritete kot skupnemu univerzalnemu e čnemu načelu, vrlini in standardu celostne odgovornos za skupne vrednote človeka, naravnega okolja in skupnos . 77 Viri: 1. Dolenc A. Medicinska e ka in deontologija. 10. Ustava Republike Slovenije – Ljubljana. Uradni list RS, Dokumen s komentarjem. Ljubljana: Tangram, 2004: 51 čl. 1993: 14. 11. Ule M. Spregledana razmerja: o družbenih vidikih 2. Ošlaj B. E čne vrednote kot temelj človekovega sodobne medicine. Maribor: Aristej, 2003: (231-282). ravnanja. Zdrav Vestn, 2015; 84: 789-92. 12. Kečanović B. Javna e ka in integriteta – odgovornost 3. Musek J. Vrednote, družba prihodnos in Slovenija. za skupne vrednote. Komisija za preprečevanje V: Bečir Kečanović, ur. Javna e ka in integriteta – korupcije, Ljubljana, 2012. odgovornost za skupne vrednote. Komisija za 13. Premik M. Javno zdravje in e ka. V: ur. Zaletel-Kragelj preprečevanje korupcije, Ljubljana, 2012: 51-62.). L, Kukec A, Eržen I. sour. Javno zdravje, Ljubljana: 4. Nordenfelt L. The Development of Medical Ethics: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje: From Beneficence To Respect For Autonomy. Official Nacionalni Inš tut za javno zdravje, 2023 : (510- 517). Journal of the World Medical Associa on. 1994. 52- 14. Pribac I. Javna e ka in družbene vrednote. V: Bečir 58. Kečanović. Javna e ka in integriteta – odgovornost za 5. Premik M. Javno zdravje in e ka. V: Zaletel Kragelj L, skupne vrednote. Komisija za preprečevanje korupcije, Javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Ljubljana, 2012: 141-150. Katedra za javno zdravje : Nacionalni inš tut za javno 15. EUPHA. Law, ethics and poli cs. A summary report of zdravje, 2023 :(510-518). session on Law, ethics and poli cs at the 16th World 6. The Nazi Doctors and the Nureberg Code: Humans Congress on Public Health 2020. Rights in Human Experimenta on. Oxford 1992. 16. Matej Acce o, predsednik Ustavnega sodišča RS: Delo, 7. Splošna deklaracija človekovih pravic. Zbirka Sobotna priloga Dela, 24. 12. 2024.). Mednarodno pravo. Mednarodni dokumen . 17. Premik M. Vpogled v razvoj, funkcije in strukture Fakulteta za družbene vede, Založba FDV, Ljubljana, javnega zdravja. V: Bilban M, ur.: Cvahtetovi dnevi in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, javnega zdravja 2005; Ljubljana: Medicinska fakulteta, Ljubljana, 2018). Katedra za javno zdravje, 2005: (7-21). 8. Slovenski medicinski slovar. Medicinska fakulteta 18. Gabrijelčič M…[et al.]; Vsevladni pristop za zdravje in Univerze v Ljubljani, 2002 :515.). blaginjo prebivalcev in zmanjšanje neenakos v 9. Zaletel Kragelj L, Eržen I, Premik M. V: Zaletel Kragelj, zdravju. Ljubljana, Inš tut za varovanje zdravja ur. Uvod v javno zdravje, Medicinska fakulteta, Republike Slovenije, 2012: 13-58. Katedra za javno zdravje: Nacionalni Inš tut za javno 19. Premik M. School of Public Health as a Part of zdravje, Ljubljana, 2023: (1-8). Healthcare System. V: Vinko M et al. Perspec ves: Public Health Workforce Development in Slovenia and Wider. Javno zdravje 2018. 78 O AVTORJU Doc. dr. Marjan Premik, diplomiral na oddelku za stomatologijo MF Ljubljana, leta 1970 opravil specializacijo iz ortodon je, leta 1978 je magistriral na MF v Zagrebu, leta 1982 pa končal še specializacijo iz socialne medicine. V Franciji se je kot š pendist SZO izpopolnjeval na področju epidemiologije in leta 1989 doktoriral na MF v Ljubljani. Leta 1989 je bil na MF v Ljubljani imenovan za docenta za socialne medicine v okviru Katedre za higieno, socialno medicino in medicino dela. 1992 je postal predstojnik Katedre in ostal na tem delovnem mestu do upokojitve leta 2003, vendar kot predavatelj še naprej ostal ak ven. Večji del znanstvene strokovne in pedagoške dejavnos je posve l promociji zdravja in preven vi sprva na področju ustnega zdravja, kasneje pa širše – v okviru socialne medicine. Pionirsko se je zavzemal za uvedbo računalniške podpore v sistem zdravstvenega varstva in uspel pridobi podporo UNDP za projekt Računalniško podprt zdravstveno informacijski sistem v RS. Med rezultate tega projekta (1984) sodijo natančno dokumen rana sistemska analiza pretoka podatkov v zdravstvu, in tudi prva široka epidemiološka študija zdravstvenega stanja zob in ustne votline pri šoloobveznih otrocih (zaje h 120.808 otrok) v Sloveniji. Napisal učbenik Uvod v Epidemiologijo, pripravil zdravstvenovzgojna gradiva za določena področja zdravja in sodeloval pri nastajanju kasnejših učbenikov s področja javnega zdravja. Pripravljal strokovne podlage za ustanovitev Slovenske šole javnega zdravja in se zavzemal za javno zdravje kot družbeno priznano akademsko interdisciplinarno vedo, ki v svoje bistvo vključuje biološke, psihološke, ekološke in socialne sestavine. 79 80 Higiena, zdravstvena ekologija in okoljska epidemiologija pomembno prispevajo k preprečevanju bolezni in ohranjanju zdravja Viher Hrženjak Vesna Blaznik Urška¹, Hojs Ana¹, Miljavac Bonia¹, Pirnat Nina¹, Pohar Majda¹, Uršič Simona¹ ¹ soavtorji navedeni po abecednem redu, vsi Nacionalni inš tut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Zavedanje o pomenu vpliva človekovega okolja na zdravje ima dolgo zgodovino. Na to je opozarjal že Hipokrates s tezo, da je človekovo zdravje v veliki meri odvisno od okolja oziroma od pogojev, v katerih posameznik živi (1). Tudi danes je to še kako aktualno. Bolezni, ki jih najpogosteje povezujemo z izpostavljenostjo škodljivim dejavnikom v okolju, so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, rak, bolezni živčevja, bolezni prebavil, motnje imunskega sistema, nalezljive bolezni, razvojne nepravilnos , presnoven bolezni in poškodbe (2). Ocenjuje se, da je škodljivim dejavnikom okolja, ki bi jih lahko v veliki meri preprečili, v Evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije mogoče pripisa kar okoli 15 % smr ter 15 % bolezni (merjeno z DALY - disabled ajusted life years) (2). Povezava med škodljivostmi v okolju in pojavom znakov bolezni je zelo zapletena, zato pogosto ni mogoče natančno opredeli , v kolikšni meri je okolje prispevalo k pojavu določenih bolezni. Zaradi tega je poznavanje in razumevanje načinov, kako posamezni škodljivi okoljski dejavniki vplivajo na zdravje, izrednega pomena za načrtovanje in uvajanje preven vnih in zaščitnih ukrepov v okolju, s katerimi ključno prispevamo k zmanjševanju številnih nalezljivih in kroničnih nenalezljivih bolezni ter poškodb (2). Javnozdravstveni znanstveni vedi, ki proučujeta vplive okolja na zdravje in ukrepe za njihovo preprečevanje, sta okoljska medicina in zdravstvena ekologija, v preteklih desetletjih pa je vedno večjo vlogo pridobivala tudi okoljska epidemiologija (1). Zgodovinsko gledano je okoljska medicina, pri nas znana pod imenom higiena, skupaj z epidemiologijo nalezljivih bolezni najstarejša javnozdravstvena veda, saj se je preprečevanje nalezljivih bolezni, ki so bile še pred stoletjem največja grožnja, vršilo 81 predvsem s higienskimi ukrepi. Zato tudi ni naključje, da se je prva ins tucija javnega zdravja, ustanovljena v Sloveniji leta 1923, imenovala Higienski zavod (3). Higiena je veda, ki proučuje vplive naravnega okolja (kemičnih, fizikalnih, biomehanskih in bioloških dejavnikov) na zdravje prebivalstva (1). Tako je tudi delovanje Higienskega zavoda v začetku obsegalo le raziskovanje pitne vode in oddajo mnenj glede oskrbe s pitno vodo (3). Higiena je postopoma prerasla svoje prvotne okvire, njeno poimenovanje se je spreminjalo in danes govorimo o zdravstveni ekologiji. Zdravstvena ekologija proučuje ste vidike človekovega zdravja in kakovos življenja, ki jih determinirajo fizikalni, biološki, kemični, socialni in psihološki dejavniki okolja. Obravnava teorijo in prakso ocenjevanja, spremljanja, ukrepanja in preprečevanja s h dejavnikov v okolju, ki lahko potencialno škodljivo delujejo na zdravje (1). Z uveljavljanjem koncepta z dokazi podprtega javnega zdravja se je v preteklih desetletjih razvila in pridobivala vedno večji pomen tudi okoljska epidemiologija, ki s svojimi orodji za iden fikacijo in merjenje vpliva okoljskih dejavnikov na zdravje ljudi v skupnos daje znanstveno osnovo za okoljske in zdravstvene poli ke in javnozdravstvene ukrepe. Okoljska epidemiologija si s proučevanjem populacij v različnih okoliščinah izpostavljenos prizadeva razjasni odnose med učinkovinami in/ali dejavniki v okolju in zdravjem ljudi (1). Razvoju ved proučevanja in preprečevanja vpliva dejavnikov okolja na zdravje v svetu in Evropi je sledil tudi razvoj v Sloveniji. Tako se je Slovenija že v poznih 80- h le h prejšnjega stoletja ak vno vključila v izvajanje Evropskega procesa okolje in zdravje, s katerim so evropske države začele postopke za odpravo najpomembnejših okoljskih nevarnos za zdravje ljudi. Zgodil se je postopen prehod higiene v širšo zdravstveno ekologijo, razvijala se je tudi okoljska epidemiologija. V okviru Evropskega procesa je bila za Slovenijo posebej pomembna 5. ministrska konferenca o okolju in zdravju (Parma, 10.–12. marec 2010) in podpis Parmske deklaracije, ki je posebej izpostavila najpomembnejše okoljske dejavnike tveganja za zdravje otrok in z njimi povezane izzive: ź podnebne spremembe in vpliv na okolje in zdravje; ź slabe okoljske, delovne in življenjske razmere (zlas pomanjkanje pitne vode in neustrezne sanitarne razmere); ź socio-ekonomska neenakost in neenakost med spoloma na področju okolja in zdravja; ź razvoj mest, prevoz, varnost živil in prehrane ter življenjska in delovna okolja v povezavi z bremenom nenalezljivih bolezni; ź obstojni mo lci hormonskega ravnovesja, bioakumula vne škodljive kemikalije in (nano) delci; ź nezadostna namenska sredstva v delih evropske regije SZO (4). S podpisom Parmske deklaracije se je Slovenija obvezala, da je varovanje zdravja otrok pred škodljivimi dejavniki okolja sestavni del javnozdravstvene in okoljske poli ke naše države. 5. ministrska konferenca o okolju in zdravju je spodbudila sprejem Strategije in akcijskega načrta RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (5, 6), s katerima je Slovenija opredelila ak vnos , cilje in spremljanje ukrepov na š rih prednostnih področjih: 82 1. Zagotavljanje zdravja prebivalcev z izboljšanim dostopom do varne pitne vode ter ustreznega ravnanja z komunalnimi odpadnimi vodami. 2. Zmanjševanje problema debelos in poškodb z varnim okoljem, telesno dejavnostjo in zdravo prehrano. 3. Preprečevanje bolezni z izboljšanjem kakovos zunanjega zraka in zraka v zapr h prostorih. 4. Preprečevanje bolezni zaradi kemičnih, bioloških ali fizikalnih dejavnikov tveganja. Dodatno je strategija iden ficirala druga posebno pomembna področja ukrepanja, kot so podnebne spremembe, čezmerno onesnažena območja, neenakos , nove tehnologije, naravne in druge nesreče, medresorsko sodelovanje in konsolidacija mreže strokovnjakov (5). Za doseganje ciljev na področju vplivov okolja na zdravje je zaradi izrazite interdisciplinarnos in vključenos različnih sektorjev nujno sodelovanje različnih strok in vseh pristojnih sektorjev. Zdravstvenemu sektorju mora bi zaupana ključna odgovornost na področju okolja in zdravja in vodilna vloga pri sodelovanju z drugimi resorji, strokovnimi združenji in civilno družbo. Te vloge skladno z Zakonom o zdravstveni dejavnos (ZZDej) (7) danes opravljata Nacionalni inš tut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (8, 9). Najpomembnejša področja njunega delovanja na področju vplivov okolja na zdravje v povezavi s Strategijo RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem so (8, 9): ź področje pitne in kopalne vode; ź področje varnos živil in materialov v s ku z živili; ź področje varnos izdelkov za potrošnike; ź področje onesnaženos zunanjega zraka in zraka v zapr h prostorih (vključno radon, azbest); ź področje fizikalnih dejavnikov tveganja (vključno UV sevanje, hrup); ź področje kemijske varnos in humani biomonitoring; ź področje čezmerno onesnaženih območij (svinec, živo srebro, PCB in drugi); ź področje podnebnih sprememb; ź spremljanje kazalnikov okolje-zdravje; ź spremljanje in hitro odzivanje na okoljske grožnje zdravju (vključno s čezmejnimi). Dobrega zdravja ni mogoče doseči brez zdravega okolja. Zdravstveno ustrezna pitna voda in higienski sanitarni pogoji, trajnostna prehrana, čist zrak, stabilno podnebje, zaščita pred sevanjem, varna uporaba kemikalij, ustrezno ravnanje z odpadki, zdrava in varna delovna mesta, grajeno okolje, ki podpira zdravje ter ohranjanje biotske raznovrstnos in ekosistemov, so in bodo vedno bolj bistvenega pomena za dobro zdravje. Preven vno delovanje na škodljive dejavnike v okolju bi zato moralo bi del večine strategij za obvladovanje bolezni (2), kar se je v praksi izkazalo kot pomembno tudi pri obvladovanju epidemije covida-19 (10), zato bodo higiena, zdravstvena ekologija in okoljska epidemiologija v prihodnos pridobivali na veljavi. Za uspešno reševanje problema ke vpliva okoljskih dejavnikov na zdravje bo potrebno združevanje znanja, pristopov in metod dela higiene, epidemiologije, toksikologije, medicine dela, kemije, (mikro)biologije, fizike, sociologije, ekonomije in še številnih drugih. Pravico do zdravja v povezavi z okoljem lahko zagotavljamo samo skupaj, v sodelovanju vseh resorjev, lokalnih skupnos , strokovnjakov in civilne družbe. Sekcija za preven vno medicino Slovenskega zdravniškega društva lahko ponuja pomembne možnos povezovanja strokovnjakov različnih strok, ki sodelujemo pri preven vnem delovanju na škodljive dejavnike v okolju z namenom varovanja in izboljševanja zdravja. 83 Viri: 1. Eržen I, Gajšek P, Hlastan Ribič C, Kukec A, Poljšak B, 5. Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in Zaletel Kragelj L. Zdravje in okolje: izbrana poglavja. mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020. Maribor: Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta, Dosegljivo na spletni strani: 2010. Dosegljivo na spletni strani: h ps://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI h ps://www.fzv.um.si/sites/default/files/2018/Zdrav /Preven va-in-skrb-za-zdravje/okolje-in-je_in_okolje.pdf zdravje/strategija_zdravje_otrok_-2011-do-2020.pdf 2 . Preven ng disease through healthy environments: a 6. Akcijski načrt za izvajanje strategije Republike Slovenije global assessment of the burden of disease from za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem environmental risks. Updated 2016 data tables. 2012-2020. Geneva: World Health Organiza on; 2019. Dosegljivo na spletni strani: Dosegljivo na spletni strani: h ps://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI h ps://www.who.int/publica ons/i/item/97892415 /Preven va-in-skrb-za-zdravje/okolje-in-65196) zdravje/akcijski_nacrt_strategija_okolje_in_otroci.pdf 3. Nacionalni inš tut za javno zdravje. Zgodovina. 7. Zakon o zdravstveni dejavnos (ZZDej). Dosegljivo na spletni strani: Dosegljivo na spletni strani: h p://www.nijz.si/sl/nijz/predstavitev/zgodovina h ps://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO214 4. Protec ng children's health in a changing 8. Nacionalni inš tut za javno zdravje. Moje okolje. environment : report of the Fi h Ministerial Dosegljivo na spletni strani: h ps://nijz.si/ Conference on Environment and Health. WHO 9. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Regional Office for Europe. WHO, 2010. Storitve. Dosegljivo na spletni strani: Dosegljivo na spletni strani: h ps://www.nlzoh.si/ h ps://www.unisdr.org/preven onweb/files/16960_ 10. Uršič S, Pohar M, Pirnat N, Miljavac B, Perčič S, e943311.pdf Veninsek Perpar I. et al. Osnovni higienski ukrepi kot temelj javnega zdravja v obdobju covida. V: Znanstvena in strokovna konferenca »Zdravje kot vir blaginje 2023« Zbornik povzetkov in recenziranih prispevkov. Ljubljana, Nacionalni inš tut za javno zdravje, 2023. Dosegljivo na spletni strani: h ps://nijz.si/ 84 O AVTORICAH Asist. dr. Vesna Viher Hrženjak, dr. med., spec., je specialistka javnega zdravja zaposlena na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje. Pred tem je bila zaposlena na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, kjer je opravljala naloge predstojnice Centra za okolje in zdravje in strokovne direktorice. Svojo poklicno pot je namenila proučevanju dejavnikov tveganja za zdravje v elemen h okolja, ki prihajajo v neposreden s k s človekom. V preteklih le h je bila članica več strokovnih skupin na nivoju države in širše, objavila je več strokovnih in znanstvenih člankov in prispevkov s področja javnega zdravja, svoje znanje redno deli na strokovnih konferencah in srečanjih doma in v tujini ter redno sodeluje v raziskovalnih projek h ARIS in drugih. Je glavna in neposredna mentorica specializantom javnega zdravja in pripravnikom drugih zdravstvenih strok ter mentorica in somentorica pri diplomskih/magistrskih/specialis čnih delih. Je članica Strokovnega sveta za javno zdravje pri Slovenskem zdravniškem društvu ter Razširjenega strokovnega kolegija za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje. Doc. dr. Urška Blaznik je univ. dipl. kemičarka, doktorica biomedicinskih znanos . Zaposlena je na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje, na Centru za zdravstveno ekologijo, kjer vodi skupino za kemijske dejavnike tveganja v okolju. Njeno ožje področje dela je varnost hrane in ocenjevanje izpostavljenos kemičnim dejavnikom tveganja. Je ak vna raziskovalka v programski skupini ARIS – Prehrana in javno zdravje in predstavnica Slovenije v Posvetovalnem forumu Evropske agencije za varnost hrane. 85 Ana Hojs je specialistka higiene in javnega zdravja in dolgoletna članica Sekcije za preven vno medicino Slovenskega zdravniškega društva. Ukvarja se s prepoznavanjem, opozarjanjem in preprečevanjem vplivov oz. ukrepanjem ob pojavu različnih okoljskih tveganj na zdravje ljudi - ohranjanjem in krepitvijo zdravja, kar poteka v sodelovanju z drugimi sektorji. Svoje znanje deli z mlajšimi kolegi in sodelavci drugih strok ter laično javnostjo. V zadnjih le h sodeluje pri delu v zvezi s podnebnimi spremembami, ki zadevajo prav vse in bi moralo združeva vse resorje. Bonia Miljavac je leta 1992 pridobila naziv doktor medicine, v letu 2001 pa je opravila specializacijo iz higiene na Medicinski fakulte Univerze v Ljubljani – Katedra za higieno, socialno medicino in medicino dela. Od leta 1996 je opravljala delo na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto in izvajala naloge nacionalnega in regijskega pomena s področja zdravstvene ekologije in epidemiologije nalezljivih bolezni. Leta 2010 je imenovana na mesto predstojnice Službe za higieno, epidemiologijo in ekologijo. Od leta 2014 je zaposlena na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje, (NIJZ) in nadaljuje delo na istem strokovnem področju, hkra pa je imenovana na mesto Predstojnice Območne enote Novo mesto. Je tudi vodja nacionalne delovne skupine za zagotavljanje dostopa prebivalcev do varne pitne in kopalne vode, zadolženo za javnozdravstveno načrtovanje in ukrepanje. Kot predavateljica sodeluje na različnih strokovnih srečanjih, Sekciji preven vne medicine, Slovenskem kongresu preven vne medicine, Vodnih dnevih, Sekciji za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe ter izvedbi izobraževanj o varnem ravnanju s fitofarmacevtskimi sredstvi. 86 Nina Pirnat je specialistka epidemiologije in javnega zdravja, ki več kot 30 let deluje na različnih področjih javnega zdravja. Opravila je tudi podiplomski študij bolnišnične higiene. V le h 2014–2017 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje RS, v le h 2018–2020 direktorica Nacionalnega inš tuta za javno zdravje, od 2022 dalje na NIJZ vodi Center za zdravstveno ekologijo. Kot predstavnica Slovenije je vrsto let sodelovala pri evropskih projek h DG SANCO in nato evropskih skupnih ukrepih Joint Ac on (JA), namenjenih – izboljšanju pripravljenos in odziva EU na čezmejne grožnje zdravju: SHIPSAN (2006 2008), SHIPSAN TRAINET (2008 2011), EU SHIPSAN ACT JA – – – (2013 2016), HEALTHY GATEWAY - JA (2018 – 2022), SHARP – JA (2019 2023). – – Majda Pohar je zdravnica, specialistka higiene, zaposlena v Centru za zdravstveno ekologijo Nacionalnega inš tuta za javno zdravje. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih in strokovnih člankov z različnih področij vplivov okolja na zdravje, med drugim s področja vplivov onesnaženega zraka na zdravje, zdravstvene ustreznos in varnos živil in pitne vode, vplivov podnebnih sprememb in vročinskih valov na zdravje. Pogosto sodeluje pri informiranju in osveščanju javnos o različnih okoljskih dejavnikih tveganja in njihovih vplivih na zdravje ljudi. Prim. mag. Simona Uršič je zdravnica, specialistka higiene in javnega zdravja, zaposlena v Centru za zdravstveno ekologijo Nacionalnega inš tuta za javno zdravje. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih in strokovnih člankov z različnih področij vplivov okolja na zdravje, med drugim s področja vplivov onesnaženega zraka na zdravje, zdravstvene ustreznos in varnos živil in pitne vode. Na NIJZ vodi program Varno s soncem, katerega soavtorica je. Sodelovala je v različnih projek h (InAirQ, Pharaon idr.). 87 88 Preventiva na področju ustnega zdravja v Sloveniji Barbara Artnik, Mar n Ranfl Preven vni program na področju zobozdravstvenega varstva v Sloveniji, namenjen zlas mlajšim otrokom in osnovnošolcem, se je razvijal postopoma. Pomemben sestavni del preven vnega programa je zobozdravstvena vzgoja s poudarkom na ščetkanju zob, zdravi (nekariogeni) prehrani in preven vnih pregledih s fluoridiranjem zob ter zalivanjem fisur. Pri preven vnih zobozdravstvenih ak vnos h skupaj sodelujejo izvajalci zobozdravstvene vzgoje in preven ve, specialis otroškega in preven vnega zobozdravstva ter zobozdravniki, ki delujejo na področju zobozdravstvenega varstva otrok in mladostnikov, posredno pa tudi vrtci in šole. V sedemdese h le h prejšnjega stoletja smo v Sloveniji začeli s topikalno aplikacijo 2 % natrijevega fluorida pri šoloobveznih otrocih, ki ga je v osemdese h le h zamenjala aplikacija amin-fluoridnega gela in množična uporaba zobnih past s fluoridi (1). Po letu 1980 se je mladinsko zobozdravstvo kadrovsko, organizacijsko in idejno še posebej razživelo, ko je bila z zakonom poleg splošnega zobozdravstva uvedena tudi obvezna zobozdravstvena dejavnost za mladino. K promociji ustne higiene v osnovnih šolah od leta 1983 pripomore tudi Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani na slovenskih osnovnih šolah, ki poteka v organizaciji Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva (SZD) in zobozdravstvene preven vne dejavnos zdravstvenih domov. Je ena pomembnejših ak vnos za boljše ustno zdravje, saj je vključenih večina osnovnih šol ter šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami (2). Leta 1987 so v slovensko zobozdravstveno varstvo uvedli množično zalivanje zobnih fisur (3). Bistveno je, da so se vsi našte ukrepi izvajali hkra in čedalje bolj množično (4, 5). Pri sistematskih pregledih so bili zobozdravniki pozorni na ustno higieno, prisotnost trdih zobnih oblog, stanje obzobnih tkiv (zdravo, gingivi s, parodon s), zobne in čeljustne nepravilnos ter zdravstveno stanje glede na karies (3). Poleg dejavnikov, katerim pripisujemo neposreden vpliv na upadanje kariesa, moramo upošteva tudi dejavnike s posrednim vplivom. Otroško in mladinsko zobozdravstvo je bilo dobro geografsko razporejeno, ambulante pa so bile umeščene tudi v nekatere osnovne šole (6). Po osamosvojitvi Slovenije je bila zakonsko opredeljena vključenost zobozdravstvene preven ve in kura ve v sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Opuščena je bila dispanzerska metoda dela, ki jo je nadomes la pravica do opredelitve za izbranega osebnega zobozdravnika. Osnovna ureditev zobozdravstvene preven ve sicer še vedno izhaja iz zakonodaje iz leta 1998 (7). Pravilnik v petem poglavju opredeljuje zobozdravstveno varstvo za otroke in mladostnike, a že ob nastanku ni določal vseh potrebnih elementov za njegovo organizirano in op malno sistemsko izvajanje, kot so določitev merljivih ciljev, način zagotavljanja usposobljenih kadrov, 89 financiranje, koordinacija in nadzor (7, 8). Pravilnik vključuje šolajoče se otroke, mladostnike in študente, ne pa tudi odrasle populacije in ranljivih skupin. Pri preven vnih ak vnos h, ki se izvajajo v skupinah, naj bi imeli ključno vlogo imenovani zobozdravniki (npr. šole), a ob obstoječi ureditvi z izbiro izbranega osebnega zobozdravnika pride do izraza neurejeno razmerje med njunima vlogama. Leta 2000 je sistem zbiranja podatkov iz preven vnih pregledov zaradi različnih razlogov v celotnem obsegu prenehal delova (ustavitev razvoja oz. nadgradnje načina zbiranja podatkov, razmerje imenovani/izbrani osebni zobozdravnik, obseg preven vnega pregleda, neusmerjenost zdravstvene poli ke v ustno zdravje). Ker v Sloveniji ni kon nuiranega zbiranja zanesljivih podatkov o ustnem zdravju s kliničnimi kazalniki na nacionalni ravni za vse starostne skupine, ne poznamo spreminjanja obolevnos za boleznimi ustnega predela, kar nakazuje na potrebo po organiziranem in sistema čnem spremljanju ustnega zdravja v Sloveniji. V sodelovanju med Nacionalnim inš tutom za javno zdravje (NIJZ), Katedro za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Stomatološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so se v zadnjih le h izvedli prvi pilotni koraki k zbiranju kliničnih podatkov o ustnem zdravju v Sloveniji. Ak vnos preven vnega programa na področju zobozdravstvenega varstva, ki se je razvil v drugi polovici preteklega stoletja, so predvsem kot klinične storitve v zobozdravniških ambulantah še v funkciji, a jim manjka ustrezna sistemska podlaga za sistema čno izvajanje, spremljanje, vrednotenje in razvoj (9). Promocija ustnega zdravja in preven vna zobozdravstvena dejavnost sta potenciala, ki trenutno v Sloveniji nista povsem izkoriščena. Lastna skrb za ustno zdravje je ključen element ohranjanja in krepitve ustnega zdravja. V Sloveniji je bila tako v letu 2019 izvedena prva raziskava o ustnem zdravju, ki je z ustreznimi vprašalniki raziskovala stanje tako med otroki in mladostniki (10) kot med odraslimi (11). Pomemben strokovni dokument za nadaljnje delo na področju zobozdravstva je Strategija ustnega zdravja v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2030 (12). Njen namen je ohranjanje in krepitev ustnega zdravja vseh populacijskih skupin skozi vsa življenjska obdobja; glavni strateški cilji: zagotovi upoštevanje vidikov ustnega zdravja pri pripravi zakonodaje s področja varovanja in ohranjanja zdravja, racionalno načrtovanje in zagotavljanje virov, vzpostavitev sistema spremljanja na področju ustnega zdravja in izboljšanje ustnega zdravja. Kljub dolgi tradiciji se zobozdravstvena vzgoja v Sloveniji ne izvaja poenoteno. NIJZ je zato pripravil strokovna izhodišča, ki skušajo poeno ključna sporočila, ki naj bi jih izvajalci vzgoje za ustno zdravje posredovali zainteresirani javnos (13). Za dobro ustno zdravje v prihodnje potrebujemo jasne cilje, dober preven vni program, usklajeno podajanje informacij, medsektorsko sodelovanje in kon nuiranost. Preven vne ak vnos na področju zobozdravstvenega varstva so bile med prvimi ak vnostmi preven ve in promocije zdravja. Nekatere ak vnos so prešle v domeno kliničnih strokovnih združenj. Ustno javno zdravje pa je mul sektorsko in mul disciplinarno področje, ki povezuje klinično preven vo posameznika in javnozdravstveno preven vo populacije. Sekcija za preven vno medicino SZD kot strokovno združenje omogoča povezovanje in sodelovanje na omenjenem področju, ga s tem krepi in mu daje primerno veljavo. 90 Viri: 1. Premik M, Vrbič V. Vrednotenje preven vnega 9. Artnik B, Kosem R. Zdravje ustne votline otrok in zobozdravstvenega programa v Sloveniji. Zobozdrav mladostnikov nekoč in danes. In: Ma č L, Fink A, Vestn. 1994;49(1-2):5–8. Ve orazzi R, editors. Strokovno srečanje Ustna nega – 2. Leskošek M. Mednarodna prepoznavnost vloga zdravstvene nege za zdravje ustne votline, 22. 4. slovenskega projekta. Zdrav Vestn. 2019;88:D85–7. 2009, Ljubljana. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in 3. Vrbič V, Koželj V, Pompe-Kirn V, Premik M, Rode M. babiške nege Slovenije, Sekcija medicinskih sester Oralno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Medicinska v vzgoji in izobraževanju; 2009: p. 23–30. fakulteta; 1995: p. 1–62. 10. Artnik B, Ranfl M, Blatnik J, Magajna A, Rostohar K. 4. Vrbič V, Premik M. Zmanjšanje kariesa pri slovenski Ustno zdravje otrok in mladostnikov, 2019: nacionalna mladini. Zobozdrav Vestn. 1994;49(1–2):2–4. raziskava o ustnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji leta 2019 [Internet]. El. izd. Ljubljana: Katedra 5. Vrbič V. Trend zobnega kariesa pri 12-letnih za javno zdravje Medicinske fakultete; Nacionalni ljubljanskih učencih od leta 1970-1995. Zobozdrav inš tut za javno zdravje; 2020. Vestn. 1997;52(4–5):120–2. 11. Artnik B, Ranfl M, Blatnik J, Magajna A, Rostohar K. 6. Vrbič V. Upadanje zobnega kariesa v Sloveniji v Ustno zdravje odraslih, 2019: nacionalna raziskava o obdobju 1987–1998. Zobozdrav Vestn. ustnem zdravju odraslih v Sloveniji leta 2019. El. izd. 1999;54(2):39–43. Ljubljana: Katedra za javno zdravje Medicinske 7. Pravilnik za izvajanje preven vnega zdravstvenega fakultete, Nacionalni inš tut za javno zdravje; 2020. varstva na primarni ravni. Uradni list RS, št. 19/98, 12. Ministrstvo za zdravje. Strategija ustnega zdravja 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, v Republiki Sloveniji za obdobje 2020–2030. Ljubljana: 83/07, 22/09, 17/15, 47/18, 57/18, 57/18, 57/21, Ministrstvo za zdravje; 2022 (Unpublished). 162/21, 39/23, 93/23, 125/23 in 18/24. 13. Ranfl M, Oikonomidis C, Kosem R, Artnik B. Vzgoja 8. Zupanič Slavec Z. Zgodovina zdravstva in medicine na za ustno zdravje: prehrana in higiena: strokovna Slovenskem. Infektologija, nevrologija, onkologija, izhodišča. Ljubljana: Nacionalni inš tut za javno dermatovenerologija, zobozdravstvo, strokovno- zdravje; 2015. zdravstvene vede, predklinika, zdravstveno šolstvo. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba; Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije; 2022. p. 268–77. 91 O AVTORJIH Doc. dr. Barbara Artnik, dr. dent. med., spec. socialne medicine, je zaposlena na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Specialis čni izpit je opravila s pohvalo leta 2007. Leta 2011 je bila izvoljena v naziv docentke za področje javnega zdravja. Glavno področje njenega udejstvovanja je javno ustno zdravje. V obdobju 2018–2021 je bila vodja ciljnega raziskovalnega projekta ARRS »Analiza kazalnikov in promocija ustnega zdravja prebivalcev Slovenije« (V3-1715). Je generalna sekretarka Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva in v Mednarodnem zobozdravniškem združenju (angl. World Dental Federa on, FDI) opravlja funkcijo »Na onal Liaison Officer« (NLO). Od leta 2021 je članica raziskovalnega programa ARRS »Slovenski raziskovalni program za celostno obravnavo raka SLORApro« (P3-0429). Mar n Ranfl je zobozdravnik, specialist javnega zdravja, zaposlen na mestu predstojnika območne enote Nacionalnega inš tuta za javno zdravje v Murski Sobo . Je član upravnega odbora Sekcije za preven vno medicino SZD, v preteklos pa je bil član izvršnega odbora Stomatološke sekcije SZD in Odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Svoje delo poglobljeno usmerja v javnozdravstvene vidike in ukrepe na področju spremljanja, krepitve in ohranjanja ustnega zdravja v Sloveniji. 92 Javnozdravstveni vidiki obravnave ranljivih skupin prebivalstva Evita Leskovšek Javno zdravje je odraz časa, v katerem živimo; v času Andrije Štamparja je bila pomembna tema preprečevanje nalezljivih bolezni, v času bratov Pirc je bilo aktualno uvajanje dispanzerskega dela in uvajanje preven vnega zdravstvenega varstva. Današnji čas označuje neverjeten razvoj tehnologije in informacijskih sistemov, hkra pa se zdi, da izgubljamo na področju osnovnih medsebojnih človeških odnosov in delovanja med ljudmi ter družbo. Aktualne teme v javnem zdravju se vse bolj do kajo neenakos v zdravju, področja človekovih pravic, e ke in podobno. Obstaja visoka stopnja povezanos med socialno-ekonomskimi kazalci ter življenjskim slogom, stopnjo umrljivos , obolevnostjo in pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu. Socialno in ekonomsko ranljive skupine prebivalcev so bistveno bolj zdravstveno ogrožene. Umirajo prej, pogosteje in bolj zgodaj obolevajo za srčnimi in psihosomatskimi boleznimi, sladkorno boleznijo in duševnimi motnjami. Med njimi so pogostejše tudi poškodbe in samomori. Posamezniki in skupine, ki so zaradi določenega življenjskega s la oz. življenjskih okoliščin še posebej izpostavljeni tveganjem za zdravje tako na individualni kot družbeni ravni, predstavljajo pogosto tako imenovano sivo populacijo in je obstoječe zdravstvene in socialne službe ne dosegajo. Tako imenovane socialno medicinsko ranljive skupine se spreminjajo in so odvisne od družbenega konteksta. Mednje pri nas prištevamo: revne posameznike, žrtve nasilja, ljudi z fizičnimi in duševnimi oviranostmi, migrante, Rome, spolne delavke/delavce (»pros tutke«), injicirajoče uživalce ilegalnih drog, zapornike, žrtve trgovine z ljudmi … Na globalni ravni so npr. kot pomembna ranljiva skupina prepoznani revni indijski otroci. Za izboljšanje dostopnos v kontekstu prepoznavanja in vključevanja ranljivih skupin pa nam odgovor daje paradigma socialne medicine, ki poudarja pomen terenskega dela, preučevanja in intervencij na terenu vključno s prilagajanjem zdravstvenih in drugih služb, ki so uporabnikom dostopne in prilagojene njihovim specifičnim potrebam. V javnozdravstveni terminologiji smo v prvih le h razvoja, kar se lepo kaže tudi v naslovih programov kot delu nacionalnega programa, govorili najprej o marginalnih skupinah, nato o ogroženih skupinah. Ko sta se v evropskem prostoru na področju javnega zdravja pričela uveljavlja pojma neenakos in ranljivos , pa govorimo o ranljivih skupinah. Termin ranljivost še posebej poudarja temeljno značilnost omenjenih skupin – ranljivost – in s tem posebno družbeno skrb in odgovornost – odgovornost do celotne skupnos in odgovornost do posameznikov. Kaj ranljive in marginalizirane skupine, skupine, ki so socialno ogrožene, izkusijo globoko izključenost, ki nega vno vpliva na njihovo kakovost življenja, dobro počutje in priložnos v prihodnos . 93 Od leta 2006 je na takratnem IVZ delovala delovna skupina za spremljanje in promocijo zdravja označenih, izoliranih in posebno ogroženih in ranljivih skupin. Delovali smo kot del evropske mreže Correla on (European Network for Social Inclussion and Health) in sodelovali z več kot 80 vladnimi in nevladnimi partnerji. Pionirsko smo razvijali populacijske pristope za najbolj ranljive skupine prebivalstva, katerih skupna značilnost je bila s gma, označevanje in izključenost. Predstavljali so t. i. sive lise, ki praviloma niso dostopale do pomoči: migran , brezdomci, spolne delavke/delavci, uporabniki prepovedanih drog, zaporniki. Ob tem je potrebno spomni , da je bil to čas soočanja z obstoječo pandemijo HIV/aidsa, ki je bil takrat še vedno neozdravljiva smrtna bolezen in je narekoval razvoj novih pristopov preprečevanja in obvladovanja. Prav HIV/aids je bil pomemben sprožilec številnih raziskav in intervencij med skupinami, ki so imele večje tveganje za okužbo. Od tu tudi s gma, ki je še vedno prisotna. Problema ka HIV/aidsa se je tudi vse bolj obravnavala skupno z nekaterimi drugimi s krvjo prenosljivimi boleznimi, med njimi virusnim hepa som B, virusnim hepa som C in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi ter tuberkulozo. Ak vno smo sodelovali tudi v drugih evropskih mrežah, kot so AIDS&mobillity, Tampep, EuroHealthNet … Prav v okviru slednjega smo uspeli zmaga na natečaju ter za Kralje ulice pridobi večja sredstva za razvoj programov za brezdomce pri nas. Kasneje so na osnovi novih spoznanj programi prerasli zgolj HIV/aids. Primer tega je program SZO Zdravi zapori. Zapori po vsej Evropi so prvič odprli vrata strokovnjakom, da so osveščali, delili kondome in podobno, sedaj pa zdravje v zaporih v širšem kontekstu predstavlja že uveljavljeno javnozdravstveno področje. Ministrstvo za zdravje je leta 2007 izdalo publikacijo z naslovom Javnozdravstveni vidiki obravnave ogroženih in ranljivih skupin prebivalstva in strokovnjake različnih medicinskih vej prosilo za prispevke. Tako je vsak s svojega področja dela opisal ranljivost in lahko opazimo, da kolegi, predvsem kolegi kliniki, iden ficirajo problema ko iz vidika pacient-zdravnik. Tako se med naštevanjem t. i. ogroženih skupin pojavljajo bolniki z različnimi kroničnimi obolenji, bolniki z duševnimi motnjami, invalidi, bolniki z inkon nenco, starostniki in podobno. Javno zdravje obravnava problema ko ogroženih skupin bolj iz holis čnega zornega kota, gleda populacijo iz p čje perspek ve in med ogrožene skupine prišteva predvsem t. i. skrito populacijo, ki je uradnim oblikam pomoči, tako zdravstvenim kot socialnim, večkrat nedostopna in skrita in je zaradi specifičnih življenjskih okoliščin in tveganega vedenja povezana s poslabšanjem zdravja. Leta 2008 pa je Ministrstvo za zdravje, prav tako v okviru takratnega Sektorja za zdravstveno varstvo ogroženih skupin, izdalo poročilo o raziskavi, ki smo jo s kolegi opravili na takratnem Inš tutu za varovanje zdravja – Ovire v dostopnos in dosegljivos programov pomoči. Opozorili smo predvsem na pomen razlike v dostopnos do zdravstvenega varstva in programov pomoči, ki je odvisna predvsem od razvoja in mreže zdravstvenih in drugih služb. Dosegljivost programov pa je sposobnost bolnikov in uporabnikov, da si razpoložljivo pomoč zagotovijo. Odvisna je od osebnih karakteris k posameznika, determinirana s socialno izključenostjo in se razume predvsem iz vidika širših socialnih in družbenih vprašanj, kot so revščina, zapostavljenost, brezposelnost, brezdomstvo, nedoseganje higienskih standardov posameznikov, zdravstveno in drugo nepismenost … Države članice EU že dalj časa ugotavljajo, da področje dela s prikrajšanimi in marginaliziranimi skupinami pogosto duši birokracija. Po nepotrebnem zapleteni administra vni postopki otežujejo delo. Tudi organizacijska struktura in način delovanja znotraj inš tucij trenutno ne omogočata uspešnega dela na tem področju, ki zahteva posebne pristope in metode. Ena od 94 uveljavljenih metod, ki omogoča doseganje in pomoč tem skupinam, je t. i. terensko delo (»outreach«), ki smo ga v Sloveniji razvijali pred tridese mi le za delo v populaciji injicirajočih uživalcev drog pri uspešnem razvoju nizkopražnih programov. Ker so socialno in ekonomsko ranljive skupine tudi najbolj zdravstveno ogrožene, je potrebno dostop do zdravstvenega varstva omogoči vsem državljanom, ne glede na njihov materialni položaj. Financiranje zdravstvenega varstva mora še bolj temelji na solidarnos pri zbiranju sredstev ter pravičnos pri razporejanju teh sredstev. Ukrepi in zagotavljanje zdravstvene varnos morajo vzpostavi in izboljša komunikacijo z našimi ciljnimi skupinami, kar v praksi večkrat pomeni uvajanje novih pristopov, kot je delo na ulici in ak vno vključevanje predstavnikov ciljne skupine pri nastajanju in samem izvajanju programov. Izkušnje v svetu in tudi pri nas kažejo, da so uspešne programe na področju zdravstvenega in socialnega varstva težko dosegljivim skupinam prebivalstva razvijale in izvajale nevladne organizacije, ki so nastale zaradi prepoznavanja potreb na tem področju. Nevladne organizacije so fleksibilne in hitro prilagodljive in v njihovo delovanje so pogosto ak vno vključeni predstavniki prizade h skupin. Taki programi so npr. vzgoja za zdravje med Romi, uvajanje tes ranja na HIV v skupnos , vzpodbujanje za tes ranja SPB med spolnimi delavkami/delavci, samopomočne skupine med žrtvami nasilja … Naša država je v zadnjih le h prepoznala pomen nevladnega sektorja oziroma številnih NVO, ki pomagajo tam, kjer je država odpovedala oziroma se še ni odzvala. V prihodnos pričakujemo tudi večjo podporo strokovnim inš tucijam. Sekcija za preven vno medicino že vrsto let podpira razvoj omenjenega področja v slovenskem prostoru. Pred le je na letnem srečanju SPM v Novi Gorici v plenarnem delu bila uvrščena predstavitev Javnozdravstveni vidiki obravnave (takrat še) ogroženih skupin, tema ko smo iz različnih zornih vidikov vedno bolj uvrščali na program sekcije. Leta 2007 je v Portorožu potekal 4. kongres SPM, na katerem sem v okviru sklopa Zdravje v vseh poli kah imela predavanje JZ vidiki obravnave ranljivih skupin, prispevek pa je bil objavljen v zborniku. To leto se kaže kot prelomno, saj je MZ izdalo zgoraj omenjeno publikacijo. SPM je torej zelo hitro vključila problema ko neenakos med svoje prioritete in s tem prispevala k strokovnemu razvoju na omenjenem področju. V lanskem letu je strokovna skupina specializantov javnega zdravja v okviru SPM organizirala srečanje z naslovom Ranljive skupine – javnozdravstveni izziv skozi oči Ambulante Pro bono. Na njem je donedavna vodja predstavila posebnos dela v omenjeni ambulan , predavanje je med drugimi imela tudi sedaj aktualna predsednica Ambulante Pro Bono. Op mis čno in vzpodbudno je, da so naši mlajši kolegi temo ranljivih skupin v javnem zdravju uvrs li na svojem prvem srečanju. Današnja družba je vse bolj vpeta v interese kapitala in učinkovitos . Seznam pravic s področja zdravstvenega varstva se omejuje, vse bolj se pričakuje finančna par cipacija posameznikov. Vsi, ki zagovarjamo potrebo po prepoznavanju in razvoju programov za ogrožene, marginalizirane, ranljive in prikrajšane skupine pa se sprašujemo, kako zmanjša razliko med teorijo in prakso in kdo bo v slovenskem prostoru napravil prve večje korake za razvoj in podporo zgoraj opisanih programov. Kaj razvoj družbe se kaže ne samo na gospodarskem razvoju, ampak predvsem tudi na kakovos skrbi za ste, ki so najbolj ranljivi. 95 O AVTORICI Prim. Evita Leskovšek, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja je specializirala iz socialne medicine in dela na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje. Svojo strokovno pot je pričela kot nacionalna koordinatorica za preven vno HIV/aidsa in na tem področju razvijala preven vo za splošno populacijo z organizacijo številnih medijskih kampanj, osveščala mlade za sodelovanje s šolskim sistemom, raziskovala in uvajala terenske metode dela za skrite populacije. Načrtovala je intervencije za ranljive skupine, kot so zaporniki, migrantje in podobno. V okviru svojih prostovoljnih ak vnos je vzpostavljala programe zmanjševanja škode za injicirajoče uživalce drog, vključno z programi deljenja sterilnih igel. Ak vno se vključuje v mednarodne strokovne mreže na tem področju. Je ak vna pri osveščanju za zdravo spolnost s prispevki v medijih, s predavanji, strokovnimi gradivi in organizacijo strokovnih dogodkov. Bila je predsednica Skupine za integriteto, ves čas je dejavna v stanovskih organizacijah, med drugim je bila predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za javno zdravje. 96 Antropologija in preventivna medicina Maruška Vidovič Biološko-medicinski antropologi smo bili že nekajkrat povabljeni k organizaciji mednarodnega antropološkega simpozija v okviru Sekcije za preven vno medicino, kar smo z veseljem sprejeli in se je izkazalo za zelo dobro in koristno za obe strani, saj imamo veliko skupnega. Naše ugotovitve in delo se prepletajo in dopolnjujejo, ter naši koncep boga jo, saj oboji obravnavamo človeka. V jedro svojega dela imamo vkomponirano humanost v strmljenju za zdravjem in splošno dobrobit človeka. Antropologija je veda zelo širokih dimenzij, ki se na več mes h do ka mejnih področij in vsak od na novo zgrajenih mostov je koristen v smislu interdisciplinarnos , ki danes osvaja svet raziskovanja in napredka. Antropologi kombinirajo in koordinirajo do različnih, včasih zelo drznih dimenzij, antropologija je mul disciplinarna oziroma transdisciplinarna veda. Antropologija lahko pojasni številna biološka, genetska, sociološka, ekološka dogajanja, razlike v družbi in kulturi ter druga pomembna dogajanja v populaciji. Uspešnost sodelovanja je odvisna od spoštovanja in medsebojne pomoči obeh strok. Antropologija in medicina se vse bolj zbližujeta, saj je bolezen del človeške biologije. Medicinska antropologija proučuje biološke, socialne, ekološke in kulturne dimenzije zdravja in bolezni v populacijah. Antropologija je zasnovana in jo odlikuje širok holis čen pristop, ki na pojave pri človeku gleda kot na mul faktorsko dogajanje, v katerem so najširše zastopani vsi vidiki, kar nudi večjo uspešnost raziskav in globje razumevanje problema. Vključuje ne samo biološko ampak tudi socialno naravo človeka ter spoznanja interakcij bioloških, socialnih in kulturnih procesov ter interakcij med človekom in okoljem. Na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje delamo, razvijamo in raziskujemo moderno antropologijo, ki se vključuje v javno zdravje in sledimo svetovnim trendom ter se povezujemo in sodelujemo s številnimi mednarodnimi skupinami. Trudimo se, da bi antropologijo, »vseobsežno vedo o človeku«, zasnovano na bioloških osnovah, čim bolj približali sodelavcem na Inš tutu in medsebojnemu sodelovanju, zato prirejamo Antropološke šole z znanstveno-izobraževalnim programom, ki predstavijo najrazličnejše antropološke teme in nudijo možnos širokih razprav. Terensko raziskovalno delo je v biološki antropologiji izredno pomembno. Pomembno je, da populacijo spoznamo iz notranje perspek ve, da spoznamo ljudi in način njihovega življenja, njihove navade, okolje, zdravje, življenje in delo v skupnos . .Iz naših raziskav lahko ponudimo dragocene rezultate in podatke, ki največkrat lahko pokažejo izhodišča ter smeri zdravstvenih intervencij. Moderna antropologija je razvila nove metode in tehnike, ki so tudi lahko dragocen doprinos preven vni medicini. Strokovna opažanja antropologov dajejo veliko prak čnih aplikacij, antropologi opozarjajo na procese sprememb, ki ogrožajo zdravje, kot so urbanizacija, industrializacija, demografske spremembe ter migracije in drugo. Naše skupno znanje in prizadevanja so orodje za izboljšanje zdravja in kakovos življenja v različnih populacijah. Izolirane populacije z bolj ali manj izraženimi biološkimi in sociokulturnimi posebnostmi zaradi barier, ki so stoletja preprečevale kulturni tok in tok genov, so danes raziskave modernih trendov, ker pomenijo prednost za določene antropološke in medicinske znanstvene raziskave. Raziskave takih »naravnih eksperimentov« so v svetu že privedle do pomembnih antropoloških in biomedicinskih odkri j. Raziskave izoliranih populacij v svetu so razsvetlile številne do takrat nepoznane bolezenske motnje, 97 ki so dos krat tudi povezane z ekološkimi in kulturnimi posebnostmi. V našem zelo ambicioznem, obširnem, holis čnem večletnem antropološkem projektu z mednarodnim sodelovanjem, ki vključuje od ma čnih knjig do DNA analiz, raziskujemo izolirane populacije Slovenije v zapr hribovski dolini v Selški dolini. To so raziskave na »raziskovalnem modelu« deve h vasi, ki že več let služi kot »naravni raziskovalni laboratorij«. So prve tovrstne raziskave v Sloveniji, ki jih želim na kratko predstavi , ker imajo pomen zaradi povezav z biomedicinskimi znanostmi in celotnim področjem interesa javnega zdravja ter pomen za razširjene genetskoepidemiološke raziskave. V prvem sklopu raziskav smo naredili raziskave populacijskih struktur, ki zasledujejo mikroevolucijske procese ter modifikacije sprememb v populacijah. Te raziskave so zasnovane na analizah demografskih podatkov, socioloških podatkih in bioloških lastnos h človeškega organizma na analizah morfoloških, antropometričnih, odontometričnih, dermatoglifskih in fizioloških podatkov. Izvedena je bila cela paleta modernih raziskav in podraziskav, ki so dale koristne tudi javnozdravstvene rezultate in rezultate potencialno pomembne za genetsko epidemiologijo. Med drugim sta nas zanimala dva pomembna parametra; to sta izoliranost in sorodstvo ter njun medsebojni odnos. Ocenjevali smo stopnjo sorodstva v populacijah in med populacijami ter genetske distance. Slika, ki smo jo dobili, je pomembna za preven vno medicino, saj izvedene raziskave jasno pokažejo smernice za javnozdravstvene akcije. V drugem sklopu raziskav smo naredili raziskave o načinu življenja, povezanega z zdravjem, raziskave, ki iščejo pomembne markerje kakovos življenja in različne socialne dejavnike in dejavnike okolja, ki vplivajo na zdravje, ter še druge z zdravjem povezane parametre ter vpliv načina življenja. Vključene so bile moderne antropološke raziskave hormonalnega stresa, raziskave o menopavzi, pa zdravje, stres, krhkost, staranje in prehranjevanje ter genetske raziskave najširšega spektra. Dobljene rezultate smo na različne načine kombinirali in povezovali med seboj. Vsi rezulta so prak čno uporabni ne samo v antropologiji ampak tudi na najširšem področju javnega zdravja oz. preven vni medicini, kar nas še bolj povezuje in vabi k nadaljnemu sodelovanju. Z obsežnimi antropološkimi populacijskimi raziskavami smo umes li Selško dolino na svetovni antropološki zemljevid. Dobljeni podatki omogočajo tudi primerjave z drugimi populacijami Evrope in sveta. Bogata baza podatkov pa bo omogočila spremljanje prihodnjega biomedicinskega in sociokulturnega statusa proučevanih populacij. Viri: 1. Vidovič Maruška Vidovič edit . Anthropology and 4. Vidovič Maruška, Hisheh S., Schmit Lincoln Cor sol and Public Health, knjiga 358 strani, 20 poglavij, 2016 izd. testosterone levels on a weekend and a work day in NIJZ, ARRS. three mountain villages in the Selška Valley of 2. Vidovič Maruška, Sharron G., Crews Douglas E. northwest Slovenia. Annals of human biology 2007, vol Correlates of frailty among aging residents of upper 34, no 1, str. 26-33. Selška valley under Ra tovec mountain. Collegium 5. Hadžić Metjahić Negra, Vidovič Maruška, Čakar Jasmina antropologicum 2015, vol.39, no 2, str.297-306. et all.Gene c varia on study on fi een STR loci in 3. Vidovič Maruška, Crews Douglas E. The Selška valley isolated Slovenian “Inland Island” human popula ons of study of health and aging unraveling senescence, the Selška Valley Region. Homo:Journal of compara ve stress and frailty. Collegium antropologicum, 2012, human biology , 2019, vol 70, no 2, str 129-132. vol 36, no1, str. 47-52. 98 O AVTORICI Dr. Maruška Vidovič, doktorica biološke antropologije, z usmeritvijo-medicinska antropologija, je nacionalni ekspert v javnem zdravju in raziskovalni sodelavec na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje v Ljubljani, kjer na Centru za proučevanje in razvoj zdravja vodi področje biološko-medicinske antropologije. Na NIJZ je obudila pozabljeno antropologijo z modernimi pristopi in koncep ter z mednarodnim sodelovanjem. Magistrski in doktorski naslov je dosegla na Fakulte naravoslovnih znanos Univerze v Zagrebu pod mentorstvom akademika Pavla Rudana. Na Univerzi v Zagrebu in Hrvaški akademiji znanos in umetnos še vedno udeležuje vseh znanstvenih dogodkov in izobraževanj ter sodeluje z Inš tutom za antropologijo v Zagrebu. Njene obsežne raziskave izoliranih populacij v Selški dolini so bile prve tovrstne antropološke holis čne raziskave v Sloveniji. Kasneje so se ji pridružili znanstveniki iz Hrvaške, UK, Avstralije, iz različnih delov Amerike in Bosne in Hercegovine. Bila je vodja bilateralnih mednarodnih znanstveno raziskovalnih projektov Agencije za raziskovalno dejavnost Slovenije. V tujini se je izobraževala na Antropološkem oddelku Ohio State University, USA, kjer je pridobila raziskovalne izkušnje in nova znanja. Svoje raziskovalno delo je predstavila na številnih mednarodnih kongresih in tudi publicirala svoja dela. Organizirala in vodila je prve Antropološke šole v Sloveniji in simpozije Antropologija in Javno zdravje. Je članica najbolj znanih mednarodnih znanstvenih antropoloških združenj in članica znanstvenega sveta Evropskega antropološkega združenja. 22. junija 2022 ob občinskem prazniku občine Železniki je bila nagrajena s priznanjem in plaketo za obsežne antropološke raziskave v Selški dolini. 99 100 Razvoj spremljanja porabe predpisanih zdravil Tatja Kostnapfel Spremljanje porabe zdravil je eden od segmentov javnega zdravja, katerega najširši cilj je preprečevanje bolezni, podaljševanje življenja ter varovanje in izboljševanje zdravja prebivalstva. Zbiranje in obdelava podatkov o porabi zdravil je torej širšega družbenega pomena. Ustrezno predpisovanje zdravil ob upoštevanju strokovnih in ekonomskih vidikov ima pomembno družbeno vlogo, stalno spremljanje porabe zdravil pa prispeva k bolj odgovornemu ravnanju in pravilni rabi zdravil. Spremljanje porabe zdravil in analizo podatkov o porabi zdravil po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva za nacionalne namene opravlja Nacionalni inš tut za javno zdravje (NIJZ) kot neodvisna organizacija (1). NIJZ podatke o porabi zdravil analizira z namenom, da poda informacije o preskrbi z zdravili, oceni razlike v predpisovanju zdravil po spolu, starostnih skupinah (kar je še posebej pomembno glede na staranje slovenskega prebivalstva), po regijah in po specialnos h zdravnikov, ki zdravila predpisujejo (povezava z bazo podatkov izvajalcev), s tem posredno pridobi podatke o obolevnos po starostnih skupinah in regijah in lahko oceni odstopanja od terapevtskih smernic in jih ponovno ovredno . Potrebno je razloži razlike v predpisovanju in spreje ukrepe za pravilno rabo zdravil ter za učinkovito porabo sredstev za zdravila, predvsem pa osvešča o velikem pomenu odgovornega predpisovanja zdravil, s katerim lahko izvajalci zdravstvene dejavnos in bolniki izboljšajo učinke zdravljenja, zmanjšajo tveganje za nastanek neželenih učinkov in zmanjšajo stroške v zdravstvu ter načrtova preven vne dejavnos . V Sloveniji za spremljanje predpisovanja zdravil uporabljamo ATC klasifikacijo, porabo zdravil pa prikazujemo v številu definiranih dnevnih odmerkov (angl. defined daily dose; DDD) ter številu definiranih dnevnih odmerkov na soč prebivalcev na dan (angl. DDD per 1,000 inhabitants; DID) na pe h nivojih ATC klasifikacije. Z vidika ohranjanja javnega zdravja je še posebej pomembno spremljanje predpisovanja zdravil za bolezni srca in ožilja – predvsem an hipertenzivov in sta nov, zdravil za bolezni prebavil in presnove – predvsem zaviralcev protonske črpalke in zdravil za zdravljenje diabetesa, zdravil z delovanjem na živčevje – predvsem anksioli kov, an depresivov in pro bolečinskih zdravil ter pro mikrobnih zdravil – predvsem an bio kov. Vsako leto bolj aktualno je tudi spremljanje porabe zdravil za izvajanje programa cepljenja in s tem posredno precepljenos prebivalstva. 101 Skladno z zakonom o zbirkah podatkov smo na NIJZ poleg že ustaljenega zbiranja podatkov o porabi zdravil, predpisanih na zelene in bele recepte v letu 2017 pričeli tudi s sistema čnim zbiranjem porabe zdravil, predpisanih v vseh bolnišnicah. Celotno poročilo smo prvič objavili v letu 2019 ter ga dopolnili tudi s porabo dragih bolnišničnih zdravil (Seznam B) ter porabo ampuliranih in drugih zdravil za ambulantno zdravljenje v okviru ločeno zaračunljivega materiala (Seznam A). Podrobna poročila zdaj pripravljamo vsako leto. Na ta način smo vzpostavili celosten pregled porabe predpisanih zdravil na vseh ravneh zdravstvenega varstva. V letu 2020 je NIJZ od Ministrstva za zdravje Republike Slovenije (MZ) prevzel tudi nalogo spremljanja porabe pro mikrobnih zdravil, ki jo je do 2020 vodil dr. Čižman s sodelavci s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega Kliničnega Centra (UKC) Ljubljana. V Sloveniji se podatki o ambulantni in bolnišnični rabi an bio kov za sistemsko rabo, pro glivičnih in pro virusnih zdravil zbirajo že vrsto let. Tako od leta 2021 NIJZ pripravlja celostno poročilo o porabi pro mikrobnih zdravil, ki zajema tako podrobno porabo pro mikrobnih zdravil na recept, ki so prikazani po dvanajs h sta s čnih regijah, kot tudi po staros in specializacijah ter porabo pro mikrobnih zdravil v vseh bolnišnicah. Dodatno pa v vseh dvanajs h splošnih bolnišnicah, vključno z obema univerzitetnima kliničnima centroma analiziramo še ločeno porabo po posameznih oddelkih: interni, kirurški, ginekološki, pediatrični in v enotah intenzivnega zdravljenja oziroma terapije (interne, kirurške, ostale). Podatke prikazujemo po vseh pe h nivojih ATC klasifikacije (ATC 2–ATC 5). Prikazujemo tudi način dajanja (per os ali parenteralno) in stroške. Bolnišnično porabo izražamo v DID, DDD na sto bolnišnično-oskrbnih dni (angl. DDD per 100 bed-days) in DDD na sto sprejemov (angl. DDD per 100 admissions). Posebej podrobno analiziramo porabo zdravil za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb - an bio kov (ATC skupina J01). Razvoj zdravstva v Sloveniji poteka skladno z Resolucijo o nacionalnem plana zdravstvenega varstva (ResNPZV) 2016-2025 »Skupaj za družbo zdravja«. Resolucija načrtuje zagotovitev pravilne in varne uporabe zdravil ter za vse enako dostopnost do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe čim bližje prebivalcem, integrirano in celovito obravnavo, upoštevanje zdravstvenih potreb starajoče se populacije, usmerjenost v uporabnika ter njegovo opolnomočenje ob hkratni stroškovni učinkovitos na področju porabe zdravil. Preko te resolucije se z različnimi ukrepi zagotavlja racionalna raba zdravil in boljša dostopnost do kakovostne farmacevtske oskrbe. Vzpostavljen je sistem preskrbe z redkimi zdravili. Zagotavlja se op mizacija predpisovanja in izdajanja zdravil, med drugim tudi z reševanjem problema ke polifarmakoterapije in vključitvijo kliničnega farmacevta (2, 3). Staranje prebivalstva je velik javnozdravstveni izziv, saj delež, starejših od 65 let, vztrajno raste. Starejši bolniki imajo običajno več kroničnih bolezni in so pogosto zdravljeni z več zdravili sočasno. V okviru mehanizma »Next Genera on EU«/Mehanizem za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility): krepitev kompetenc kadrov v zdravstvu za zagotavljanje kakovos oskrbe, je septembra 2022 NIJZ pričel z izvajanjem š riletnega projekta z naslovom Integracija geriatrične oskrbe starejših. Glavna naloga v okviru delovnega paketa »Klinična obravnava in polifarmacija« so ak vnos na področju klinične obravnave mul morbidnos , polifarmacije, ustnega zdravja, preprečevanja okužb in zdravstvene oskrbe. Starejša oseba, ki prihaja v s k z zdravstvenim sistemom, je z veliko gotovostjo mul morbidna (ima sočasno vsaj dve kronični bolezni ali stanji). Starejše osebe z mul morbidnostjo so pogosteje obravnavane in prejemajo več zdravil, hkra pa nosijo večje breme bolezni in so tudi bolj ogrožene. Velik problem pri starejših osebah je tako polifarmacija – sočasno prejemanje pet ali več zdravil. Najbolj pogosta je 102 pri starejših z več kroničnimi obolenji in občasno pridruženimi akutnimi stanji, zelo razširjena je zlas pri oskrbovancih domov za starejše in hospitaliziranih bolnikih. Zato v okviru projekta pomemben poudarek namenjamo polifarmakoterapiji (polifarmaciji) ter ozaveščenos glede varne in pravilne rabe zdravil. Ker Sekcija za preven vno medicino sodeluje pri usmerjanju in oblikovanju zdravstvene poli ke, organizira ali sodeluje pri organizaciji kongresov, simpozijev, delavnic, spletnih izobraževanj in strokovnih sestankov na področju javnega zdravja ter podpira in omogoča izdajanje strokovne in poljudne literature na področju preven vne medicine in javnega zdravja, lahko v prihodnje ak vno sodeluje in sooblikuje predvsem ak vnos ozaveščanja glede varne in pravilne uporabe zdravil. Viri: 1. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega 3. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva (2000). (Uradni list RS št. 65/00, 31/18). varstva 2016 - 2025: »Skupaj za družbo zdravja«. Pridobljeno 20.1.2019 s Uradni list RS št. 25/2016. h p://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAK Pridobljeno dne 12.05. 2017 s spletne strani: O1419 h ps://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- 2. Guidelines for ATC classifica on and DDD assignment rs/vsebina/125979#!/Resolucija-o-nacionalnem- 2020. WHO Collabora ng Centre for Drug Sta s cs planu-zdravstvenega-varstva-2016-2025-Skupaj-za- Methodology. (2020) Oslo: WHO Collabora ng druzbo-zdravja-%28ReNPZV16-25%29 Centre for Drug Sta s cs Methodology. Pridobljeno dne 22.3.2021 s spletne strani: h ps://www.whocc.no/atc_ddd_index_and_guidelin es/guidelines/ 103 O AVTORICI Doc. dr. Tatja Kostnapfel je magistra farmacije z doktoratom znanos s področja biomedicine na Medicinski fakulte v Ljubljani. Od leta 1994 je bila ak vna na različnih področjih javnega zdravja. Na Ministrstvu za zdravje RS je sodelovala je pri vzpostavitvi sistema izdajanja dovoljenj za narko čne in psihotropne substance. Sodelovala je pri vzpostavitvi mreže centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnos od drog ter pri pripravi zakonodaje s področja prepovedanih drog. Na Nacionalnem inš tutu za javno zdravje je od ustanovitve odgovorna za področje spremljanja porabe zdravil. Vsako leto s sodelavci pripravi poročilo o porabi zdravil, predpisanih na recept, vzpostavila je sistem za zbiranje podatkov o porabi bolnišničnih zdravil, zadnja leta sodeluje v delovni skupini za pripravo porabe pro mikrobnih zdravil. Je tudi avtorica in soavtorica več znanstvenih, strokovnih, poljudnih člankov in monografij. 104 DOSEDANJI PREDSEDNIKI IN PREDSEDNICE SEKCIJE ZA PREVENTIVNO MEDICINO S svojim delom in vodstvom so predsedniki in predsednice Sekcije za preven vno medicino pomembno prispevali k njenemu razvoju. Njihovo vodenje je bilo in je ključnega pomena za oblikovanje in usmerjanje ak vnos sekcije, zato se jim za njihov prispevek iskreno zahvaljujemo. Prvi predsednik sekcije je bil prof. dr. Srečko Koren. Za njim je vodenje prevzel prof. dr. Marko Matjašič. Od osamosvojitve Slovenije leta 1991 so bili predsedniki: 1991 do 1998 1998 do 2005 2005 do 2016 prim. Dominik Komadina, dr. med. spec. prim. Metka Macarol Hi , dr. med. spec. prim. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. med. spec. 2016 do 2022 od 2022 dalje doc. dr. Tit Albreht, dr. med. spec. doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. 105 106 Utrinki dejavnosti Sekcije za preventivno medicino in javno zdravje na naši skupni poti od leta 1998 do 2024 107 108 Zahvaljujemo se vsem našim podpornikom, katerih prispevek je ključnega pomena za uspeh obeležitve 50-letnice Sekcije za preventivno medicino. Njihova zavezanost k skupnemu napredku in sodelovanju nam omogoča, da izvedemo to pomembno srečanje, ki nas povezuje in spodbuja k iskanju novih rešitev za izzive, pred katerimi stojimo. 109