—    3    —
••»••••••••••••••••••¦•••••••»••••¦¦¦»¦¦¦I
Politične vesti.
Veliki  uspeh  v Parizu  regentova zasluga.
Zagreb, 8. decembra. „Riječ"' javlja : Vlad* je dobila iz Pariza službeno obvestilo, da je vrhovni zavezniški svet v Parizu »sled avtoritativne intervencije prestolonaslednika regenta Aleksandra sprejel njene zahteve glede vojne odškodnine in da dobi naša država velik predujem na svoje zahtevke gbdo poravnava vojne škode. Na temelju tega obvestila, ki je napravil v beograjskih vladnih krogih najugodnejši utis in ki se ga smatra kot velik uspeh sedanje vlade, jo vl&da takoj odredila da se organizira dr-lo zsi izplačilo vojno odškodnine srbijanskim kmetom, obrtnikom, trgovcem, industrijalcem in privatnim osebam. To dolo prevzame posebna komisij*, ki bo poslovala kot organ glavne komisije za vojno odškodnino v Beogradu.
Mirovna   pogodba  z   Avstrijo   podpisana.
(Slov. N.)   Dne   5.   decembra   ob   pol 17. je
(jugoslovanska   delegacija   podpisala   mirovno
[pogodbo z Avstrijo in Bolgarsko.  Vle težko-
lce glede vprašanja kompenzacij  »o se potom
[posebnega   sporazuma odstranil*.  Protokol o
tem   sporazumu   sta   obe  pogodbeni   stranki
podpisali.   Podrobnejših  poročil o sporazumu
jše ni. Vsekakor je ˇ zvezi s to pogodbo po-
Kovanje    našega   prestolonaslednika   regenta
Aleksandra t Pariz. Gre še za določitev ne-
jkaterih podrobnosti  giedo osvobojenih krajev
in   odškodnine   Srbiji.   Regenta   so   spremili
minister   za   promet   dr. Draškovie, minister
Jdvora Baludžic in dvorni maršal Damjanovič.
jZa  čas   njegove   odsotnosti   bo   vodil   posle
jregenta    ministrski    svet.    Prestolonaslednik
Aleksander ostane t Parizu 14 dni.
Madžarski napadi na Prekmurje. (Jugosl.) Madžari si še niso mapravili doma reda, pa že rogovilijo sopet tudi na mejah. Na severu groze Čehom, na jugu pa napadajo nas. V noči in zahrbtno so navalili na Doljno Lendavo in potisnili naše iante, ki seveda niso bili pripravljeni - na tako verolomnost, iz kraja. Seveda samo za par ur. V prvih jutranjih urah je bila Lendava zopet v naših rokah, madžarski predrzneži pa pognani daleč čez mejo. A to jih ni ustrašilo in svoje napade ponavljajo vsak dan. Naša vlada je sklenila, da bo kaznovala Madžare na način, ki bo nje najbel bolel, nas pa najmanj stal: prepovedovala bo uvoz živil na Madžarsko, dokler se Madžari ne spametujejo.
Obsodba glavnega krivca pri umoru ruskega carja. LDU. Dunaj, G. decembra, (ČTU.) „Wieuer Allgemeino Zeitung" pjroča iz Ko-danja : Glavni krivec pri umoru ruskega carja, Jahontov, je bil pred talkini sovjetskim sodiščem obsojen na smrt. Kazen je bila že izvršena. Sovjetsko sodiSče jo že pred delj časa uvedlo preiskavo proti vsem peterim udeležniknm pri umoru. Glavni krivec Jahontov je bil član krajevnega sovjeta v Jokato-rinburgu tor je dal na svojo odgovornost in brez vsako sodbe ustreliti caria, ko BO se mestu bližali Čehoslovaki. Ostali štirje krivci so bili oproščeni, ker so sodelovali pri usmrtitvi le prisiljeni.
Izgredi v Italiji.
Ldu. Trst, 9. decembra. O izgredih, ki so se, vršili od 3. t. m. dalje, skoraj po vseh italijanskih mestih, in tekom katerih je bilo veliko demonstrantov ubitih in še več ranjenih, ni bilo doslej še nobenega uradnega poročila. Iz pisanja listov je bilo razvidno, da so se najhujšii zgredi vršili v Rimu in Milanu, a predvsem v Mantovi, kjer je množica napadla in zažgala zapore, izpustila jetnike in nato plenila po trgovinah, razdejala železniško postajo, razorož;la posadko in gospodarila v mestu dva dni; moralo jo priti na pomoč vojaštvo iz Verone, ki je zasedlo mesto. Po več krajih je prišlo do hudih spopadov med demonstranti in kara-binjerji. Streljalo se je z obeh strani, tako : da je več mrtvih in mnogo ranjenih.
Regent o položaju.
Ldu. P a r i z, 9. deoomra. „Petit Journal" priobčil je intervju z Aleksandrom. Govoreč o motivih, vsled katerih nismo podpisali mirovne pogodbe, se je regent izrazil takole : Lahkota, s katero je vrhovni svet po čisto kratki diskusiji priznal osnovanost naših zahtev, je dokaz njihove upravičenosti. Sedaj je treba vedeti, kdaj in kako bomo prišli do predujma za reparacijo, ki nam jih dolgujejo m ki so nujno potrebne za obnovo zemlje iz gospodarskih, političnih in tudi vojaških ozirov. O notranji situaciji v kraljestvu je rekel regent: „G. P«»incare mi je včeraj rekel, da imata od vs<-h držav, ki so se vojevale, Francija in Srbija v sedanjem tre-notku lloiranjo situacijo, ki v celoti najbolj zadovoljuje. Na Francoskem so volitve edinost še bolj ukrepili. V »noji državi je boljše-viska nevarnost odstranjena. Agrarno vprašanje bo rešeno. Prejšnji fevdalni sistem je odpravljen, treba jo samo še regulirati račune z veleposestniki. Vsak kmetovalec ima svoj kos zemljo Mi imamo sicer zelo različne stranke, ali vse stoje na, narod nem stališču. Hrvati in Slovenci so eno s Srbi"'. — Naj-boljSo zveze imamo z Romunijo in z Grško. Kar se tiče Madžarske, pričakujemo delinitivno ureditev naših mej. Prisiljeni smo, umakniti se » teritorija Baranje In Bačke. Ako vrhovni svet ostane pri svojem sklepu,|bomo zahtevali, da se nam odstopi ekaptoatacija premogovnikov v peTuSkem okraju in da dobimo odškodnino za rudnike, ki *ta nam jih razdejali Avstrija in Bolgarija. Na ta način bomo mogli vzdržati železniški promet. Če teh pokrajin ne dobimo, želimo, da ondotno prebivalstvo ne pride pod madžarsko oblast; se bo raje izselilo. — Glede od-mošajev  z   Italijo   je  rekel regent: Z Italijo
želimo ohraniti dobre odnošaje ter bomo v tem oziru vse storili. V tem trenotku položaj ni jasen verjetno pa je, da bo morala italijanska vlada po zadnjih volitvah zavzeti jasnejšo policijo. Nadejamo se, da bo ta bolj pomirljiva kakor doslej."