Leto XXHI. Naročnina za Jugoslavijo: 'celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za V« leta BO din, za */> leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka 67. Časopis za trgovino,Indust donmrnlitvo R"u°prtM Uredništvo: Ljubljana; Gregorčičeva ulica 23. Teb 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-flt Rokopisov ne vračamo. —J nlH nlcl v Ljubljani št. 11S5U fZfiaiP TSak pooedeU«*. oredo ta petek Uubliana, petek 14. junija 1940 CenaSl TSO Vprašanie občinskih proračunov Pritožbe gospodarskili podjetij proti občinskim proračunom so že od nekdaj pri nas na dnevnem redu. Neredki so primeri, ko bi nekatere občine hotele, da bi industrijsko podjetje na njih ozemlju krilo sploh vse občinske izdatke. Druge občine zopet skušajo z raznimi uvozninami, trošarina-lu* jn celo vrsto drugih občinskih davščin čim več izvleči iz gospodarskih podjetij. Pri tem navadno občine prav nič ne gledajo na to, ce s svojimi davščinami povečujejo proizvajalne stroške ali če Ubijajo konkurenčno sposobnost podjetij. Važno je le to, da se iz podjetij čim več izvleče. To obremenjevanje podjetij z občinskimi davščinami je postalo ponekod celo priljubljeno demagoško geslo za volitve in od takrat je še danes ta praksa visoko v veljavi. Nič ne bi rekli, če bi občine nalagale te davščine zaradi velikih in koristnih javnih del ali če bi kazale veliko delavnost. Toda večinoma v naših občinah te delavnosti ni in dragi denar davkoplačevalcev gre v vedno višjih odstotkih za neplodne birokratič-ne pisarije. S tem nastaja dvakratna izguba za celoto, ker se denar namesto v plodna podjetja nalaga v čisto neplodne pisarije. Pa tudi s tem bi se mogli sprijazniti, če bi nalagale te davščine občinske uprave, ki so bile svobodno izvoljene in ki se zavedajo, da bodo morale za svoje postopanje odgovarjati na prihodnih volitvah. Toda za premnoge naše občine to ne velja in v okrepitev svojih ukrepov ne morejo navesti tehtnega argumenta, da jih je ljudska volja sankcionirala. Ker pa nimajo za sebe sankcije ljudske volje, temveč le toleranco oblasti oz. režima, pada tudi odgovornost za gospodarstvo v občinah na oblasti. Zato je dolžnost oblasti tem večja, da pazi, kako se gospodari v občinah, zlasti pa, da se ne dela nobena škoda narodnemu gospodarstvu. Oblast se te svoje odgovornosti do neke mere tudi zaveda in finančni minister je izdal navodila, kako se morajo sestavljati občinski proračuni. V teh navodilih je izrečno pripomnil, da se ne smejo nalagati nobene davščine. Dejansko pa ta navodila silno malo upoštevajo občine, a po njih se ne ravnajo niti nadzorne oblasti. Drastičen primer za resničnost te trditve so neverjetne izvozne takse na les, ki jih je uvedel SMfSjtKSSft občinski odbor v Kostanjevici, £ iv bUo as iSlkSi, Ce bi živeli v visoko konjunk-^urnih časih, bi se na vse zadnje prenesle tudi marsikatere nepotrebne in neutemeljene občinske davščine. Toda mi v takšnih razmerah ne živimo in vsa podjetja brez izjeme so že z državnimi davščinami preobremenjena. V takšnih časih bi morale občine tem bolj paziti, da s čim vest-nejšim gospodarjenjem in s čim večjim varčevanjem kolikor le mogoče obvarujejo svoje davkoplačevalce pred vsakimi nepotrebnimi davščinami. To je tudi v interesu občin samih, kajti sicer so v nevarnosti, da se bodo zlasti industrijska podjetja preselila v kraje, kjer jim ni treba plačevati tako visokih občinskih davščin. Občina, ki se tega ne zaveda, vodi silno kratkovidno politiko in bo lepega dne prisiljena zvoniti po toči, ker bo s svojo nepremišljeno davčno politiko pregnala svoje najboljše davkoplačevalce s svojega ozemlja. Nepremišljena davčna politika občin onemogoča industrializacijo dežele, ki edino more ustvariti nove možnosti zaslužka. Sedaj pa smo doživeli še to, da ogroža nepremišljena občinska davčna politika še naš lesni izvoz. Od česa pa bomo živeli, če bo šlo to še tako naprej? Uvažati moramo pšenico, koruzo, sladkor, uvažati moramo še celo vrsto predmetov, a denar za ta uvoz moremo zaslužiti le z izvozom tega, česar imamo v izobilju ter z večjo gospodarsko delavnostjo. To pa zavira nepreudarna občinska davčna politika. Vprašanje občinskih proračunov postaja vedno bolj pereče javno vprašanje, ki se mora čim prej rešiti in brez polovičarstva. Občine so naša osnovna gospodarska enota, ki mora biti primer dobrega gospodarstva in vzgled za vse javno gospodarstvo. Občine morajo biti velika šola za javno gospodarstvo in v njih se mora vzgojiti duh, ki se bo nato uveljavil v vseh naših javnih zastopih. Zato pa bi tudi bila usodna napaka, če bi dopuščali, da se občinski proračuni sestavljajo s premalo preudarnosti in vestnosti. Odločno prote Občina Kostanjevica uvedla izvozne takse na les Stara resnica je, da so dobre cene za agrarne in tudi lesne proizvode odvisne le od izvoza. Ce je izvoz teh predmetov živahen, potem so tudi cene dobre, potem ima naš kmetovalec denar. Zato tudi naša država oficialno izvoz pospešuje in je zato ustanovila Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, sedaj pa direkcijo za zunanjo trgovino in svet za zunanjo trgovino. Naloga teh ustanov je, da pospešujejo izvoz in da zlasti gledajo na to, da se delo vseh ministrstev in vseh javnih ustanov v tem smislu koordinira. Kdor torej izvoz ovira, ta se poslavlja v očitno nasprotje z veljavno državno gospodarsko politiko, ta pa tudi škoduje interesom naših gozdnih posestnikov, naše lesne trgovine in lesne industrije ter posredno s tem tudi vsemu slovenskemu narodnemu gospodarstvu. Kajti Slovenija je naravnost odvisna od živahnega lesnega izvoza. Očividno pa misli občina Kostanjevica oziroma njeni upravitelji, da se morejo požvižgati tako na državno gospodarsko politiko in tudi na interese slovenskega lesnega gospodarstva, ker drugače si res ne moremo razlagati sklepa, ki ga je napravil občinski odbor te naše staroslavne občine. Dne 28. aprila 1940. je namreč občinski odbor v Kostanjevici sklenil, da se uvede posebna taksa na izvoz lesa. Ta taksa velja za 17 vrst lesa in se giblje od 010 do 100 — dinarjev za m*. Taksa je torej zelo visoka in znaša za les srednje vrste, ki se največ izvaža, približno 60 din za m*. Ta taksa je popolnoma protizakonita, kajti po 61. 2. zakona o taksah smejo občine pobirati le takse, ki so določene v tarifi taksnega zakona. Izvoznih taks pa zakon o taksah ne pozna. Poleg tega pa določa tar. post. 12., pripomba 2, odst. 3., da samoupravna telesa ne smejo uvajati niti prenosne takse na premično premoženje za kritje svojih izdatkov. Iz teh določb jasno sledi, da je uvedba izvozne takse na les nezakonita. Ta izvozna taksa pa je tudi dokaz silno majhne preudarnosti. Kajti jasno je, da je s tem občinski odbor v Kostanjevici vsem svojim občanom onemogočil vsak izvoz lesa. Kajti v drugih občinah te takse ni in zato bo moral znižati lesni producent v Kostanjevici ceno za svoj les za toliko, koliko! znaša lesna izvozna taksa ali pa ne bo konkurenčen. Moramo pa tudi reči, da občinski odbor silno slabo pozna razmere na lesnem trgu, da si je upal uvesti to takso. Morda res misli občinski odbor Kostanjevice, da bo sedanja dobra lesna konjunktura trajala kar naprej. Tudi mi bi to želeli, a bojimo se, da se bliža ta konjunktura svojemu prehitremu koncu. Kaj pa potem, če konjunkture ne bo, če se bo les izvažal le z največjo težavo? Ali hoče občinski odbor s svojo malo premišljeno takso doseči, da se izvoz lesa sploh neha? Kaj pa bo potem z občinskimi dohodki od lesne izvozne takse? Kdo pa bo plačeval to takso, če izvoza ne bo? Ali uvidevajo gospodje v Kostanjevici, kako malo so premislili vso stvar? Toda stvar je napačna še iz .drugih ozirov. Finančni minister je izdal navodila o sestavljanju občinskih proračunov in v teh navodilih pravi, da se nove davščine ne smejo uvajati. Ali za Kostanjevico to navodilo ne velja? Proti' izvozni taksi, na les, ki si jo je dovolil/občinski odbor v Ko- stanjevici, pa moramo protestirati kar najenergičneje še iz drugega razloga. Kam pa pridemo, če si bo vsaka občina lastila pravico, da po svoji volji uvaja izvozne in uvozne takse. Kam pa pridemo, če bo vsaka občina smela postavljati carinske zidove! Ali je potem naša država še eno gospodarsko ozemlje? Kje pa je še kakšna kalkulacija mogoča, če lahko vsak hip neka občina podere s protizakonito takso tudi najbolj vestno kalkulacijo? Zato ni drugega izhoda, kakor da se sklep občinskega odbora v Kostanjevici razveljavi, ne le kot protizakonit, temveč tudi kot absolutno škodljiv. V tem smislu mora nastopiti tudi banska uprava, ker bi dobili pravo anarhijo, de bi vsaka občina smela uvajati izvozne in uvozne takse. Privilegiji tujih petrolejskih družb se morajo V lanskem decembru je dovolilo finančno ministrstvo na predlog uprave državnih monopolov velikim inozemskim petrolejskim družbam v naši državi posebno privilegirano monopolno takso na petrolej v višini 2 din, dočint je bila ista taksa določena za vsa domača in izvcnkartclna podjetja iste branše na 3*75 din za kg ali za skoraj 100 odstotkov više. Ta odredba je naravno povzročila v vrstah vseh trgovcev s tekočimi gorivi v vsej državi veliko ogorčenje in tudi naš list je proti temu popolnoma neutemeljenemu privilegiju ponovno in odločno nastopil. Je pa tudi nekaj nezaslišanega, kako se more nekaterim velikim tujim petrolejskim družbam, pa naj imajo tudi svetovni sloves, dovoliti tako velikanski privilegiji na očitno škodo domačih podjetij, in sicer s praznim izgovorom, da so te tuje družbe producenti, domači trgovci s tekočim gorivom pa ne. Kako je ta izgovor prazen, o tem smo v svojem listu že zadostno dokazali. Navedli pa smo tudi, kako so se delale domačim ljudem težave, da sploh ne bi mogli postati proizvodniki, da ne bi mogli škodovati petrolejskemu kartelu, ki je s prej navedenim privilegijem dejansko dobil monopolni položaj v Jugoslaviji. Upravičenost nezaslišanega privilegija tuji družbi na škodo domačim ljudem pa se je utemeljevala tudi s tem, da bodo prodajale kartelne družbe petrolej tudi v najbolj oddaljenih krajih po isti ceni in da je zaradi tega znižanje odpraviti! monopolne takse utemeljeno. A tudi ta izgovor ne drži, kakor smo v svojem listu že ponovno dokazali, ker ni višja prevoznina v nobenem razmerju z višino privilegija. V svoji borbi proti temu skrajno krivičnemu privilegiju smo tudi opozarjali na težke posledice, ki jih mora imeti takšen privilegij za naše domače gospodarstvo, ker bo z njim polno domačih podjetnikov uničenih, ker je čisto nemogoče, da bi mogli pri tako nezaslišanem favoriziranju tujih družb z njimi konkurirati. Petrolejski kartel pa je utemeljeval svoj privilegij tudi s tem, da je v smislu racionalnega gospodarstva, če se pospešujejo samo podjetja, ki proizvajajo, ne pa tudi podjetja, ki samo posredujejo blago. Takšno naziranje je pa čisto neresno, ne glede na to, da bi se dalo o tem govoriti, če je kartel res tako znamenit. producent, kakor se baha, ker je namreč znano, da Romunija sploh ne dovoljuje izvoza nafte v čisto surovem stanju. Pa tudi ne glede na to, je treba reči, da so trgovci s tekočim gorivom uvozniki za državo silno važnega predmeta in da je zato v državnem interesu, če morejo čim uspešneje razviti svojo delavnost. Ker je država tudi velik konsument tekočih goriv, zato zanjo ni vseeno, kakšna je cena tekočih goriv in zato je zainteresirana na tem, da vlada na trgu z nafto prosta konkurenca, ki je še vedno bita in bo najboljši regulator cen. Iz vsega tega se vidi, da je naravnost nerazumljivo, kako je mo- gel dobiti bencinski kartel takPaviljon narodove. Dunajski velesejem hoče biti reprezentanca industrije, okusa in umetnega obrla. Ureditev tehničnega velesejma bo predvsem ustrezala izvozu na južni vzhod Evrope ter potrebam jugovzhodnih držav. Politične vesti V italijanskih uradnih krogih je bila z zadovoljstvom sprejeta vest, kakor piše rimski dopisnik »Vremena«, da bo ostala Jugoslavija še nadalje -evtralna. Tudi vsi italijanski listi z zadovoljstvom poudarjajo v svojih naslovih, da Jugoslavija svojega stališča ne bo spremenila. Predsednik turške republike Izmed Ineni se je vrnil v Ankaro, kjer bo seja turške vlade ter izvršnega odbora vladne stranke. Nato se bo sestala tudi velika turška narodna skupščina, ki bo odločila, če bo Turčija vstopila v vojno. Vsi turški dijaki v Italiji so bili nujno pozvani, da se takoj vrnejo v Turčijo. Poroča se, da turska odločitev odvisna od stališča Sovjetske Rusije. Ce bo ta izjavila, da zaradi vstopa Turčije v vojno na strani zaveznikov Turčije ne bo zapustila, bo Turčija vstopila v vojno. Drugače pa bo ostala nevtralna. Iz Moskve se poroča, da ni italijanski vstop v vojno sovjetov prav nič presenetil, ker so ti vedeli, Itako se bodo dogodki razvijali. Zato so tudi storili vse potrebne korake, da zaščitijo cone, ki jih smatrajo kot interesno sfero svoje politike. Sovjeti vidijo prvi uspeh svoje diplomatske akcije v,tem, da je Mussolini v svojem govoru navedel države, katerim se ni treba bati, ‘la bi jih v vojno. Na seji m«. r«..amenta e govoril poslanec Magashazy, ki e bil 10 let prvi adjutant drž. upravitelja Hortyja in je sedaj general v rezervi. Dejal je, da so vse misli madžarskega naroda obrnjene k Italiji in da madžarski narod nezdravi j a Mussolinija, ki vodi svoj iarod k zmagi. Hkrati pa se spominja tudi velikih zmag Nemčije, ladžarska bo vedno ostala zvesta elesilama osi, ker sta te osvobodile ladžarsko sramotne trianonske »godbe. Bog naj blagoslovi itali-ansko in nemško orožje! Vsi poland so nato priredili navdušene >vacije Italiji. Iz Kaira se uradno poroča, da je egiptska vlada pretrgala diplomatske odnošaje z Italijo. podkralj Indije je proglasil, da /lada med Indijo in Italijo vojno tanje. Španska vlada je objavila dekret, la j« španska vlada zaradi vstopa bali je v vojno ter razširitve vojne >a Sredozemsko morje sprejela klep o nevojskovanju Španije. Ta ekret je podpisal gen. Franco. Iadridski krogi opozarjajo zlasti \a to, da se v dekretu ne govori i nevtralnosti Španije, temveč sa-no o nevojskovanju Španije. Predsednik mehiške vlade Car-lenas je poslal predsedniku francoske republike pismo, v katerem zraža svoje prepričanje v zmago zaveznikov. Velika bitka za Pariz se nadaljuje z vso ostrostjo. Nemci so na več krajih že prekoračili Seino, na vzhodu pa prodrli tudi že do Marie ter jo na enem kraju prekoračili. Francozi se še vedno zelo moč-no upirajo ter branijo vsako ped zemlje, da so izgube Nemcev velike. Nemška in italijanska poročila pravijo, da so večji oddelki Francozov in Angležev v nevarnosti, da bodo popolnoma odrezani in da se bodo morali vdati ali pa bodo uničeni. Nemci poročajo, da so zavzeli mesta Rouen, Compiegne in Reims ter da so prodrli do mesta Meauxa. V Franciji se je sestal vrhovni vojni svet zaveznikov. Od Angležev so se udeležili vojnega sveta Churchill, Eden in šef gen. štaba oeneral Dill. Na sestanku je bilo doseženo popolno soglasje^ Med drugim je bila tudi odob^f ^ey-gandova taktika, ki je v tena, da se francoska vojska v boju umika m pri tem sovražnika cim bolj osla bi. Nadalje se je govorilo tudi o vojaški pomoči Anglije francosK vojski. Bitka za Pariz se še vedno nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Francozom se je posrečilo pri Beau-montu, kjer so se Nemci Parizu najbolj približali, vreči na 8 km široki fronti Nemce 11 km daleč nazaj. Ta uspeh dokazuje sicer visoko moralo francoske vojske, trajnega uspeha pa ne more pomeniti, ker je premoč Nemcev prevelika. Nemci so vrgli v boj 120 divizij ter napredujejo na več krajih, da je vedno večja nevarnost, da bodo francoske čete razbite na dvoje. Vse kaže, da je bitka za Pariz za Francoze izgubljena in da bodo Nemci v kratkem vkorakali v Pariz. Prvotna namera, da bi Francozi branili Pariz, se je opustila in je bilo na seji francoske vlade sklenjeno, da se proglasi Pariz za odprto mesto. Francoske čete se bodo branile samo pred Parizom in za Parizom. Evakuacija Pariza se med tem nadaljuje in je zapustilo Pariz že nad en milijon ljudi. Istočasno se grade pred Parizom pospešeno razne utrdbe, ki naj pomagajo zadržati nemško vojsko. Tudi Pariz sam so začeli utrjevati. Ponekod so Nemci prodrli v sredo že 30 km do Pariza Okoliške vasi so v plamenu. Protiletalski topovi so v Parizu neprestano v akciji. Težaven položaj, v katerem so Francozi se vidi tudi iz spomenice Rcynauda na predsednika Roosevelta. Reynaud nujno prosi Ameriko materialne pomoči, ker se Francija danes ne bori le za sebe, temveč za vse demokracije. Francija se bo sicer borila do zadnjega' in če bo potreba se bo borila tudi iz Afrike in Amerike, toda borila se bo. Vendar pa nujno potrebuje pomoči. Francoska vlada se je preselila v Tours in ne v Bordeaux, kakor se je bilo prvotno poročalo. Odbor za obrambo Amerike z zaščito in pomočjo zaveznikom je izdal proglas, v katerem med dru- gim pravi: Mi Amerikanci želimo naravno ostati izven sedanje vojne. Zavedamo pa se, da nas približuje vojni vsak korak, za katerega so se morali umakniti Francozi in Angleži. Roosevelt je prebral ta proglas in ga odobril, ker da je zelo poučen in koristen. Prvo italijansko vojno poročilo pravi, da je bila 10. junija izvršena do zadnjih podrobnosti razvrstitev italijanskih vojnih sil za borbo. V zori 11. junija so italijanska letala bombardirala Malto ter so bili rezultati tega poleta očevidni. Na večer je bil napad ponovljen. Druge italijanske letalske skupine pa so napravile izvidniške polete nad posameznimi pristanišči Afrike. Angleži pa poročajo, da so njih letala bombardirala takoj prvi dan vojne italijanska letališča v Afriki. Napadi njih letal so iznenadili sovražnika. Letala Južne Afrike so bombardirala letališča ob Keniji ter povzročila na letališčih požare. V sredo pa so angleška letala bombardirala Milan, Turin in Fi-renco. Londonska radijska postaja objavlja, da je bilo dosedaj odpeljanih v zavezniška pristanišča 40 italijanskih trgovskih ladij. Italijani so pognali v zrak most pri Ventimiglii, ki je oddaljen 8 kilometrov od francoske meje. Iz italijanskih in zavezniških poročil se vidi, da se vojna dejanja med Italijo in zavezniki omejujejo na delovanje letalstva. Le ob egiptsko-libijski meji je bila manjša praska med angleškimi in italijanskimi vojaki. Sovjetska Rusija namerava povečati . svoje posadke v baltiških državah od 70.000 na pol milijona mož. Posebno bodo okrepljene sovjetske garnizije v litovskih krajih, ki so blizu nemške meje. V Kovnu zagotavljajo, da bo vsa Litva v najkrajšem času spremenjena v eno samo vojaško taborišče. Švedski listi poročajo iz Moskve, da zbirajo tako Nemci ko tudi Rusi čete ob skupni poljski meji. Na mejo so prišle tudi sovjetske čete, ki so bile dosedaj na turški meji v Kavkazu. Naloga direktne za zunanjo Članek njenega direktorja dr- Biianica »Glasnik« direkcije za zunanjo trgovino je objavil naslednji članek direktorja dr. Rudolfa Biča-niča. Ker je delovanje direkcije važno za vse gospodarske ljudi, ponatiskujemo ta članek. Izredne razmere, v katerih živimo, postavljajo državno upravo pred vedno večje naloge. Zlasti velja to za področje zunanje trgovine, kjer so težave posebno velike. Sčasoma so se razvile razne ustanove, kakor so jih pač razmere zahtevale. Delovanje države na polju zunanje trgovine je postalo zelo komplicirano. Zaradi vedno večjega števila teh ustanov ter razširjenja pristojnosti države je nastala potreba, da se ustvari institucija, |;i bi mogla vskladiti delovanje raznih ustanov in ki bi bila sposobna, da izvede naloge, ki se danes postavljajo v zunanji trgovini. V ta namen je bila ustanovljena direkcija za zunanjo trgovino. Njena pristojnost se razteza na urejanje in organiziranje izvoza, uvoza in prevoza, nadalje na izvajanje državnih intervencijskih ukrepov na trgu ter na vodenje carinske politike. Direkcija ima nadalje nalogo, da sodeluje z raznimi pristojnimi ministrstvi in ustanovami v vseh vprašanjih zunanje trgovine. Glavni posel koordiniranja delovanja raznih činiteljev na polju zunanje trgovine pa pripada svetu za zunanjo trgovino, v katerem so zastopniki več ministrstev in ustanov. Dosedaj je bila glavna skrb državne uprave glede zunanje trgovine posvečena vprašanjem izvoza. To je tudi razumljivo, ker so bile glavne težkoče po izbruhu velike agrarne krize na področju zunanje trgovine. Zato se je dosedanji Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bavil največ z vprašanji izvoza. Vojne težave na svetu so spremenile našo situacijo. Danes je v zunanji trgovini največja težava vprašanje uvoza, in to ne samo kot vprašanje devizne politike, t. j. nabavljanja sredstev za plačevanje uvoza, temveč mnogo bolj kot problem oskrbovanja države s potrebnimi surovinami in predelavami. Zato se je v direkciji za zunanjo trgovino, poleg izvoznega oddelka, ki je bil že prej v prejšnjem Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ustanovil še uvozni oddelek, ki mora vso skrb posvetili organizaciji uvoza. Ne sme se pozabiti, da mora v izrednih razmerah prevzeti ministrstvo za trgovino in industrijo tudi naloge ministrstva za oskrbovanje. V posebnih okoliščinah, v katerih se danes razvija gospodarsko življenje, se direkciji za zunanjo trgovino ta naloga naravnost vsiljuje, čeprav nas k sreči vojna še ni zagrabila. Potrebno je bilo, da se delovanje dosedanjega oddelka za trgovinske pogodbe spravi v bolj ozko zvezo s strokovnimi oddelki za izvoz in uvoz ter je zato ta oddelek prešel iz neposrednega sestava trgovinskega ministrstva v sestav direkcije. Zelo važno vprašanje naših trgovinskih delegatov se bo moglo uredili v okviru direkcije. V krogih gospodarskih ljudi so se slišali dostikrat očitki, da ni zadosti kontakta med državnimi organi za zunanjo trgovino ter gospodarskimi krogi. Ta očitek je prihajal tudi od zas opnikov kmetskih organizacij, ki so zahtevale, da se v zunanji trgovini bolj upoštevajo potrebe kmetskega ljudstva. Ena glavnih nalog direkcije je ravno ta, da se organizira sodelovanje med pristojnimi faktorji. ki upravljajo na.šo zunanjo trgovino in gospodarskimi ljudmi, ki se praktično bavijo s posli zunanje trgovine. Toda vprašanje zunanje trgovine ni samo vprašanje izvoznikov in uvoznikov, ki posredujejo med tujimi tržišči ter domačo proizvodnjo oz. domačo potrošnjo. Vprašanja zunanje trgovine morajo še bolj zanimati vso državo, ves narod, vso narodno obrambo, proizvajalce in potrošnike. O teh interesih se morajo voditi v prvi vrsti računi in njim morajo služiti vsi. V javnosti se je slišalo mnenje, da ni nova direkcija za zunanjo trgovino to, kar so posamezni krogi od nje pričakovali, da bi bila namreč koncentracija celotne aktivnosti na polju zunanje trgovine v rokah samo ene in odgovorne ustanove. Poleg tega se je očitalo, da je odnos med trgovinskim ministrom, gospodarsko-finančnim odborom ministrov ter svetom za zunanjo trgovino preveč kompliciran ter da zato dostikrat obtiči izdaja potrebnih odredb. Ne vidimo razloga, da bi tako res moralo biti. Uredba predvideva dovolj možnosti za vskla-ditev dela posameznih ministrstev in državnih ustanov, sama sestava sveta pa tudi jamči za popoln kontakt med člani gospodar-sko-finančnega komiteta ministrov, ki imajo v svetu svoje zastopnike S tem je zagotovljena zadostna elastičnost in ekspeditivnost tega aparata, ki je pod vrhovnim nadzorstvom ministra za trgovino in industrijo. Nova uredba o državnem « boru za obrambno gospodarstvo je dala temu odboru pravico, da izdaja odloke in predpise ko tudi navodila iz pristojnosti ministrstev ter banske uprave banovine Hrvatske, ki so dolžni, da store potrebne ukrepe glede proizvodnje, prometa, uvoza, izvoza, cen, razdelitve blaga zaradi oskrbe ko tudi za potrebe državne obrambe. S tem je omogočeno, da se vprašanja zunanje trgovine rešujejo še na krajši način, torej tako hitro, kakor to zahtevajo sedanje razmere. To bo še bolj olajšalo in pospešilo delo direkcije, da bo mogla slediti hitrim izpremem-bam, ki se danes odigravajo na področju zunanje trgovine. Prednost te tipe avtobusov je zelo velika, ker se postanki na postajah zelo skrajšajo, čim se voz ustavi, potniki spredaj izstopajo, hkrati pa že tudi zadaj drugi vstopajo, in voz se po par trenutkih zopet odpelje, voznino pa pobira sprevodnik med vožnjo. Na progi 1 sta doslej vozila oba avtobusa vsakih 15 minut, odslej pa bosla vsakih 10 minut, ker se povrneta na izhodišče že v 20 minutah mesto šele v 20 kot doslej. Glavni postanki so odpadli, zbog česar je tudi vozni čas krajši. V nedeljo so za poskušnjo vozili že po novem, t. j. vsakih 10 minut, kar se pa zaenkrat še ni obneslo, tako da je moral obveljati stari vozni red, dokler se občinstvo ne navadi na novi red, t. j. predvsem na hitro vstopanje in izstopanje in na pravilno izbiro vrat. Ko se bo občinstvo navadilo na disciplino, bodo uvedli končnovetjavni vozni red, t. j. na progi 1 odhajanje voz vsakih 10 minut. Podobno bo tudi na studenški progi. Tu vozi sedaj' avtobus vsakih 30 minut, potem pa bo vsakih 20 minut. Z uvedbo trambusov se je predvsem doseglo povečanje števila voženj v istem času brez povečanja števila vozil. Jasno je, da se bo na progah, kjer bodo obratovali trambusi, število potnikov znatno povečalo, s tem pa tudi prejemki avtobusnega prometa. Gre torej za večjo udobnost občinstvu (več hitrejših voženj), predvsem pa za zboljšanje gospodarske plati podjetja. Mestni avtobusni promet mariborski se je zadnja leta z modernizacijo in uvedbo cele vrste novotarij precej zboljšal, poslej pa se bo še veliko bolj. Zato naša gospodarska javnost z velikim zanimanjem spremlja napredek avtobusnega prometa v Mariboru. A. B. Ali se bodo trambusi Mestna podjetja mariborska so, to jim mora vsakdo priznati, začela širokopotezno izvajati svoj program, ki gre za tem, da se uvajajo nove preizkušene pridobitve. Naj omenimo le modernizacijo plinarne z nabavo komorne peči, uvedbo nafte kot kuriva v avtobusnem prometu, vedno večjo porabo zemeljskega plina, temeljito obnovo avtobusnega parka ild. Novotarije so se večinoma obnesle, morda ne vedno v docela zaželenem smislu, vendar se v gospodarskem pogledu precej pozna razlika med prejšnjim poslovanjem in sedanjim. Najnovejša novost avtobusnega prometa je uvedba tako zvanih . trambusov«, t. j. tramvajskih avtobusov. Na zunaj se ti vozovi ne ločijo od ostalih, ki jih je občina nabavila zadnji dve leti. Karoserije, delo mariborske tvrdke Pergler, pa se znotraj docela razlikujejo od dosedanjih. Notranjost vozil je podobna vagonom cestne železnice. V sredi je na vsaki mariborski obnesli? strani dolga klop, zadaj pa je široko stojišče. Vozovi so nekaj širši kot dosedanji iste dolžine in gre vanje oh normalni zasedbi 58 ljudi, po potrebi pa še precej več, t. j. za dobro Četrtino več kot v prejšnje avtobuse. Vozovi imajo dvoje vrat: skozi zadnja se vstopa in skozi sprednja izstopa. Vrata odpira in zapira vozač s svojega sedeža s pritiskom na majhno ročico, vse ostalo opravi stisnjeni zrak. Novost za te vozove je sprevodnik, ki med vožnjo pobira denar in pazi na red. On tudi daje znak za odhod, kakor pri cestni železnici. Občina je pred nekaj tedni prejela od tvrdke MAN v Nemčiji štiri šasije, karoserije pa so, kakor že rečeno, domače delo. Dva vozova sta od nedelje že v prometu na progi od glavnega kolodvora do Delavske kolonije v Magdalen sketn okraju. V par dneh bo izgotovljen tretji voz, ki bo obratoval na studenški progi, četrti pa bo zaenkrat v rezervi. Cene za izvoz sadja in povrtnine v Nemčijo Zainteresirane izvoznike obvešča direkcija za zunanjo trgovino, da so pristojne nemške oblasti določile za uvoz zgodnjega sadja in povrtnine iz Jugoslavije v Nemčijo naslednje cene (za 100 kg, vključno led): za jagode 50 RM, za subotiške češnje 40 RM, za druge češnje 30 RM, za breskve 38 RM, za krompir 14 RM franko jugoslo-vansko-nemška meja. Za češnje, ki se pošiljajo v hladilnikih, je bilo dovoljeno za led 6 RM več za 100 kg, dočim za breskve dosedaj ni nič predvideno. Gori navedena cena za krompir se razume za krompir v razsutem stanju. Izvozniki zgodnjega sadja ter povrtnine v Češko-Moravsko se opozarjajo, da svojim kupcem v protektoratu ne pošljejo blaga, dokler od njih ne dobe brzojavno ali pismeno potrdilo, da imajo dovoljenje za uvoz dotičnega blaga. Ce lega |>otrdila nimajo, so izvozniki v nevarnosti, da bodo imeli znatne izgube za blago, ki bi se pokvarilo v času, ko bi morali čakati, da dobi v tem času kupec dovoljenje za uvoz. »Službeni list« kr. banske uprave dravske bano-* vine z dne 12. junija objavlja: Uredbo o spremembi uredbe iz t. 1932. o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah — Spremembe in dopolnitve taksnega in pristojbinskega pravilnika — Spremembe in dopolnitve pravilnika o izvrševanju zakona o sodnih taksah — Spremembo pravilnika o upravi razlaščenih gozdov — Spremembe in dopolnitve pravilnika o delu v monopolnih ustanovah in pravilnika o zaslužku stalnih monopolnih delavcev — Odločbo o spremembi krajevnega imena Staro Apno v Škocjan pri Turjaku — Odločbo o zaobaljanju kristalnega sladkorja (da se ob nedostajanju vreč iz jute lahko zaobalja tudi v papirne vreče) — Nove telefonske zveze z Nemčijo. ESI Denarstvo Položaj na denarnem in kreditnem trgu Poslovno poročilo Zbornice za TOl, ki je bilo podano na zadnji plenarni seji poroča tudi o položaju na našem denarnem in kreditnem trgu ter pravi: V zvezi z rastočimi potrebami javnih del in državne obrambe, ki so bila potrebna zaradi mednarodnega položaja, se je tudi povečal lani obtok bankovcev od 6.920 na 9.698 milijonov din. Ker se po uredbi z dne 5. oktobra obračunava zlata in devizna podlaga na podlagi njene dejanske .vrednosti, ni padlo kritje bankovcev izpod zakonito določene meje. Izvršila se je tudi zamenjava kovanega denarja, Koncem leta 1939. je bilo skupno v prometu kovanega denarja za 983 milijonov din. Zvišanje obtoka bankovcev je pojav, ki je nastopil ne samo pri vseh vojskujočih se državah, temveč tudi pri nevtralnih, posebno pa pri vseh balkanskih državah v precej enakem obsegu. Izdatki za narodno obrambo so zakonito fundirani na posebnih davčnih dohodkih, ki jamčijo minimalni dotok letnih 550 milijonov din v fond narodne obrambe. Prehodno povečanje obtoka bankovcev zato ne pomeni nobene nevarnosti za vrednost našega nacionalnega denarja. V desetem mesecu evropske vojne tudi mirneje presojamo valovanje na denarnem in kreditnem trgu. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da so naši denarni zavodi prestali preizkušnjo brez večjih strcsljajev. Po uveljavljenju uredbe o izplačilih vlog pri denarnih zavodih, samoupravnih hranilnicah in državnih denarnih zavodih je bil ob koncu četrtega vojnega meseca položaj naslednji: Izplačanih vlog na knjižice in tekoče račune je bilo (v milijonih din) 30. septembra za 616.7, 31. oktobra za 883, 30. novembra za 1.082 in 31. decembra za 1.398,9 milijona din. Od avgusta do konca leta je torej bilo izplačanih vlog za 1.400 milijonov din. Dejansko pa je bilo odpovedanih za 1.004 milijona din. Nad pol milijarde din zapadlih vlog pa ni bilo dvignjenih, kar najbolj jasno dokazuje, da se je ob stalni mobilnosti denarnih zavodov promet normaliziral. Tudi žiro računi pri Narodni banki so do konca leta narasli na 899, stanje dobroimetij na Čekovnih računih pri PII pa za 885 na 1.971 milijonov din. Stanje Narodne banke Izkaz banke z dne 8. junija navaja naslednje izpremembe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je skupno povečala za 2479 na 2.186'89. Devize izven podloge so se zmanjšale za 20'1 na 565'1. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 3'2 na 413'0. Posojila so se skupno znižala za 24'2 na 1.959'8, in sicer so se znižala menična posojila za 22'4 na 1.859‘3, lombardna pa za 1'8 na t00‘4. Eskont bonov državne obrambe se je zvišal za 182'0 na 3.378'0. Razna aktiva so se zvišala za 3'2 na 2.129'0. Obtok bankovcev se je zvišal za 141‘9 na H.896‘9. Obveze na pokaz so se zvišale za 17'2 na 1.S59M. Razna pasiva so narasla za 47 na 363'59. Dejanska vrednost podloge je označena s 3.499‘0. Skupno kritje se je zmanjšalo od 25'44 na 25'43°/o, samo zlato pa od 23'97 n/o na 2374 «/o. Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena. Na Češko-Moravskem je po najnovejši statstdki 179 samostojnih hranilnic s 13 milijardami hranilnih vlog. Od tega odpade na Prago 3,39 milijarde Kč, na češko 5,9 in na Moravsko 2,74 milijarde Kč. V skupnih hranilnicah za češko in Moravsko je za 1,05 milijarde Kč hranilnih vlog. Po zadnjem izkazu Romunske narodne banke se je obtok bankovcev povečal od 49 5 na 50 3 milijarde lejev. Zaradi revalorizacije zlate podloge se je njena vrednost povečala od 21 na 31 milijard lejev. Zlato kritje banke se je zato povečalo od 35 na 44 8%. Banka za mednarodna plačila v Baslu je imela svoj redni občni zbor. Sklenjeno je bilo, da se od čistega dobička dodeli 398.103 šv. fr. rezervnemu fondu, delničarjem pa izplača 6% dividenda. Nemčija je otvorila podružnice Državne banke v Bruslju, Liegeu in Namurju. Nemčija je večino svojih terjatev pri ameriških bankah prenesla na švedske banke, kakor poročajo »Financial News«. Nemčija je to storila, ker ni več gotova, da ne bo Amerika vstopila v vojno. Egiptska vlada je sklenila, da se Egiptska narodna banka spremeni v popolnoma državno ustanovo. Kako $e umetno dvigaio €®ne Domača volna bo za 84 % dražia ko boltša tula Uredba o urejanju prodaje in nakupa volne domačega izvora ko tudi o maksimiranju cen domači volni je bila sprejeta ne samo od industrialcev, ki so od nje najbolj prizadeti, temveč tudi od vseh drugih gospodarskih krogov z največjim iznenadenjem. Zlasti pa so bili presenečeni domači potrošniki domače volne, kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«. In v resnici se mora človek začuditi, da je bila takšna uredba mogoča, ker je položaj naslednji: Po uredbi o nakupu in prodaji domače volne se bo morala odkupovati oprana »cigaja« volna od proizvajalcev po din 87550 Lani je veljala ta volna samo din 31‘84 ter je bila torej sedaj njem na zvišana za din 55'68 ali za 170‘Vii. Tuja volna, ki je enaka po kakovosti domači »eigaji« volni, velja danes din 47'50. Tujo volno bi torej mogli dobiti, če.ne bi bilo deviznih težkoč, za din 10 ali za 84"/o ceneje, kakor pa bomo morali plačevati domačo volno. Najbolj zanimivo pa je to, da se iz domače volne izdeluje večinoma »šajak« in snkno, dve tkanini, ki ju izključno uporabljajo samo kmetovalci in državne ustanove. Dokler ni stopila nova uredba v veljavo, je veljalo sukno 90 din, šajak pa 75 din za meter. Za proizvodnjo enega metra kmetskega sukna je potreben en kilogram oprane volne in en kilogram volnenih odpadkov. Po novi urediti se mora plačati za kg volne din 87'50, za kg volnenih odpadkov pa 25 din, kar da skupno din 112550. Samo po uredbi se mora torej sukno brez ozira na vse druge stroške podražiti za din 22'50 pri metru ali za 21'4'Vo. Za izdelavo enega metra navadnega kmetskega šajaka je potrebno 800 gramov oprane volne in 500 gramov volnenih odpadkov, kar znaša po novih cenah 90 din, dočim se je dosedaj šajak prodajal po 75 din. če pa se upoštevajo še vsi ostali stroški, ki jih ima producent tkanin, potem mora znašati prodajna cena na podlagi nove uredbe za sukno 177, za šajak pa 135 din. Prva cena se bo torej zvišala za 87, druga pa za 60 din. Tako se umetno dela draginja. Vse to pa iz one naše stare in vedno napačno pojmovane skrbi za kmeta. Kajti podražitev volne bo zadela predvsem kmetskega človeka, ker so na jveč ji potrošniki tkanin iz domače volne kmetovalci. Računa se, da sp pri nas proda na leto okoli 755 milijona metrov kmetskega sukna. Če se računa samo zvišanje cene volne, se vidi, da bo moral domači potrošnik dati samo za volno 165 milijonov din več ko druga leta. Če pa se računajo še vsi drugi stroški, potem se vidi, da bodo morali potrošniki kmetskega sukna in šsiika izdati na leto okoli 100 milijonov dinarjev več. Uredba o prodaji in nakupu volne torej ne bo kmetovalcem nič pomagala, ker bodo morali odslej plačevati za sukno mnogo več ko dosedaj. Iz vsega se vidi, da je uredba popolnoma zgrešila svoj namen. Začudeno se človek sprašuje, kako je bila takšna uredba sploh mogoča. Odgovor pa je isti, kakor se čuje glede vseh ponesrečenih uredb. Uredba se je izdala, ne da bi se zaslišali gospodarski ljudje, ne da bi se vprašali za mnenje oni, ki edino poznajo razmere na trgu z volno. Znova smo doživeli, kako silno se kaznuje, če se ne išče sodelovanja gospodarskih ljudi. Tako mnogo težkih izkušenj smo zaradi tega že doživeli, a nekateri menda mislijo, da teli izkušenj še ni zadosti. Kako dolgo se bo še trpelo, da se dela na tako lahkomiseln način škoda našemu gospodarstvu! In na vse zadnje se je treba vprašati tudi, kako naj se draginja ublaži in kako naj se ustavi dviganje cen, če pa se kar uradoma dvigajo cene in brez vsake potrebe. Če država vsakogar kaznuje, ki neupravičeno dvigne cene, potem tudi sama ne sme dvigati cen. Menda je to dovolj jasno in ni treba to še posebej dokazovali. barva plesira In Ze v 24 itraii itd Škrabi in svetlolika srajce nvrat nike in manšete Pere. suši munga tn lika dnmače perilo tovarna J O S. R EIC H Poljanski nasip 4 f> Selenburgova ul. 3 Telefon St. 22 72. za TGI bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek 20. junija v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Cena koruzi je začela znova rasti Koruza, ki se je dvignila že na 210 din, je kasneje zaradi nekaterih ukrepov vlade začela padati in padla na 185 do 190 din. Vladni ukrepi pa so se izkazali kot nezadostni. tako je bil dovoljen iz Bolgarske uvoz 5000 vagonov koruze, dejansko pa smo dobili le 200 vagonov. Povpraševanje po koruzi je zato znova naraslo in koruza se-je dvignila v ceni in dosegla ponovno 210 din. Kakor poroča »Jugoslovanski Kurir«, pričakujejo poučeni krogi, da se bo cena koruze še dvignila, čeprav so izgledi za letošnjo žetev, v kolikor se morejo sedaj presoditi, precej ugodni. Zunanja trgovina Nemška uradna korespondenca je objavila vest, da je bila med Ti čijo in Nemčijo sklenjena trgovinska pogodba, po kateri oo med obema državama izmenjano blaga v vrednosti 21 milijonov turških funtov. Sovjetska Rusija je poslala v začetku junija v smislu bolgarsko-sovjetske trgovinske pogodbe 5.500 ton bombaža. Od tega bodo Bolgari predelali za Rusijo 2.000 ton. Bolgarski finančni minister je zopet dovolil izvoz konservirane povrtnine pod pogojem, da izvozniki poskrbe za zadostne dobave pločevine, ki je potrebna za izdelovanje konserv. Iz Albanije je bila poslana prva pošiljka železne rude v Italijo. Prva pošiljka znaša 1000 ton. Potrošnja piva se je v Turčiji zelo povečala ter je narasla v prvih osmih mesecih letos na 3,354.000 litrov, dočim je znašala v istem času lani samo 1,444.000 litrov. Skozi Dardanele je šlo v aprilu 144 trgovskih ladij, od katerih je bilo 82 grških, 35 italijanskih in 27 angleških. Švica je prekinila ves blagovni premet čez Basel v Nemčijo. Blago se bo odslej pošiljalo v Nemčijo skozi St. Margareten, Schaffhausen in Konstanco. Voznina se bo zaračunala za dejansko prevoženo pot. Vsi italijanski potniški parniki bodo po vesti »Associated Press« spremenjeni v bolniške ladje Rdečega križa. V Tokio je prišla 20članska španska delegacija, da se pogaja zaradi sklenitve trgovinske pogodbe med Japonsko in Španijo. Proizvodnja nafte v Sovjetski Rusiji, kt je znašala 1. 1938. 24 milijonov ton, se je lani zvišala na 30 milijonov ton. Letos pa bo proizvodnja še večja, ker je dala v januarju letos 2 52 milijona, lani pa samo 2-3 milijona ton. H. N. Casson: Business (Prevedel Ivo Zor) Povečano povpraševanje drži ceno na višini. Hkrati zmanjšuje stroške z razvojem proizvajanja. Ceneje lahko izdelamo 10.000 polnilnih peres kakor samo deset. Torej je res, da dobro izvedena propaganda prav nič ne stane. Ona ne plača le samo sebe, temveč prinese koristi, ki elroške zanjo daleč presegajo. Mi vedno mislimo: občinstvo že ve, kaj hoče. To pa hi res. V resnici je treba ljudi pri nakupovanju in pri vseh drugih prilikah poučiti, vzgojiti in voditi. Ni dovolj, če izdelujemo najboljši predmet na vsem svetu. Treba ga je ljudem ponujati, delati zanj reklamo, ga razstavljati po izložbah in vzbujati z njim pozornost. Prej ni nihče povpraševal po strojih za žetje. Vsi kmetovalci so želi s srpom. Ko pa je Mac Cornick zgradil prvi uporabni stroj, je trajalo dolgih sedemnajst let, da jih je razpečal sto. Ta aksiom ne velja za vse izume enako, ker je preizkušeno dejstvo, da ni mogoče tako hitro ustvariti večjega povpraševanja po čisto novem predmetu. Ako naraščajo ponudbe za kakšno blago, imamo dve sredstvi, da vzdržimo ceno na isti višini. Ali uničimo del fcaloge ali pa preudarno povečamo povpraševanje. Če je trg preplavljen z bananami, se dogodi, da ladje, ki jih dovažajo, zmečejo del svojega tovora v morje. To je pač najbolj neumno, kar moremo storiti, da bi vzdržali ceno ha primerni višini. Pametno pa je, če delamo veliko reklamo, če blago še leoše razstavimo in na boljši način Jirodajamo. Marsikateri tvorničar se pritožuje zaradi nadproduk-cije. Pa ne po pravici. Blaga ni nikoli preveč. Tisoče in tisoče kupcev čaka na blago in neče nič drugega kakor da si ga pridobi. Toda njih pozornost morate pritegniti. Nadprodukcija ni prav nič kriva, krivo je to, ker ne znate prodajati. Tvorničar ni bil kos svoji nalogi. On ni vedel, da mora s svojim proizvodom držati trg prav tako v ravnovesju, kakor »dolg« in »imetje« v svojem knjigovodstvu. PETI NAUK Dober kupec je tisti, ki mu je blago samo važnejše od njegove cene Na tem aksiomu sloni vsa umetnost prodajanja. Ta aksiom nam pojasnjuje, kako mora prodajalec ravnati. Obenem pa nas tudi uči, da je prodajanje odvisno od »potrebe« kupca. Iz njega izvira nujnost reklame. Zakaj reklama je umetnost, s katero se vzbuja pri kupcih ta »potreba«. Ona navaja ljudi, da si tudi z majhnimi sredstvi ustvarjajo lepše in udobnejše življenje. S stopnjevanjem povpraševanja razširja reklama svetovno trgovino. Umetnost prodajanja in reklama sta že storili človeštvu čudovite usluge. Toda mi jima po navadi ne priznavamo zasluženih pravic. Še nobena univerza jn ni uvedla v svoj študijski načrt razen Sheldonove šole v Londonu. Nikjer reklame resno ne poučujejo. Umetnost prodajanja in reklame imata skupni cilj: ustvarjati pri ljudeh nove »potrebe«. Kakor hitro prinese izumitelj novo, dobro stvar, jo tvorničar poceni in na veliko izdela. Sedaj je pa stvar prodajalca, da vzbudi pri občinstvu poželenje po novem predmetu. V človeški prirodi je, da daje prednost stvarem, ki jih je že navajen. Na vsak način je laže storiti nekaj, kar smo že večkrat storili, kakor pa nekaj čisto novega. Marsikateri tvorničar je že obubožal, ker ni upošteval te resnice in ker je mislil, da kupi občinstvo takoj vsak nov predmet, brž ko ga vidi. Toda to ni tako. Ljudje se za novost ne zmenijo, dokler jih preudarna reklama in sposobni prodajalci ne prepričajo, da je tudi ta predmet dobra stvar. »Potreba« ne nastane sama od sebe. Treba jo je razviti. Kdor je mnogo potoval, je gotovo zapazil, da je v vsaki državi stopnja kulture na isti višini kakor »umetnost prodajanja« in reklama. Kjer »potrebe« še niso razvite, nosijo ljudje še vedno le »figova peresa« in stanujejo v kolibah iz blata. Wort Cheldons pravi: »Umetnost prodajanja je: kupca pregovoriti, da s pridom kupi.« »Prodajati« se ne pravi, položiti pred odjemalca zahtevano blago. Umetnost prodajanja se prične šele s pregovarjanjem. Večina našiti tako imenovanih prodajalk in prodajalcev v resnici nima pojma o svojem poklicu. Oni samo • V\1 n rrA o nol in t i i i • i ■ tt i - ...rv ..v, »v., ,.aj potrebuje, prično premetavati blago in očitajoče merijo človeka od nog do glave. Najrajši bi mu zabrusili: »Vraga, zakaj pa si nisi izbral pravega blaga, preden si stopil v prodajalno?« Nekatere velike ameriške trgovske hiše so storile usodno napako, ker so najele namesto spretnih prodajalcev nevedna, slabo plačana mlada dekleta, ki se prodajanja niso nikdar učila..Ta napaka jih je ovirala, da niso mogli odpraviti malih trgovcev. Dolgo niso zaslužile tega, kar bi bile lahko. Mislile so, da se da »umetnost Dr/liflnlnnia// AhfiP/tlAcf nrArlaloln čokolado zahtevajo povsod ^ ^ Voditi bonbone znači imeti uspeh Višek kvalitete in izbire je marmelada Zastopstvo in zaloga za Slovenijo: Ljubljana, Miklošičeva cesta 30. Telefon 44-42 Olenjevanie dohodkov obrtnikov-nepavsaSistov Samostojni predlog zbor. svetnika Josipa Rebeka. Nekatere davčne uprave pripravljajo za 1.1940. oceno dohodkov obrtnikov izven pavšala na bazi pavšala, ki ga plačujejo mali obrtniki, ki imajo pravico na pavšal. Davčne uprave sma-Hajo, da nepavšalirani obrtniki razmeroma zaslužijo najmanj toliko, kolikor pavšalisti. Na ta način ocenjujejo dohodke na mehaničen način, da znaša ocena pri obrtniku iz 1. kategorije, če zaposluje 11. pr. 3 pomočnike din 10.145—, če zaposluje 4 pomočnike din 12.250'—, dočim znaša v IV. kategoriji ocena pri enem pomočniku din 9.900'—, pri dveh pomočnikih din 15.000-—, pri treh pomočnikih din 19.062-—, pri štirih pomočnikih pa din 23.125-—. Na ta mehanični način prihajajo davčne uprave do fiktivnih ocen, ki niso v pravem skladu z dejanskimi dohodki. Pavšal se res ra- čuna na bazi zaposlenih pomočnikov, toda njihovo število, posebno kadar gre za večje število, v praksi ne raste v taki progre-siji, kakor pri pavšalu, ki je urejen samo za enega ali dva pomočnika. Tako mehanično ugotavljanje davčne osnove pa tudi ni v skladu z zakonom o neposrednih davkih. Po tein zakonu se mora pri davkoplačevalcih, ki ne vlagajo prijav po knjigah, upoštevati višina glavnice in opravljenega prometa, kakor tudi možni dohodek po vseh konkretnih činjenicah, po krajevnih in občnih pogojih. Na željo prizadetih obrtnikov predlagani, da zbornica opozori finančno direkcijo na nezakonitost tega mehaničnega ugotavljanja, ki ne ustreza niti zakonu, niti dejanskim razmeram. (Sprejeto.) Za spremembo predpisov o omejitvi prodaje tekočih goriv Predlog zbor. svetnika Ivana Škrlja 1. Ker je v primeri z drugimi di žavami v naši državi celotna potrošnja bencinske mešanice primeroma majhna, naj se poleg zadostne količine bencinske mešanice za potrebe obrti in industrije najde možnost, da bo za potrebe motornega prometa na razpolago vsaj 75% normalno potrošene količine v letu 1938., v katerem primeru bi bilo za Slovenijo potrebno vsega okrog 6,300.000 litrov tekočega goriva za motorni promet. I 2. V kolikor se gornjemu predlogu ne bi ugodilo, naj se vsaj načeloma reši, da se vsaj vsi poslovni avtomobili industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij in avtomobili trgovskih potnikov uvrstc v kategorije avtotaksijev, oz. naj se jim dodeljujejo enake količine, kakor avtotaksijem. 3. Za vsak tovorni avtomobil naj se da tedensko vsaj 200 litrov bencinske mešanice. V kolikor se pa ne bi dalo to doseči, naj se za vsak tovorni avtomobil dodeljuje tedensko jiotrebna količina bencinske mešanice po predhodnem zaslišanju zbornice ali oddelkov finančne kontrole. 4. Bencinsko mešanico za prodajo morajo dobivati brez razlike vsi trgovci, ki so do 1. marca t. 1. na podlagi svojih obrtnih pravic upravičeni tudi dejansko res prodajali bencinsko mešanico. Zlasti mora biti dana ta možnost tudi trgovcem z mešanim, materialnim in kolonialnim blagom, ki so do sedaj prodajali male količine bencinske mešanice svojim odjemalcem. (Soglasno sprejeto.) Za zbolišanle pouka na kipa rtko-rezbar tkem oddelku Predlog zbor. svetnika Miloša Hohnjeca. Zbor. svet. Miloš Hohnjec je vložil naslednji predlog: Visoka zborpica naj blagovoli storiti vse potrebne korake, da se na srednji tehnični kiparsko-rez-barski oddelek popolnoma reorganizira tako, da si bodo absolventi, ki so popolnoma zreli ljudje, lahko v stroki služili vsakdanji kruh, če ne morejo postati umetniki. Ako je pa to nemogoče, je boljše, da se ta oddelek popolnoma ukine. Svoj predlog je zbor. svet. tudi tehtno utemeljil ter med drugim navedel: Kiparsko-rezbarski obrt je bil včasih dobro razvit, sedaj pa je popolnoma propadel. Naraščaj, ki prihaja iz obrtnih šol, je premalo strokovno podkovan. Posledica tega je, da mojstri ne dobe več pomočnikov. Ce hočejo izvrševati večja dela, morajo najeti pomočnike iz tujine. Tako so prevzeli veliko 3 milijonsko delo v Beogradu. Da so mogli to delo dovršiti, so morali najeti tuje pomočnike. Samo pri tem delu je bilo zaposlenih 60 tujih pomočnikov skozi vse leto. Zato je nujno potrebno, da se pouk na kiparsko-rezbarskem oddelku popolnoma reorganizira. Predlog zbor. svet. Hohnjeca je bil soglasno sprejet. Davčni sve Jamstvo izdajatelja računa za takso G. L. S. v S. — Vprašanje: Pri svojem grosistu dobivam za kupljeno blago dobavne liste, fakture in potrdila o plačilu, ki po mnenju finančne kontrole niso zadostne kolkovani. Prosim Vas, da mi pojasnite, ali so dobavni listi res zavezani taksi in ali je za potrdila o plačanih računih plačati takse, oz. kdo je za kazen odgovoren: ali grosist ali jaz. Odgovor: Dobavni listi in potrdila o plačilu računov so takse prosta, ako se je izdal pravilno kolkovan račun, katerega zadevajo. Heveda je samo ob sebi razumljivo, da mora stranka pravilno kolkovan račun predložiti. Ako računa ne predloži, se mora dobavni list kolkovati, ako v njem ni naznačena vsota, z najvišjo takso, ki velja za račune, to je s takso 5 din za vsak dobavni list. Ravno tako je zavezano taksi potem tudi potrdilo o plačilu zneska, za katerega ni bil izdan račun. Tako potrdilo je v tem primeru taksirati kakor pobotnico s '/2% takso. Radi tega tvorijo za eno in isto blago dobavni list, račun in potrdilo o plačilu enoto in se taksa ravna po tem, če je račun pravilno kolkovan ali ne, oz. če more to stranka dokazati s predložitvijo takega računa. Glede odgovornosti za kazen je odločilen čl. 81. zakona o taksah. Po tem členu je za redno takso in za kazensko takso odgovoren lastnik listine, to je oni, v čigar posesti se listina (dobavni list, račun, potrdilo itd.) dobi. Vendar imajo osebe, ki plačajo to takso, to je redno in kazensko takso, po istem zakonskem določilu sorazmerno pravico do odškodnine od izdajatelja listine. Potemtakem ste dolžni Vi plačati redno in kazensko takso, ki se Vam bo predpisala, vendar morete od grosista, od katerega ste prejeli listine, zaradi katerih ste plačali kazen, zahtevati odškodnino, to je vse, kar ste kot redno in kazensko takso plačali. V Beogradu je sicer izšlo v tem pogledu več razsodb upravnega sodišča, ki pa odločajo, da je za kazen odgovoren izdajatelj listine, vendar se v praksi ne postopa tako, ker je zakon v tem pogledu jasen. Naročajte »Trgovski list«! amuiiHLiJij Kako treba uničiti račun ski kolek? G. Fr. K. v K. — Vprašanje: Pri meni je finančna kontrola iz-vršila preiskavo in mi odvzela nekaj računov, ki so sicer kolkovani, vendar pa pravi, da kolki na njih, niso predpisno uničeni, zbog česar mora smatrati, da dotični računi niso kolkovani. Prosim, kaki so predpisi za uničevanje kolkov na računih. Odgovor: Po pravilniku se taksa na račune plačuje v kolkih, ki se prilepijo na prvo stran vsake pole računa takoj, ko se račun izda, obenem pa se tudi po izdajatelju uničijo. Uničijo se tako, da se napiše prva vrsta vsebine računa, kamor spada tudi datum računa, naslov ali podpis računa, čez prilepljene kolke in sicer tako, da se začne pisali na čistem papirju in se nadaljuje čez spodnji del kolkov. Razen tega načina uničevanja se smejo uničevati kolki, prilepljeni na račune na takem nepopisanem mestu tudi z izdatelje-vim pečatom, iz katerega se mora dati razbrati njegova firma, oziroma ime, in sicer tako, da obsega pečat (žig) po enem delu kolek, po drugem pa čisti papir, na katerem so kolki prilepljeni. Na računu, ki ste ga poslali na vpogled, kolek res ni predpisno uničen, ker pečat (žig) firme ni postavljen čez kolek sam, ampak pod kolkom. Pojme - licitacije Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 21. junija ponudbe za dobavo 30 ton bombaža, za čiščenje; do. 24. junija 20.000 kg testenin. Dne 20. junija bo v intendanturi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki licitacija za dobavo raznih živil. Dne 21. junija bo pri štabu zra-koplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznega materiala iz platna in sukanca; 20. junija lanenega olja, firneža in sikativa. Dne 25. junija bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu licitacija za dobavo konopljene in lanene jadrenine; 26. junija za dobavo vrvarskega blaga. poizkus jim je bil v pogubo. V prodajalni ni nobena reč važnejša od spretnega prodajalca. Večina kupovalcev so žene. One kupujejo vse: zase, za svojo deco, za gospodinjstvo, največkrat pa odločajo tildi v tem, kaj kupi njih mož. Najpoglavitnejša zapoved prodajalske umetnosti je torej, pregovoriti žene, da res kaj »potrebujejo«. Prav redke dame vedo, ko stopijo v prodajalno, kaj prav za prav hočejo. Dostikrat pridejo Ija le, da vidijo in primerjajo. One uživajo, kadar se v duši šele »odločajo«. Vesele so, ako jih pregovorimo. Jako jim je po volji, če jim pojasnimo razliko v kakovosti blaga. One so vobče pri nakupovanju precej modrejše in spielnejse od mož. Vsaka žena mora imeti nekaj »posebnega«. A ^o ji pokažemo preprosto blago po navadni ceni, je ne bo um najmanj zanimalo. Če pa kos istega blaga ob robu mn o polijemo s črnilom, 11111 ceno zvišamo in ga ji pripoio-čamo, češ da ji ga damo po izjemni ceni, bo vsa navdušena za tisto blago. Takšno je pač bistvo žena: treba se mu je kolikor mogoče prilagoditi. Inteligenten prodajalec si mora vedno misliti dušo kupca kakor nekakšen parlament. Predloži blago. V kupcu je takoj opravljeno glasovanje: 30 glasov za nakup, 70 proti nakupu. Prodajalec začne blago hvaliti. Pojasni, pod kakšnimi posebnimi pogoji se je posrečilo tvrdki z največjo težavo pridobiti blago. To pripravi kupca do novega glasovanja: 40 glasov p rol i 60. Pa omeni prodajalec kar tako mimogrede, da je ta ali ona ugledna osebnost pred kratkim kupila isto blago. Posebno še poudari, da znajo le ljudje z najboljšim okusom cenili njegovo izredno kakovost. Že pokaže tretje glasovanje razmerje 50 proti 50. Tedaj pa ponudi prodajalec, da rad pošlje blago s kupcem domov na ogled. On namreč prav dobro ve, da bo za nakup blaga takoj najmanj deset glasov večine, kakor hitro bo blago v kupčevem stanovanju. Le norci bodo imenovali tako postopanje zvijačo. Pa vendar ni nič drugega kakor spretnost, imenitna prodajalčeva tehnika. Pri tem ni treba prav nič lagali. Samo nespretni morajo lagati in varati. Kdor zna vrednost kake stvari dobro predočiti in kupca pregovoriti, to še ni nepoštenost. Do popolnosti razvita »umetnost prodajanja« nič manj ne koristi kupcu kakor prodajalcu: enemu izkazuje usluge, drugemu pomaga do prbevila. Kdor zna ustvarjati in razvijati »potrebe« ljudstva, temu ni treba krčiti cen. Zbijanje cen ni nobena »umetnost prodajanja«, temveč te znamenje, da prodajalec ne pozna te umetnosti. Nobena reč ni dražja in pogubnejša kakor konkurenčna borba v cenah. Prav za prav je pa cena mnogo manj važna kakor bistvo predmeta, 'to dejstvo so v trgovini odkrili šele zadnjih deset ali dvanajst let. Prepričajte može, da res "»potrebujejo« neke nove vrste pribor za britje, pa najsi bo vreden v resnici šamo toliko kakor kakšna igrača; brez obotavljanja bodo dali zanj šest dolarjev. Cena tudi nikakor ni previsoka, če pomislimo, kako je aparat priročen in koliko prihranimo samo na izdatkih za brivca, če se brijemo sami. Kupec si prihrani, če naloži 6 dolarjev glavnice v ta predmet, lahko tri sto odstotkov. To novi pribor res zelo poceni. Zakaj plačujejo ljudje studenčnico v steklenicah dvakrat draže ko mleko? Samo zato, ker so naučeni »potrebovali« le čisto vodo in ker niso naučeni »uporabljati« čistega mleka. Oni cenijo vodo, mleka ne. V vzhodni Kanadi sem videl o božiču, da plačujejo pomaranče po 25 centov. Prav ta dan »potrebuje« gotovo vsaka družina vsaj eno pomarančo. Celo najsiromašnejša ebitelj »potrebuje« ta dan bolj pomarančo kakor pa 25 centov. V Pittsburgu je plačal neki milijonar za sliko krave 55.000 dolarjev. Živo kravo bi si bil lahko kupil za 60 do 80 dolarjev. Toda slika je bila znamenita, bila je edina svoje vrste. Vsakdo si jo je želel in milijonar jo je zato bolj »potreboval« kakor 55.000 dolarjev. Razvijati potrebe občinstva, ustvarjati javno mnenje — to zahteva največjo razumnost, najboljšo spretnost. Nekoč bo pravilno prodajanje postalo tudi visoko spoštovan poklic. Danes zarja »umetnosti prodajanja« šele vzhaja. Prodajalec je vrtnar, njegov vrt pa je občinstvo. Če hoče brati sadove, mora najprej sejati. Ako naj zemlja obrodi, jo mora gojiti. Nikdar ne sme pohabiti, kaj zemlja od njega zahteva. Kjer je nasadil mačehe, ne cveto rože. Zemlja je poštena in pravična: dala mu bo, kar mu gre. ŠESTI NAUK Poraba časa zviša stroške V divjih ali na pol civiliziranih deželah čas nima nobene vrednosti. Tam je čas dobrina, ki se lahko zapravlja. Nobene ure ne poznajo, ponoči kažejo čas zvezde, podnevi pa sonce. Tudi v krajih, kjer je trgovina le malo razvita, se malo zmenijo za čas. Na Španskem je »jutri« prav isto kar »danes«, še bolj zanimivo je v nekaterih pokrajinah Kitajske, kjer je časovna enota 15 minut, lako da je ura razdeljena le na štiri dele. V Rusiji ne poznajo točnosti. Če vlak ne pride ob štirih, pa pride ob petih ali šestih; nikoli ne morejo teza natančno vedeti Mestno uvoznino v Mariboru bo treba po mnenju gospodarskih krogov nekoliko revidirati. Skoraj na vsaki seji mestnega sveta so ugovori proti predpisu zneskov ali pa sploh proti pobiranju v določenih primerih. Zlasti velja to za blago, ki se v svrho predelave pošilja iz Maribora in potem prihaja v nekoliko drugačnem stanju nazaj. Občina pobira mestno uvoznino po določeni tarifi, ki pa jo je treba spremeniti. Tako je te dni ugovarjala neka mariborska tvrdka, ki pošilja odpadke pri obdelovanju plemenitih kovin v inozemstvo, kjer se žlahtni drobci izločajo in potem strnjujejo v zrnca. Ko prihajajo ta zrnca nazaj v Maribor, pobira občina uvoznino za blago, ki se je izvozilo iz mesta. Podobno je pri predelovanju nekaterih drugih predmetov, ki se ali ne čistijo v mestu ali pa je to delo cenejše drugod. Revizija postavk je v takih primerih vsekakor nujno potrebna. I Stavbna zadruga z lastno opekarno Kakor smo že svojčas poročali, so si javni nameščenci v Mariboru pred par mesci ustanovili svojo stavbno zadrugo, ki bo svojim članom postavila lične hišice. Zadruga bo delala večinoma z lastnim kapitalom, ki ga dobi na ta način, da vsak član plačuje do vselitve v novo hišo po 20 dinarjev mesečno od vsakih 10.000 dinarjev posojila, ki ga bo kasneje dobil od zadruge za zidavo, ko se vseli, pa se zaračuna zmerna najemnina kot odplačevanje dolga. Plačevanje pred vselitvijo je torej predujem na kasnejše povračilo stavbnega posojila. Zadruga ima že precej članov, tudi takih, ki imajo nekaj lastnega kapitala, in si je že zagotovila, kakor zatrjujejo, obširno stavbišče na periferiji mesta. Da bi člani prišli čim ceneje do svoje hiše, hkrati pa da bi se razpoložljiva sredstva v obliki posojila mogla podeliti čim več članom, je vzela zadruga opekarno v Po-žegi pri Ješenci ozir. Framu na Dravskem polju v okolici. Maribora v najem in že izdeluje opeko. Članom oddaja zadruga opeko po nekoliko znižani ceni, prodaja pa jo po normalni ceni tudi drugim, seveda le takrat, kadar ni med člani reflektantov. čuka predlože oddelku za uvozno trgovino pri Direkciji, za zunanjo trgovino poročilo pristojne banske oblasti o letni kapaciteti predelovanja kavčuka po št. 100 in 380 uvozne car. tar. pri osemurniku v 300 delovnih dneh. Ta poročila se morajo poslati najkasneje do 20. junija. V primeru, da se do tega roka poročilo ne, bi moglo poslati, morajo podjetja obvestiti direkcijo, koliko potrebujejo po lastni oceni kavčuka za 1. 1940. Ocenitev se bo pregledala po posebni komisiji. Njeno poročilo se bo naknadno dostavilo. Naše pomo In novi položai na $redozem$kem moriu Z vstopom Italije v vojno je postalo Sredozemsko morje v svojem pretežnem delu vojna cona. Zaradi tega je nastalo tudi veliko vprašanje, kako se bodo mogli v bodoče gibati po Sredozemskem morju naši parniki. »Jugoslovan-ski Lloyd« je dobil na to vprašanje od naših pomorskih krogov naslednji odgovor: Še kakih deset do štirinajst dni se ne bo nič pozitivnega vedelo o vprašanjih naše pomorske trgovine. Zaenkrat je jasno samo to, da naše ladje ne bodo mogle voziti tovore v Anglijo in Francijo. Tudi ladje, ki nakladajo za francoska in angleška pristanišča, bodo morale zopet izkrcati tovore ter se vrniti v domača pristanišča. Vzhodno Sredozemsko morje je za sedaj še nevtralno in je zato teoretično možno, da se blago prevaža v turške, egiptske, grške in črnomorske luke. V zapadnem Sredozemskem morju je takšna možnost samo še za tovore, namenjene v Španijo. Toda ugodnih trgovskih pogojev za takšne transporte še ni. Naše ladje, ki so sedaj v zapadnem delu Sredozemskega morja, bodo mogle, vsaj upa se tako, nemoteno dokončati svojo plovbo in se nato vrniti v domača pristanišča. Ladijska zavarovanja so se do- sedaj sklepala v Londonu. Kako bo to sedaj po vstopu Italije v vojno, je čisto neznano, pričakovanja pa niso niti najmanj optimistična. Poskusi, da bi se zavarovanja sklenila v New Yorku, so se ponesrečili, ker so iz New Yorka odgovorili, da tam ni trga za zavarovanja v Sredozemskem morju. Jasno je, da bodo zavarovalne tarife v bodoče neverjetno visoke, če se ne najde način, da more London tudi v bodoče sprejemati zavarovanja nevtralnega ladjevja sredozemskih držav. * Velik križ pa bo tudi z našim uvozom in bati se je, da marsikatere surovine ne bomo mogli več dobiti po morju, zlasti če bi se vojni dogodki zelo poostrili ali če bi se vojna razširila tudi na vzhodni del Sredozemskega morja, da bi nam bila še solunska luka zaprta. Sedaj se še prav posebno vidi, kako velika potreba je bila za nas sklenitev trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo, ki nam more dati surovine, ki jih iz čezmorskih držav ne bomo mogli več dobiti. Tako je ameriški bombaž za nas že nedostopen, ker je Sredozemsko morje po odredbi washingtonske vlade za ameriške ladje zaprto. Angleška pre proizvodnja Madžarska petletka Predsednik madžarske vlade Te-leky je pred dnevi govoril o madžarski petletki, ki jo je začel izvajati že ministrski predsednik Da-rany marca meseca 1938. Ta petletka hoče predvsem povečati madžarsko oboroževanje ter je le v manjši meri namenjena zboljšanju prometa in drugim investicijam. Nekatere teh hočejo tudi zboljšati socialni položaj prebivalstva. Za izvedbo petletke je bila določena ena milijarda pengov (skoraj 10 milijard din). Ta denar naj bi se dobil s posojili, deloma pa s progresivnim obdače-njem kapitala, ki naj doseže pri fizičnih osebah največ 14, pri pravnih pa največ 20% premoženja dotične osebe dne 1. oktobra 1938. Posebni prispevek od premoženja se mora plačati v 20 tro-mesečnih obrokih. S posojili je dobila dosedaj vlada 400 milijonov pengov. Od prispevkov pa je bilo dosedaj plačanih sedem obrokov, ki so skupno dali 250 do 270 milijonov pengov. Vlada je poleg tega vzela pri budimpeštanskih bankah predujm iz oz. na še neplačane obroke v višini 200 milijonov pengov. Na ta način je prejela vlada skupno 860 milijonov pengov, torej 86% vsega zneska, ki je določen za izvedbo petletke. Uvoz kavčuka Direkcija za zunanjo trgovino opozarja predelovalce kavčuka, da v zvezi s kontingenti ran jem kav- Angleška premogovna proizvodnja je v sedanji situaciji še zlasti važna. Na eni strani potrebuje oboroževalna industrija vedno več premoga, na drugi strani pa mora Anglija dobavljati vedno več premoga Franciji, ki je izgubila velik del svojih premogovnikov ter je poleg tega odrezana zaradi nemške zasedbe Belgije tudi od belgijskih premogovnikov. Ceni se, da potrebuje Francija sama na leto 80 milijonov ton premoga. Sama more danes proizvesti največ 55 milijonov ton, ostanek 25 milijonov ton mora dati Anglija. L. 1938. pa je dobavila Anglija Franciji samo 6-2 milijona ton. Izpadek Skandinavije in Nizozemske, kamor je dobavljala Anglija na leto okoli 12 milijonov ton, je sedaj prost. Toda na drugi strani mora Anglija povečati svoj izvoz v devizne države, da si pridobi devize, ki jih za vojne nabave nujno potrebuje. Domačo potrošnjo je Anglija omejila le v neznatni meri. Zato je potrebno, da Anglija svojo proizvodnjo premoga na vsak način poveča. Vlada je v ta namen imenovala poseben premogovni svet, v katerem je poleg ladijskih, transportnih podjetij in lastnikov premogovnikov zastopano tudi delavstvo. V vseh premogovnikih se je delovna doba povečala in začeli so izkoriščati tudi premogovnike, ki so bili že opuščeni. Leta 1939. je Anglija pridobila 257-9 proti 240-4 milijona ton v 1. 1938. Za letošnje leto pa upajo Angleži, da bodo dvignili premogovno proizvodnjo na 280 in mogoče celo na 300 milijonov ton. Mesečni izkazi premogovim proizvodnje se v Angliji nič ne objavljajo, kakor se tudi ne objavljajo uspehi jeklene industrije. Vojne potrebe so tudi anulirale prejšnje sklepe o združitvi premogovnih podjetij, da bi se s tem zvišala njih rentabilnost. Danes je glavno vprašanje samo eno, kako povečati proizvodnjo. Tudi o nacionalizaciji premogovnikov se ne govori več, čeprav so bile v ta namen izvršene že mnoge priprave. Po izbruhu vojne pa je trgovinski urad vse te priprave suspendiral Iz zadružnega registra Izbrisala se je Prva slovenska zidarska zadruga v Ljubljani, ker se je spremenila v družbo z o. z, KNJIGOVEZNICA IUG0SL0VANSKE TISKARNE ■ reg. udr. z *- n*- ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda-konte, štra-ce, lournale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd. BHMUMSKA PARILA IH are itotnlaa. srebra las la opikat predmeti pa a liki taaa* prt Ul J. VILHAR, urar - LJUBLJANA Str. PITRJI CESTA STEV. E« Doma in po svetu Nj. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel v avdienci podpredsednika vlade dr. Mačka. Seja vlade jc bila v četrtek v Beogradu. Na seji so se obravnavala razna resorna vprašanja. Zlasti se je razpravljalo o drž. financah ter ugotovilo, da državni dohodki krijejo državne izdatke, čeprav so se ti zelo povečali. Sovjetski veleposlanik Gorelkin e potoval v Italijo skozi Jugoslavijo. Na ljubljanskem kolodvoru je sprejel novinarje, rii pa jim dal nobene izjave. Predsednik senata dr. Anton Korošec je bil sptejet od romunskega kralja Karola v avdienci. Tudi novi ptujski župan dr. Breznik, ki je bil imenovan šele pred kratkim po odstopu župana doktorja Remca, je odstopil. Gospodarski svet Balkanske zveze se bo znova sestal 15. julija. Na zasedanju se bo razpravljalo zlasti o tem, da bi se dosedanji trgovinski promet z Anglijo in Francijo, ki je zaradi vojne v Sredozemskem morju v bodoče nemogoč, usmeril v druge države, zlasti v Italijo, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo, kar bi bilo tem laže, ker so te tri države zajamčile mir na Balkanu. Državni svet je razsodil, da se mora koks trošariniti kakor premog. Kontrola cen je bila razširjena na valjano železo, žeblje-žičnike, leseni gradbeni material, opeko in strešnike, železo v palicah, faso-nirano železo (razen nosilcev U in T), rafijo in manilo. Dečji domi na Hrvatskem so zaprti in so bili otroci dani v oskrbo kmetovalcem na deželo. Za vsakega otroka plačuje banska uprava 200 din mesečno. Prizad, ki je dosedaj odkupoval tedensko po 2 do 3 vagone vina, bo odslej odkupoval po 10 do 15 vagonov. Vino kupuje večinoma samo v Srbiji. Krme se bo letos pri nas zaradi slabega vremena ter velikih povodnji pridelalo zelo malo in zato nekateri predlagajo, da se vsak izvoz krme prepove. Blizu Kragujevca pri samostanu »Drača« je začel obratovati rudnik manganove rude. Rudnik je zelo bogat in se bo izkoriščal predvsem za domača kovinska podjetja. Nemške oblasti so zvišale mesečno kvoto za naše dijake, ki študirajo v Nemčiji od 200 na 250 reg. mark. Romunska narodna banka jc otvorila romunskemu zunanjemu ministrstvu kredit 4 milijonov lejev za postavitev romunskega paviljona na velesejmu v Plovdivu. Nizozemska prestolonaslednica Julijana je prišla s svojima hčerkama v Kanado. Prestolonaslednica je v blagoslovljenem stanju. Italijanske interese v Vel. Britaniji bo zastopala Brazilija. Grof Ciano je na letalu zapustil Rim ter odletel v mesto, kjer bo prevzel poveljstvo nad neko letalsko eskadrllo. Iz vseh krajev britanskega imperija prihajajo vesti o velikih protiitalijanskih demonstracijah. V vseh deželah Vel. Britanije je tudi bilo veliko število Italijanov interniranih. Pariški listi ne bodo več izhajali. V bodoče bo izhajal samo en informativni list. V Franciji je sedaj 2 milijona beguncev iz Belgije, 50.000 iz Nizozemske in 70.000 iz Luksemburga. A.SARAB0N k CO. UUIUIIM BvEzjMlMjiatacrabt VfleiraovlM » »pttfjlg Glavna zalo*« mdaln-skik h« Brzojavni Baalov: &ARABON LJUBLJANA Telefoa K. tt-M Tuja letala so vrgla pet bomb na Ženevo. 4 osebe so bile ubite, 19 pa ranjenih. Poljski admiralni št-ab sporoča, da se mora smatrati legendarna poljska podmornica »Orel« kot izgubljena. Anglija je zaradi vstopa Italije v vojno ustavila ves izvoz v podonavske in balkanske države. Ni pa ustavljen angleški izvoz v Turčijo. Min. predsednik Churchill je na seji_spodnje zbornice izjavil, da se plača 2000 funtov letno vodji opozicije letos ne bo izplačevala, ket! ni v parlamentu nobene opozicije. Zakonodajni odbor v Londonu e izdal dekret, s katerim se uvaja obvezna vojaška služba za vse angleške državljane. Drž. tajnik Morgenthau je izjavil, da bo znašal letošnji deficit' Združenih držav Severne Amerika! 3703 milijone dolarjev zaradi velikih izdatkov za oboroževanje. Ameriški kongres je sklenil, da se poveča število letal pri mornarici za 10.000 letal. Na novo se bo izvežbalo 16.000 pilotov ter zgradilo 22 vojnih ladij. Ameriška vojska in mornarica sta odstopile zadnje dni zaveznikom 263 vojnih letal. Predsednik ameriške delavske federacije je izjavil, da bodo ameriški delavci storili vse, da s svojim delom pomagajo zaveznikom. Opustili bodo vse stavke. Nadalje je izjavil, da mora pomagati ameriška vlada zaveznikom na vse možne načine in da jim mora pošiljati vojni material, čeprav ga ne bi takoj plačali. Sejmi 16. junija: Begunje pri Logatcu, Prosenjakovci. 17. junija: Bučka, Št. Vid pri Blokah, Semič, Sv. Vid pri Gro-belnem. 18. junija: Ormož, Ptuj, Dol. Lendava, Dokležovje. 19. junija: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje. 20. junija: Šmiliel-Stopiče, Žirov-nica-Grahovo, Turnišče. 21. junija: Moravče, Velika Loka, Velike Lašče, Maribor, Kora-čice, Marenberg, Šmarje pri Jelšah, Gornja Lendava. 22. junija: Poljčane, Brežice, Celje, Trbovlje pri Sevnici, Šoštanj, Sv. Jurij pri Celju-trg. Pred 300 leti se je pripisovalo k Rogaško slatino dosežena zdravl jenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moj znanstveno ugotovljena. Je to blagodar naravo trpečemu človeštvu. Patud^j^drave je Rogaška slatina nepreoenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto drugo pijete Rogaško slatino I Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«. njegov predelavo* dr. Ivan Plese, nrodn* Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«. d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.