Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 9, 3, 25-44 (2000Ö © Dru.tvo psihologov Slovenije 2000, ISSN 1318-18y Znanstveni empirieno-raziskovalni prispeve÷ Motnje prehranjevanja - kompulzivno (prisilno) prenajedanjep ANITA OGRIS ¶ Zdravstveni dom Center, Ljubljan Povzetek: Raziskava ugotavlja, kak.ne so bistvene znaeilnosti deklet, ki ka.ejo nagnjenost O kompulzivnemu prenajedanju (eksperimentalna skupina - ES), in v eem se bistveno razlikujejo oB deklet, ki ne ka.ejo nagnjenosti k nikakr.ni motnji prehranjevanja (kontrolna skupina - KS). Rezultato raziskave se v glavnem ujemajo s predvidevanji. Za dekleta iz ES so znaeilne nekatere osebnostnI lastnosti in znaeilnosti, ki jih pomembno opredeljujejo in razlikujejo od deklet iz KS. Te znaeilnosti s 1 mo.ne predispozicije za razvoj kompulzivnega prenajedanja, lahko pa so .e posledica njihovega boj a s prenajedanjem in odveenimi kilogrami. Odgovori deklet iz ES ka.ejo osnovne znaeilnosto kompulzivnega prenajedanja, kakr.ne navaja tudi literatura. Za dekleta iz ES lahko reeemo, da ka.ej 1 t.i. predklinieno sliko kompulzivnega prenajedanja, nekatera pa so .e razvila pravo klinieno sliko o Rezultati raziskave nesporno potrjujejo nujnost obravnavanja kompulzivnega prenajedanja kot motnjI prehranjevanja, ki mora zavzemati enakovredno mesto poleg anoreksije in bulimije nervoze o Kljuene besede: motnje prehranjevanja, kompulzivno prenajedanje, zasvojenost s hran 1 Eating disorders . compulsive overeatingp ANITA OGRI 1 Health Center Ljubljana, Sloveni Abstract: The research aims to establish the main characteristics of subjects prone to compulsivI overeating (experimental group, EG), and the differences between them and the girls who are no1 prone to any kind of eating disorders (control group, CG). The results of the research are in accordancI with the expectations. Girls from the EG exhibit personality characteristics which are signifficantl different from the girls in the CG. These characteristics may be either possible predispositions fo . development of overeating, or they may already be the consequences of the girls. struggles with overN eating and their perception of being overweight. The responses given by the girls from the EG confir . the generaly accepted characteristics of overeating individuals. It can be said that the girls from the E 1 show the pre-clinical picture of overeating, while some of them have already developed the clinica× picture. The results of the research strongly support the view that overeating must be defined as a for . of eating disorder just as important as anorexia and bulimia nervosa o Key words: eating disorders, compulsive overeating, food addictioU CC=326 1 *Naslov / address: Anita Ogris, Zdravstveni dom Center, Metelkova 9, MHO, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-mailç animar@siol.nes 26pA. OgriR Motnje prehranjevanja lahko opredelimo kot moten odnos do hrane in/ali telesa o Anoreksija nervoza (pretirano zavraeanje hrane) in bulimija nervoza (u.ivanje velikiO koliein hrane, kateremu sledi samopovzroeeno bruhanje ali zloraba odvajal), uradn 1 priznani motnji prehranjevanja, sta bili v zadnjih 25-ih letih dele.ni velike pozornosto tako med raziskovalci, v medijih in nasploh v javnosti. Kompulzivno (prisilnoÖ prenajedanje, za katero je znaeilno u.ivanje pretiranih koliein hrane, pa je bilo ko1 motnja prehranjevanja nekako spregledano. Vedno vee raziskovalcev poroea 1 nara.eajoeem .tevilu oseb, ki trpijo zaradi neobvladljivega prenajedanja; menijo, d a bi kompulzivno prenajedanje moralo zavzemati enakovredno mesto poleg anoreksijI in bulimije nervoze kot motnja prehranjevanja o Zaenkrat kompulzivno prenajedanje .e ni priznano kot bolezen; v DSM IV(1994) je uvedena poskusna diagnoza, in sicer »binge-eating«, kar bi lahko prevedlo kot prena.iranje, basanje ali prenajedanje. (Izraz navajam v angle.eini, ker zanj . I nimamo adekvatnega slovenskega prevoda). Nekateri avtorji termin kompulzivn 1 prenajedanje uporabljajo za oznaeevanje .binge-eatinga. (npr. Garner, 1991), drugo pa menijo, da obstaja med njima razlika. Viesselman in Roigova (1985) sta namre: .binge-eating. opredelila kot ekstremno obliko prenajedanja oziroma kot konen 1 fazo v naravnem razvoju prenajedanj o Sam izraz kompulzivno (prisilno) prenajedanje oznaeuje tisto, kar dela tak 1 poeetje motnjo . gre za prisilno vedenje, ker elovek ponavlja nekaj, eesar sicer nI .eli, ampak se temu ne more upreti. Notranja prisila kompulzivnega jedca nezadr.n 1 vodi v prekomerno u.ivanje hrane, eeprav .ve., da zanj to ni dobro, in navkljuI posledicam. Za kompulzivno prenajedanje je znaeilno bolj ali manj pogost 1 prenajedanje, lahko celo do fiziene slabosti. Oseba se lahko prenajeda po malem eeX cel dan in/ali v ekscesnih epizodah. Kljub neprestanim poskusom vzpostavitvI kontrole nad prehranjevanjem in kljub groznim obeutkom krivde ne zmore zaustavito prisile po prenajedanju, oziroma to zmore le za kratek eas. Tako nekontroliran 1 hranjenje obieajno spremlja tudi obeutek izgube kontrole. Pogosto lahko opazim 1 vzorec ciklienega izmenjavanja odrekanja hrani (lahko celo postenje), eemur sledo prenajedanje o Kompulzivno prenajedanje kot oblika zasvojenosti. n eliko kompulzivnih jedce . posega predvsem po rafiniranih ogljikovih hidratih (sladkor, kruh in testenineÖ inmastni hrani. Vsi avtorji niso enotnega mnenja glede opredelitve kompulzivneg a prenajedanja (in drugih vrst motenj prehranjevanja) kot oblike zasvojenosti. Nekatero avtorji (npr. Christensen, 1996; Katherine, 1991) menijo, da je prenajedanje posku . samomedikacije; raziskave namree ka.ejo, da imajo kompulzivni jedci podpovpreen 1 nizek nivo endorfinov (opijatom podobne kemiene snovi, ki se spro.eajo v mo.ganiO in zmanj.ujejo obeutek boleeine, dvigajo razpolo.enje in regulirajo apetit) v primerjavo s povpreejem, zaradi eesar se ponavadi poeutijo depresivne in oto.ne. Zaradi teg a izbirajo predvsem rafinirane ogljikove hidrate in mastno hrano, ker le-ta stimulir a izloeanje endorfinov in seveda posledieno vpliva na bolj.e poeutje. Seasoma se razvijI odvisnost od hrane, podobna drugim odvisnostim od substance. Cooper (1989) iU Motnje prehranjevanj 27p Katherinova (1991) pi.eta, da kompulzivno prenajedanje ustreza vsem kriterije . zasvojenosti: izgubi kontrole nad u.ito hrano, psihieni in fizieni odvisnosti od hrane ¸ abstinenenim simptomom ter negativnim posledicam (poveeana telesna te.a, socialn a izolacija .). Katherinova (1991) pravi, da eeprav je namen hranjenja, da daje telesß gorivo za delovanje, veliko ljudi euti v sebi prisilo, da jedo, eeprav niso laeni. Oseba ¸ ki je zasvojena s sladkorjem, rafiniranimi ogljikovimi hidrati ali ma.eobami, pra . tako kot alkoholik obeuti abstinenene simptome. Hrana deluje kot depresor ali stimuN lant: umirja, otopi obeutke in eustva, ubla.i boleeino. Ee kompulzivni jedec ne pridI vee do svoje droge, je anksiozen, nemiren, razdra.ljiv, slabo spi, sooeanje X .ivljenjskimi stiskami je preboleee. Ee spet vzame nekaj droge, mu odle.e, simptomo se pomirijo. Katherinova (1991) meni, da je kompulzivno prenajedanje ena od obli÷ zasvojenosti, od katere je najte.je okrevati. Hranjenje je namree samo po sebo zadovoljujoee, legalno in nujno za pre.ivetje o Tudi Orbachova (1990) pi.e o zaearanem krogu zasvojenosti, v katerega jI ujet kompulzivni jedec: prav tako moeno hlepi po hrani kot narkoman po heroinu alo alkoholik po alkoholu. Kar naprej ima abstineneno krizo (.cold turkey.) . je na dieto ali se posti ali preizku.a metadonski substitut . npr. skuto. Kompulzivni jedec posveto ogromno psihiene energije za razglabljanje, kaj naj je in eesa ne, medtem ko narkomaU lahko porabi cele ure za pridobivanje denarja ali zvez za naslednji .fix.. In koneno ¸ tako kot heroin zadene narkomana ali alkohol omami alkoholika, tako prenajedanjI .narkotizira. kompulzivnega jedca. Kompulzivni jedec ni po.re.en, ampak je hran a zanj droga, je magiena, je strup, je .ivljenjsko pomembna, hrana ga du.i in muei, iU le redko je hrana zanj u.itek. Hranjenje je namree povezano s tolikimi obeutki krivde ¸ da je u.itek zelo omejen. Hrano mora pojesti eim hitreje, da ni vee nevarna o Kompulzivni jedec se hrani, ne glede na fiziene znake, ki signalizirajo lakoto. Hran a ima zanj namree toliko dodatnih pomenov, da se je .e davno izgubila biolo.k a povezava o Na kratko preletimo nekatere teme, posredno ali neposredno povezane . kompulzivnim prenajedanjemç N Prevalenca. V populaciji je od 0,4 do 7 % (DSM IV, 1994), po nekaterih viriO celo do 12 % oseb, ki se kompulzivno prenajedajo. Glede na anoreksijo iU bulimijo nervozo je najmanj tipieno .enska bolezen in najmanj tipieno vezan a na eas mladostni.tva ali zgodnje odrasle dobe. Med .enskami je sicer 1,5-kra1 bolj pogosta kot med mo.kimi. Lahko se razvije pri katerikoli starostni skupiniç nekateri se kompulzivno prenajedajo .e od malega, pri drugih se motnja razvijI .ele kasneje, predvsem v puberteti, ali pa v odrasli dobi. Zaradi specifieniO izzivov in zahtev, ki jih prina.a adolesceneno obdobje (loeevenje od star.ev ¸ potreba po samoosvojitvi, oblikovanje spolne identitete, seksualna aktivnost ¸ hitra telesna rast in hormonske spremembe), je to rizieno obdobje za razvo . kompulzivnega prenajedanja. Za tiste mladostnike, ki jih izziv praga odraslosto navdaja s strahom in negotovostjo, lahko postane beg v prenajedanje naeiU 2 . A. OgriR re.evanja vsakodnevnih stisk o N Telesna te.a kompulzivnih jedcev je lahko normalna ali le rahlo poveeana ¸ lahko pa je tudi prekomerno poveeana. Debelost je mo.na (in tudi prece . pogosta) negativna posledica prenajedanj. Vendar vsi kompulzivni jedci nis 1 nujno debeli, prav tako vsi ljudje s prekomerno telesno te.o niso nujn 1 kompulzivni jedci o N Telesna samopodoba. S svojim telesnim izgledom so kompulzivni jedci . glavnem nezadovoljni. Avtorji se med seboj razlikujejo v ugotovitvah gledI distorzije telesne samopodobe pri kompulzivnih jedcih: nekateri menijo, d a imajo, tako kot osebe z anoreksijo in/ali bulimijo nervozo, izkrivljeno telesn 1 samopodobo, drugi pa menijo, da imajo bolj realno predstavo o svojih telesniO dimenzijah (torej da imajo manj.o distorzijo telesne samopodobe) o N Etiologija. Po splo.nem preprieanju avtorjev je multikavzalno pogojena. GrI za interaktivno vplivanje razlienih faktorjev: genske predisponiranosti ¸ dru.inske situacije, osebnostnih lastnosti ter sociokulturnih vplivov o N Dru.ina. Wilson (1995) navaja, da zaenkrat ne obstaja opis tipiene dru.ine, iX katere izhajajo kompulzivni jedci; izhajajo iz tako ali drugaee disfunkcionalniO dru.in. Za razliko od dru.inskega profila oseb z anoreksijo in bulimijo nervoz 1 je bilo v teh dru.inah manj perfekcionizma, represivnost emocij je bila manj.ae ugotovil pa je veliko zanemarjanje star.evskih dol.nosti . prej je bilo prisotn 1 zanemarjanje kot pretirana skrb. Bruchova (1940) je ugotovila, da so bile materI debelih otrok negotove in ambivalentne glede svojih otrok. Ker so bile zbeganI zaradi lastnih obeutkov, so otroke pretirano hranile in bile pretirano za.eitni.ke o Hotele so doseei, da bi se otrok poeutil ljubljenega. Hrana naj bi jim dal a obeutek varnosti in zadovoljstva. Vee avtorjev je poudarjalo pomen zgodnjeg a otro.tva, predvsem kvaliteto odnosa mati . otrok. Hranjenje je namree prvo emocionalni stik med materjo in otrokom in pomembno vpliva na dobr 1 simbiozo. Praper (1995) pi.e, da ni pomembno samo mleko, ki ga otrok seved a potrebuje, ampak je pomembna tudi eustvena izmenjava. Napolniti se s hran 1 najprej pomeni napolniti .elodec z materinim mlekom in se po tej poti pomiriti ¸ kasneje pa dobi vse .ir.e razse.nosti . pomeni napolniti se z ljubeznijo ¸ upanjem, zaupanjem, smislom in tako postati sposoben ljubiti, zaupati vase ¸ ustvarjati, pomeni kvaliteto medelove.kih odnosov, sposobnost dajanja iU jemanja, sprejemanja in odklanjanja o N Osebnostne lastnosti in znaeilnosti, ki jih razlieni avtorji in raziskovalco pripisujejo kompulzivnim jedcem, so predvsem: perfekcionizem, pomanjkanjI samospo.tovanja, nizka samopodoba, depresivnost, anksioznost in notranj a napetost, socialna negotovost, slaba kontrola impulzov, strah pred izra.anje . eustev, nezadovoljstvo s telesnim izgledom, strah pred intimnostjo, nizk a frustracijska toleranca, pretirano iskanje zunanje potrditve, emocionaln a labilnost, zunanji lokus kontrole, grandioznost, omnipotentnost, servilnost ¸ erno-belo do.ivljanje sveta, pretvarjanje, obeutki krivde itd o Motnje prehranjevanj 29p N Osebnostna strukturan kompulzivnih jedcev se razvr.ea od nevrotieniO (histerienih in obsesivno kompulzivnih) do mejno organiziranih, vse d 1 osebnostne strukture, ki je blizu psihotieni, odvisno od globine ego deficitov o eeina jih je mejno organiziranih. Ego deficite doloea abnormni razvo . ponotranjanja in objektnih odnosov v zgodnjih stadijih razvoja (preB doseganjem konstantnosti objekta), kar prepreeuje ali razbija ego integracijo o Osebnosti, ki so mejno organizirane, kot navaja Kernberg (1976, cit po Praper ¸ 1996), lahko funkcionirajo bli.e psihotienim (s .ibkimi mejami ega) ali bli. I nevrotienim, ko lahko bolje vzdr.ujejo realitetno kontrolo, diferenciacijo, imaj 1 pa popaeeno subjektivno do.ivljanje, protislovne znaeajske poteze, te.k 1 nadzirajo impulze, te.ko prena.ajo tesnobo (ne dose.ejo nivoja signalnI tesnobe), imajo slabe sposobnosti libidno agresivne nevtralizacije; odvisni s 1 od drugih in od zunanjih izvorov pomirjanja, pohval in kazni, pa tudi od tistega ¸ preko katerega mejno strukturirani spro.eajo svojo nenevtralizirano agresij 1 in destruktivnost o N Sociokulturni model. Ni slueajno, da se je kompulzivno prenajedanje, tak 1 kot ostale motnje prehranjevanja, .e posebno razmahnilo v zadnjih desetletjiO tega stoletja in prete.no pri .enskah. Sociokulturna klima, ki favorizira vitk 1 in atraktivno telo ter pritiska na .enske, da morajo biti vitke, je moen 1 pripomogla k razvoju in ohranjanju motenj prehranjevanja. .e nikoli ni bil 1 tako pomembno biti vitek kot danes in .e nikoli razlika med idealno telesn 1 te.o in dejansko ni bila tako velika. Giddens (1997) pi.e, da telo pod vplivo . socialne tehnologije vedno bolj postaja nekaj, kar moramo .ustvariti., ne p a nekaj, kar enostavno imamo in sprejmemo. Hesse-Biberjeva (1996) pi.e, d a .enske sledijo idealu vitkosti, ker menijo, da bodo za to bogato poplaeane o itkost naj bi prinesla obeutke moei, samozaupanja, .enstvenosti, pozornosto mo.kih, socialne in ekonomske ugodnosti in celo sreeo. Celo .enske, ki imaj 1 le nekaj kilogramov prevee, obeutijo to kot glavni problem svojega .ivljenja o Gordon (1990) meni, da so motnje prehranjevanja etniene motnje sedanjeg a easa, tako kot je bila tipiena etniena motnja v 19. stoletju histerija oz. histerieno napadi. Meni, da osebe z motnjami hranjenja posnemajo, izkori.eajo in cel 1 nadgradijo sicer.njo preobremenjenost ljudi iz njihovega okolja (diete, telesno trening in skrb za telo) in jih uporabljajo kot obrambo za re.itev svojih intimniO stisk, katerih skupni imenovalec je iskanje in oblikovanje svoje identitete o Izra.ajo se torej v jeziku sodobnega easa; na tak naein izra.ajo svoje osebnI stiske, ki se v glavnem usmerjajo na vpra.anja identitete. Te.ave oseb, ko nihajo med debelostjo in vitkostjo, so posledice neustreznega identitetneg a razvoja, ki se ka.e v obeutku nezadostnosti, tako na socialnem kot na spolne . podroeju. Tako lahko dieta posamezniku ponudi obeutek obvladovanja iU kontrole samega sebe vsaj na enem podroeju, ee mu .e na veeini ostalih nI uspe o N Naeini zdravljenja kompulzivnega prenajedanja. n Ne glede na sodobnI 3a A. OgriR ugotovitve, da je potrebno obravnavati kompulzivno prenajedanje kot motnjo ¸ ne pa se osredotoeati na debelost kot centralni problem, se .e vedno velik 1 strokovnjakov usmerja prete.no na odpravljanje debelosti in poleg terapije X zdravili in operacijskih posegov predpisuje predvsem diete. Eeprav so . glavnem neueinkovite in celo .kodljive, so izredno popularne. Zdijo se ko1 magiena re.itev problema, ki pa je prevee kompleksen in zapleten, da bi g a mogli re.iti na tako enostaven naein (Orbach, 1990). Diete so za kompulzivnI jedce kontraproduktivne, saj odrekanje hrani v telesu spro.i .e veeje po.elenjI po prenajedanju. Zanje torej niso re.itev, ker spregledajo proces pridobivanj a odveene telesne te.e in se usmerjajo le na simptom, ne odpravijo pa vzrokov o N Obstajajo ƒ razliene obliken zdravljenja kompulzivnega prenajedanja. Pole . farmakolo.ke, vedenjsko kognitivne in psihodinamsko usmerjene terapije s 1 v svetu in pri nas znane tudi skupine za samopomoe. Strokovnjaki, ki imaj 1 kompulzivno prenajedanje za obliko zasvojenosti, menijo, da je nujeU predpogoj za zaeetek okrevanja abstinenca od kompulzivnega prenajedanja ¸ kajti .ele abstinenca omogoea zadosten stik s samim seboj in obeutenje svojiO eustev, da se proces okrevanja sploh lahko zaene o Metodap Problemp Problem raziskave je primerjava reprezentativnega vzorca srednje.olk, nagnjenih O kompulzivnemu prenajedanju (to skupino bomo imenovali eksperimentalna skupina ¸ ES), s skupino srednje.olk, ki nimajo nikakr.nih te.av s prehranjevanjem (kontroln a skupina, KS). Namen jI N prikazati znaeilnosti motnje kompulzivnega prenajedanja (na podlago odgovorov deklet iz ESÖ N ugotoviti, katera lastnost se ka.e kot najpomembnej.i faktor tveganja za razvo . kompulzivnega prenajedanj a N ugotoviti, v katerih osebnostnih lastnostih in drugih znaeilnostih se ES in K 1 razlikujetae N ugotoviti, kak.na je telesna samopodoba (zadovoljstvo s telesnim izgledom . celoti in postavo) oseb iz ES in KS ter kak.ne so razlike med obema skupinam a te . N ugotoviti, ali dekleta iz obeh skupin realno zaznavajo svojo telesno podob 1 ali jo izkrivljajo in kak.ne so razlike med ES in KS o Motnje prehranjevanj 3b Vzorec V eksperimentalni (ES) in kontrolni skupini (KS) sem izbrala po 40 deklet. IzbranI so bile na podlagi rezultatov .ir.e raziskave, ki smo jo v .olskem letu 1996/97 izvedlI psihologinje Barbara Eibej, Svetlana Trpeski in jaz. V tej raziskavi, ki je zajel a reprezentativen vzorec 1719 srednje.olev iz razlienih krajev Slovenije in razlieniO .ol (poklicne, srednje .ole in gimnazije), smo uporabile vpra.alnik o prehranjevalniO navadah in motnjah prehranjevanja, ki smo ga sestavile same. Glede na dobljenI rezultate sem v ES izbrala 40 deklet, ki so kazale nagnjenost h kompulzivnemß prenajedanju (ker to niso dekleta s klinieno postavljeno diagnozo, lahko govorim 1 samo o nagnjenosti h kompulzivnemu prenajedanju), v KS pa 40 deklet, ki nis 1 kazale nagnjenosti k nobeni motnji prehranjevanja o Povpreena starost deklet iz eksperimentalne skupine zna.a 17 let in 3 mesece ¸ povpreena starost deklet iz kontrolne skupine pa 17 let in 2 meseca. Bile so iz razlieniO krajev (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Bre.ice, Ptuj in Novo mesto) in razlieniO .ol (poklicnih, srednjih .ol in gimnazij) o Merski instrumentip Uporabila sem naslednje merske instrumenteç N klinieni intervju (polistrukturiran, vsebuje 170 vpra.anj in pokriva 13 razlieniO podroeij oziroma lestvice N Freibur.ki osebnostni vpra.alnik (FPI 114) e N preizku.nja za ugotavljanje telesne samopodobe (preizku.nja .figure.) o Sestavila sem jo sama. Osem figur iz lepenke, ki po dimenzijah nara.eajo oB izredno vitkih do izredno debelih, sem razporedila pred poskusne osebe, ki jI odgovorila na naslednja vpra.anja: 1. Kak.na misli., da si ti? (FIG 1) 2. Kak.n a bi si .elela biti? (FIG 2) 3. Kak.no misli., da te vidijo drugi? (FIG 3Ö N tehniko risanja eloveka po Machoverjevi (1970). Udele.enka je dobil a navodilo: »Nari.i eloveka« in »Nari.i .e nasprotni spol«. Obe risbi sv a analizirala neodvisna ocenjevalca. Upo.tevala sva naslednje: kaj risba vsebujI in eesa ne, grafolo.ke in strukturalne vidike, ocenjevala sva izstopajoee prvinI risbe ter analizirala posamezne podrobnosti risbe o Postopek Vse instrumente sem aplicirala individualno, posebej z vsako udele.enko, ki je pristal a na sodelovanje o 3c A. OgriR Rezultatip Analiza variancep Primerjava rezultatov deklet, nagnjenih h kompulzivnemu prenajedanju, in deklet ¸ ki nimajo motenj prehranjevanja, ka.eç N Dekleta iz ES izra.ajo pomembno vi.jo stopnjo nevrotienosti (imaj 1 psihosomatske motnje, telesne nadloge na razlienih podroejih funkcioniranja ¸ veliko telesno odzivnost na eustvena stanja) o N primerjavi z dekleti iz KS so precej bolj depresivne (so pesimistiene ¸ Tabela 1: Predstavitev enosmerne analize variance: srednje vrednosti in SD za ES iU KS, vrednost F-testa ter stopnja tveganj Spremenljivka M - ES SD - ES M - KS SD - KS F p FIG 1 4,82 1,01 3,73 ,74 53,637 * FIG 2 3,07 ,73 3,15 ,66 ,232 FIG 3 4,65 1,25 3,12 ,94 37,999 * nevrotienost«9,18 3,40 6,28 3,19 15,475 * spontana agresivnost 6,23 2,06 5,03 2,30 6,072 ** depresivnost 10,38 2,17 7,75 3,79 14,431 * razdra.ljivost«5,20 2,64 3,80 2,65 5,591 ** dru.abnost«8,52 3,38 9,08 2,40 ,704 obvladanost 4,70 1,19 4,70 2,01 ,000 reaktivna agresivnost 5,20 5,90 6,44 8,99 ,524 zavrtost 7,63 5,61 5,47 2,08 5,161 ** odkritost 10,72 6,77 9,00 5,78 1,500 ekstravertnost 7,42 2,71 7,17 2,17 ,208 emocionalna labilnost 9,37 2,35 7,17 3,14 12,602 * maskuliniteta 5,15 1,67 6,22 2,01 6,725 ** socialno .ivljenje«2,72 2,06 1,17 1,24 16,602 * izra.anje eustev«13,82 2,34 12,00 2,50 11,350 * izogibanje konfliktom 2,60 2,33 1,75 1,46 3,819 intimnost 2,17 1,08 1,45 1,13 8,570 ** servilnost 4,75 1,86 4,22 2,13 1,376 dru.abnost«5,58 5,76 3,95 3,30 3,261 razpolo.enje«2,97 1,97 1,45 1,58 14,938 * kompulzivnost 2,73 1,08 1,42 ,98 31,479 * perfekcionizem 2,67 1,25 2,32 1,25 1,572 kontrola 1,60 1,08 1,47 1,01 ,285 odnos do telesa 6,00 1,78 1,50 1,71 131,625 * prehranjevalne navade 2,02 ,77 ,42 ,93 70,372 * Motnje prehranjevanj 33p nerazpolo.ene, nezadovoljne, negotove vase, imajo obeutke manjvrednosti iU obeutke praznine, so agresivne do sebe in imajo veliko obeutkov krivde) o N Dekleta iz ES so bolj razdra.ljiva (nepotrpe.ljiva, z nizko frustracijsk 1 toleranco, nemirna in napeta), kar se ujema z ugotovitvami strokovnjakov o N Dekleta iz ES so bolj spontano agresivne (reagirajo emocionalno nezrelo ¸ dopu.eajo vee telesnih, verbalnih in fantazijskih agresivnih dejanj, so bol . impulzivne in neobvladane) o N Dekleta iz ES so zavrte (plahe, zmedene, bojeee, slabo se uveljavljajo, negotovI pri odloeanju) in emocionalno bolj labilne. Izra.ajo tudi manj.o stopnj 1 maskulinitete (se ne uveljavljajo, niso samozavestna in podjetna) o N socialnem .ivljenju so manj uspe.ne (te.e navezujejo stike in se izra.ajo ¸ zdi se jim, da so manj pomembne za svoje prijatelje kot oni zanje, bolj pogost 1 se ka.ejo navzven drugaene, kot so v resnici); te.e izra.ajo eustva in jih bol . prikrivajo (svojo jezo ali prizadetost raje zadr.ijo zase ali pa jo izrazijo X distanciranjem, ne upajo pa je izraziti direktno). V ES je statistieno pomembn 1 vee deklet, ki se v dru.bi pretvarjajo. Dekleta iz ES se bolj izogibajo intimnosto (imajo manj ljudi, pred katerimi se lahko poka.ejo tak.ne, kakr.ne so v resnici ¸ ker jih je strah, da bodo zavrnjene), kar se ujema z navedbami v strokovno literaturi. Njihovi obeutki neadekvatnosti, manjvrednosti, zavrtosti ter straO pred intimnostjo jih ovirajo pri vzpostavljanju socialnih stikov o N Dekleta iz ES so slab.e razpolo.ene (nezadovoljne so s svojim .ivljenjem iU nihajo v razpolo.enju), kar se povezuje s prej opisanimi lastnostmi. Tudo kompulzivnost je pri njih moeneje izra.ena o N Imajo izrazito slab.i odnos do lastnega telesa (so bolj nezadovoljne s svoji . telesnim izgledom, ne marajo, da drugi komentirajo njihov telesni izgled, slab. I poskrbijo za telesno kondicijo in urejenost, bolj pogosto se izognejo kak.no dejavnosti zaradi nezadovoljstva s telesnim izgledom); .elijo si biti bistven 1 bolj vitke, kot so, svoje telesne dimenzije pa realno zaznavajo. Dekleta iz E 1 imajo izrazito slab.e prehranjevalne navade (nimajo rednih obrokov, pogostejI je hranjenje odziv na doloeena eustvena stanja, npr. napetost ali .alost) o N Rezultate na spremenljivkah FIG 1-3 interpretiram v poglavju Telesn a samopodoba o Diskriminantna analizap Da bi ugotovila, katere lastnosti imajo najveejo raziskovalno moe oz. najbol . pomembno medsebojno loeujejo naslednje .tiri skupineç 1. skupina: dekleta iz ES s slabimi prehranjevalnimi navadamo 2. skupina: dekleta iz ES z dobrimi prehranjevalnimi navadamo 3. skupina: dekleta iz KS s slabimi prehranjevalnimi navadamo 4. skupina: dekleta iz KS z dobrimi prehranjevalnimi navadami ¸ 34pA. OgriR katere lastnosti torej predstavljajo najpomembnej.i faktor tveganja za razvo . kompulzivnega prenajedanja, sem izraeunala diskriminantno analizo. Uporabila se . Rao metodo postopnih korakov. Rezultati ka.ejo, da .tiri spremenljivke (odnos d 1 telesa, reaktivna agresivnost, odkritost in kompulzivnost) statistieno pomembn 1 diskriminirajo med skupinami. Izloeeni sta bili dve funkciji, ki statistieno pomembn 1 prispevata k razlikovanju med skupinami. Naslednja tabela (2) ka.e, kako sta obI funkciji strukturirani s posameznimi spremenljivkami o Naslednja tabela (3) predstavlja vrednosti kanonienih centroidov (vrednosto diskriminantnih funkcij za sredine vseh .tirih skupin) glede na obe diskriminantno funkciji o Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, da so za dekleta iz ES z dobrimi alo slabimi prehranjevalnimi lastnostmi znaeilne naslednje lastnosti: imajo negativeU odnos do lastnega telesa (niso zadovoljne s svojo telesno podobo), kompulzivnost iU odkritost (pripravljenost priznavati manj.e slabosti ter predvsem kritienost do sebI in do drugih) ter nizka stopnja reaktivne agresivnosti - so zmerna, popustljiva, nI te.ijo k dominantnosti in uveljavljanju. Dekleta iz KS s slabimi prehranjevalnimo navadami te.ijo k uveljavljanju in k dominantnosti, uveljavljajo svoje interese, s 1 agresivne v dru.beno dovoljenih oblikah ter ka.ejo nizko stopnjo odkritosti oz o kritienosti. Za dekleta iz KS z dobrimi prehranjevalnimi navadami je znaeilna visok a te.nja po uveljavljanju in dominantnosti, s svojim telesnim izgledom pa so zadovoljne o Najpomembnej.i dejavniki tveganja za razvoj kompulzivnega prenajedanj a so torej kritienost do sebe ter zmernost, popustljivost in nedominantnost, predvse . pa negativen odnos do lastnega telesa. Vee raziskav ka.e, da je nezadovoljstvo . Tabela 2: Prikaz standardiziranih koeficientov obeh diskriminantnih funkciö SPREMENLJIVKE funkcija 1 funkcija 2 odnos do telesa ,799 ,383 reaktivna agresivnost -,785 1,830 odkritost ,641 -1,168 kompulzivnost ,517 ,049 Tabela 3: Vrednosti skupinskih centroidov glede na obe diskriminantni funkcijo funkcija 1 funkcija 2 1 1,598 ,094 2 1,270 ,400 3 -3,505 2,921 4 -1,355 -,421 Motnje prehranjevanj 35p telesnim izgledom lahko prediktor razvoja motenj prehranjevanja (Cash in Brown ¸ 1987; cit. po Gardner in Tockerman, 1992). Odnos do lastnega telesa pa je, ko1 potrjujejo ugotovitve vee avtorjev (npr. Strauman, Vookles, Berenstein in Higgis ¸ 1991), tesno povezan s celotno samopodobo, s celotnim mnenjem o sebi Vendar p a slabe prehranjevalne navade same po sebi niso bistven predpogoj za razvo . kompulzivnega prenajedanja. Lahko so dodaten faktor tveganja, ki pospe.ujejo razvo . kompulzivnega prenajedanja ali ga ohranjajo o Telesna samopodobap Ugotavljanje stopnje zadovoljstva s telesnim izgledom Predstavitev odgovorov iz intervjuja na vpra.anje (tabela 4): Si zadovoljna s svoji . telesnim izgledom? (Vpra.anje se nana.a na telesni izgled v celoti, ne le na postavo. Ö Stopnjo zadovoljstva s telesnim izgledom (postavo) sem ugotavljala tudi . preizku.njo .Figure., ki se sicer usmerja le na telesne dimenzije. S t-testom se . ugotavljala pomembnosti razlik med odgovori na spremenljivkah FIG 1-3, loeen 1 za ES in KS o Zanimala me je velikost diskrepance v zaznavanju njihovih telesnih dimenzij ¸ .elenih dimenzijah ter mnenju o tem, kako jih zaznavajo drugi. Rezultati t-testo . (tabela 5) ka.ejo, da so dekleta iz ES bolj nezadovoljna s trenutnimi telesnimo dimenzijami v primerjavi z dekleti iz KS; diskrepanca med tem, kakr.ne mislijo, d a so, in tem, kakr.ne bi .elele biti, je namree statistieno pomembno visoka, prav tak 1 pa tudi diskrepanca med .eleno telesno podobo in tem, kakr.ne mislijo, da jih vidij 1 drugi (kar za KS ne velja). Diskrepanca med tem, kakr.ne mislijo, da so, in tem ¸ kakr.ne jih po njihovem mnenju vidijo drugi, ni statistieno pomembno visoka nito pri ES niti pri KS. To ka.e na to, da dekleta iz obeh skupin sebe zaznavajo podobno ¸ kot to zaznavo pripisujejo drugim o Tabela 4: Prikaz frekvenene porazdelitve odgovorov na zastavljeno vpra.anjee c2=45,03 in je statistieno pomemben (p= ,000) o da ne skupaj ES 4 36 40 KS 35 5 40 skupaj 39 41 80 c2 ka.e, da so dekleta iz ES statistieno pomembno manj zadovoljna s svojim telesni . izgledom kot dekleta iz KS. 36pA. OgriR Tabela 5: Predstavitev rezultatov t-testov za ugotavljanje razlik med FIG 1, FIG 2 iU FIG . razlika med t p FIG 1 in FIG 2 – ES 9,21 <,001 FIG 1 in FIG 2 – KS 1,39 <,50 FIG 1 in FIG 3 – ES ,72 <,50 FIG 1 in FIG 3 – KS 1,26 <,50 FIG 2 in FIG 3 – ES 7,85 <,001 FIG 2 in FIG 3 – KS ,13 <,50 FIG 1: Odgovor na vpra.anje: .Kak.na mislim, da sem? 0 FIG 2: Odgovor na vpra.anje: .Kak.na si .elim biti? 0 FIG 3: Odgovor na vpra.anje: .Kak.no mislim, da me vidijo drugi? 0 Statistieno pomembna t-testa sta v krepkem tisku o Ugotavljanje motenosti telesne samopodobe (realnost zaznavanja telesnih dimenzijÖ Za ugotavljanje motenosti telesne samopodobe (torej neskladja med dejansko telesn 1 podobo in samopercepcijo) sem izraeunala BMI (Body Mass Index, ki je razmerjI med te.o in kvadratom telesne vi.ine). Da bi lahko med seboj primerjala dejanskI telesne dimenzije in oceno telesnih dimenzij (samooceno ter mnenje o tem, kako jiO zaznavajo drugi), sem vrednosti BMI razporedila v osem kategorij - toliko je bil 1 mo.nih izborov na preizku.nji telesne samopodobe (preizku.nji .Figure.). Neodvisn a ocenjevalca sva torej vsaki od osmih figur pripisala doloeen razpon vrednosti IBM ¸ in sicer (tabela 6) ç Tako sem dobila lestvico (od 1 do 8), ki sem jo lahko primerjala z rezultati n a spremenljivki FIG 1. Izraeunala sem t-test za ugotavljanje pomembnosti razlik meB BMI in samooceno za obe skupini (tabela 7) o Tabela 6: Tabelarieni prikaz ocene velikosti IBM za vsako figur 1 Velikost figure Vrednost BMI 1 (najbolj vitka) < 17,5 2 17,6 – 19,5 3 19,6 – 21,5 4 21,6 – 23,5 5 23,6 – 25,5 6 25,6 – 27,5 7 27,6 – 32,5 8 (najbolj debela) > 32,6 Motnje prehranjevanj 37p Tabela 7: Predstavitev rezultatov t-testa med BMI in samooceno za ES in KS; nobeU test ne ka.e statistieno pomembnih razlik o razlika med t p BMI in FIG 1 za ES 1,46 >,01 BMI in FIG 1 za KS ,10 >,01 Rezultati ka.ejo, da dekleta iz ES in KS realno zaznavajo svoje telesnI dimenzije in da nimajo izkrivljene telesne samopodobe (telesnih dimenzij niti nI podcenjujejo niti jih ne precenjujejo). Ti rezultati so v nasprotju s trditvami nekateriO avtorjev. Gardner in Tockerman (1992) menita, da je izkrivljena telesna samopodob a znaeilna za vse osebe z motnjami prehranjevanja. Wilson (1992) pa navaja, da debelo ljudje nimajo tako izkrivljene telesne podobe kot npr. anoreksiki, da se torej zavedajo ¸ da so debeli, kar je posledica manj stroge in manj kontrolirajoee ego stukture o Rezultati preizku.nje risanja elovekap Iz risb mo.ke in .enske figure sem sku.ala izlu.eiti naslednje sindrome ter ugotoviti ¸ ee so razlike med skupinama v tem sindromu statistieno pomembne. V tabeli 8 jI oznaeena statistieno pomembna prisotnost oz. odsotnost doloeenega sindroma o Za razliko od ostalih uporabljenih instrumentov risanje eloveka omogoe a vpogled v nekatere plasti osebnosti, ki jih ostali merski instrumenti niso zajeli, saj jI Tabela 8: Prikaz prisotnosti oz. odsotnosti doloeenega sindroma za ES in K1 SINDROM ES KS zaupanje vase + pozitivna slika + regres + stremljenje k pozitivnemu + zadovoljstvo s samim seboj moška slika + agresivnost + avtoagresivnost + introverzija + obrat + + ka.e na prisotnost sindroma, prazen prostor na odsotnos1 38pA. OgriR risanje akt, ki ga je te.e zavestno kontrolirati. Primerjava risb med dekleti obeO skupin ka.e, da dekleta iz ES izra.ajo statistieno pomembno vee regresa ¸ avtoagresivnosti, introvertnosti in manj zaupanja vase, da imajo vee te.av pro oblikovanja spolne identitete, ker se ne morejo identificirati s svojimi materami ¸ ka.ejo veejo odvisnost od mater, bolj blokirajo seksualne impulze in so bolj nagnjenI k prikrivanju svojih .ibkosti in slabosti kot pa dekleta iz KS o Predstavitev odgovorov eksperimentalne skupine v klinienem intervjuju oprenajedanjup Predstavila bom le nekaj odgovorov deklet iz ES o tem, kako do.ivljajo prenajedanjI in o poskusih kontroliranja svoje .elje po hrani ter telesne te.e (glej tabele 9 do 11) o Odgovori na nekatera vpra.alna deklet iz ES so prikazane tudi grafieno (gle . slike od 1 do 5) o Navajam tudi nekaj citatov intervjuvanih deklet na vpra.anja o dietah, vzrokiO Tabela 9 : Predstavitev dihotomnih odgovorov deklet iz ES na nekatera vpra.anja iX intervjuj Vprašanja: da ne skupaj Se kdaj prevee naje.?«40 0 40 Se kontroliraš glede prehranjevanja? 39 1 40 Te je strah, da bi se zredila? 38 2 40 Si .e kdaj posku.ala shuj.ati z dieto?«33 7 40 Si trenutno na dieti oz. se trudiš, da bi shujšala? 25 15 40 Si kdaj iskala pomoe zaradi te.av s prehranjevanjem?«4 36 40 Bi .elela, da ti kdo pomaga pri re.evanju teh te.av?«20 20 40 Tabela 10: Frekvenena in procentualna razporeditev odgovorov na vpra.anje: »Kolik 1 easa si uspela ohraniti z dieto pridobljeno telesno te.o?« (Opomba: odgovarjale s 1 samo tiste, ki so si .e pomagale z dieto) o »Koliko easa si uspela ohraniti«frekvenca odstotki (%) z dieto pridobljeno telesno te.o?« vee kot eno leto«6 18,0 nekaj mesecev 10 30,5 zelo malo easa«7 21,0 nikoli nisem uspela shujšati 10 30,5 skupaj 33 100,0 Motnje prehranjevanja 39 Tabela 11: Frekvenena in procentualna razporeditev odgovorov na vpra.anje »Katere vrste hrane se navadno prenaje.?« Slika 1: Prikaz odgovorov na vpra.anje »Kako pogosto se prenaje.?« (ES) Slika 2: Prikaz odgovorov na vpra.anje »Koliko razlienih diet si .e preizkusila?« (ES) »Katere vrste hrane se navadno prenaješ?« frekvenca odstotki (%) sladkarij 33 82,5 ogljikovih hidratov: testenin, kruha, itd. 3 7,5 drugega: mesa, sira, rib, sendvieev 4 10,0 skupaj 40 100,0 .DNRSRJRVWRVHSUHQDMHa" UHGNRSRJRVWRVNRUDMYVDNGDQ SULYVDNHPREURNX 2,5% 85,0% 12,5% 3 2 1 .ROLNRUD]OL.QLKGLHWVLaHSUHL]NXVLOD" QREHQHHQRYHOLNR 72,5% 10,0% 17,5% 3 2 1 40 za prenajedanje ter poeutju po prenajedanju: »Preizkusila sem .e eisto vse diete, za katere sem izvedela. Kupila sem si celo shuj.evalne hlaeke, pa ni nie pomagalo.« » Ne morem pre.teti vseh diet, ki sem jih .e preizkusila. Tudi postila sem se .e. A. Ogris Slika 3: Predstavitev odgovorov na vpra.anje »Ali je bil dvig telesne te.e povezan tudi s prenajedanji?« (ES) 6NDNaQLPL.XVWYHQLPLVWDQML SRYH]XMHaSUHQDMHGDQMD" aDORVWQDSHWRVWMH]DGREUDYROMDYHVHOMH GROJR.DVMHUD]R.DUDQMHQHYHP VAR51 1 2 3 4 5 6 7 Percent 50 40 30 20 10 0 7 8 37 40 Slika 4: Prikaz odgovorov na vpra.anje »S kak.nimi eustvenimi stanji povezuje. prenajedanje?« (ES). $OLMHELOGYLJWHOHVQHWHaHSRYH]DQ WXGLVSUHQDMHGDQML" GDQHYHPVHQHVSRPLQMDP QH 5,0% 42,5% 52,5% 3 2 1 Motnje prehranjevanja 41 Letos sem imela zelo striktno dieto pred maturantskim plesom. Skoraj nie nisem jedla. Shuj.ala sem 4-5 kilogramov. Na maturantskem plesu na veeerji pa sem pila alkohol in se prenajedala. Ko sem zaeela jesti, nisem vee mogla nehati. Po koncu plesa sem dobila vse kilograme nazaj.« »Veasih se mi je zdelo, da jem le takrat, ko sem .alostna ali ko mi je dolgeas; sedaj pa ugotavljam, da jem ves eas.« »Opazila sem, da i.eem tola.bo v hrani, kadar sem .alostna ali osamljena.« »Veasih sploh ne vem, kako se poeutim; enostavno vem, da se bom .la prenajest.« »Ko se prenajem, imam blazne obeutke krivde. Grem telovadit v sobo, da bi mi malo odleglo.« »Po prenajedanju se poeutim grozno, debelo in grdo. Ne morem razumeti, da si to lahko dopustim. Sklenem, da tega ne bom nikoli vee storila, pa se tega ne dr.im.« Odgovori deklet iz ES ka.ejo na osnovne znaeilnosti kompulzivnega prenajedanja: obeutijo prisilo po prenajedanju . veeina se prenajeda vsak dan, preobremenjene so s prehranjevanjem in telesnim izgledom, posku.ajo kontrolirati hranjenje. Prenajedajo se predvsem s sladkarijami in ogljikovimi hidrati. Veeina je preizkusila veliko razlienih diet (le redke . 6 % - so z dieto pridobljeno te.o uspele .DMELWLSRWYRMHPPQHQMXSRPDJDOR GDELVHSUHQHKDODSUHQDMHGDWL" YH.YROMHGDELVHGUaDODGLHWHSRPR.EOLaQMHRVHEHNLELPH NRQWUROLUDODYH.XNYDUMDQMDVaSRUWRPQHYHP VAR65 1 2 3 4 Percent 80 60 40 20 0 Slika 5: Prikaz odgovorov na vpra.anje »Kaj bi po tvojem mnenju pomagalo, da bi se prenehala prenajedati?« (ES). 42p A. OgriR zadr.ati vee kot eno leto), obeutijo veliko krivde ter jeze nase zaradi svojega poeetja o Zanimivo je, da so le redka dekleta omenjala obeutke sramu; .al prieujoea raziskav a ni vkljueevala tudi te spremenljivke. Obeutenje sramu je, glede na mnenje vee avtorjev ¸ npr. Rozmanove (1998), obeutek, ki nujno spremlja kompulzivno prenajedanje o Dekleta iz ES povezujejo prenajedanje predvsem z obeutki .alosti in napetostjo. Ko1 mo.nost re.itve (slika 5) navajajo predvsem vee volje, da bi se dr.ale diete (75 %) iU pomoe bli.nje osebe . omenjajo predvsem mamo - ki bi jo kontrolirala (15 %). Ko1 ka.e slika 3, se povezave med dvigom telesne te.e in prenajedanjem zaveda pribli.n 1 polovica intervjuvank. To potrjuje ugotovitve strokovnjakov, npr. Viesselmana iU Roigove (1985), da namree kompulzivni jedci pogosto prej treijo na problem prevelikI telesne te.e, prenajedanja pa se zavedo .ele, ko zaenejo okrevati o Nekatera dekleta hrano do.ivljajo kot drogo, ki se ji ne morejo upreti, in nuj 1 po u.ivanju hrane kot zasvojenost. Navajam nekaj citatovç .Ne morem se upreti hrani, eeprav si .elim. Zame je to huje kot odvajanje oB cigaret ali od droge. Saj hrana zame je droga. To sem ugotovila, ker jem ¸ eeprav nisem laena. 0 »Ee zaenem jesti nekaj malega, se sploh ne morem vee ustaviti. Eisto breX kontrole sem. a .Zasvojena sem s hrano, .e posebno s eokolado. Priznala sem si .e, da je t 1 zame kot droga. 0 Zakljueekp Rezultati raziskave se v veliki meri skladajo z navedbami v literaturi in z dosedanjimo raziskavami, eeprav pri osebah iz ES lahko govorimo le o nagnjenjosti h kompulzivnemß prenajedanju. Na podlagi rezultatov lahko sklepam, da so za mladostnice, nagnjene O kompulzivnemu prenajedanju, znaeilne nekatere osebnostne lastnosti in znaeilnosti ¸ ki jih pomembno opredeljujejo in pomembno razlikujejo od deklet, ki ne ka.ejo nobeniO motenj prehranjevanja. Te lastnosti in znaeilnosti so lahko predispozicije, ki pomembn 1 vplivajo na razvoj in ohranjanje kompulzivnega prenajedanja, lahko pa so tudi posledic a njihove borbe s prehranjevanjem in kilogrami. Obeutek izgube kontrole naB prehranjevanjem namree deluje zelo negativno na samozavest in obeutek lastne vrednosto teh deklet. Ee se pri prehranjevanju ne morejo kontrolirati, ee se ne uspejo dr.ati tega ¸ kar so si obljubile, si ne morejo zaupati, jezne so nase in imajo velike obeutke krivde o .e tako naeet obeutek samozavesti se .e bolj poru.i, poglobi se obeutek manjvrednosti ¸ pogosto pa se pridru.i .e nezadovoljstvo s preveliko telesno te.o. Tako se ustvaro zaearani krog, v katerem je te.ko razloeiti, kaj je vzrok in kaj posledica. Negativn a samopodoba in neuspehi pri poskusih kontroliranja prehranjevanja in telesne te. I Motnje prehranjevanj 4d namree drug drugega utrjujejo o Kot najpomembnej.i dejavnik tveganja za razvoj kompulzivnega prenajedanj a se je izkazal negativen odnos do lastnega telesa. Povezava rezultatov o telesno samopodobi z rezultati o osebnostnih lastnostih in drugih znaeilnostih deklet iz ES p a potrjuje ugotovitve avtorice Bullerwell-Ravarjeve, ki poudarja, da telesni vidik lahk 1 le prikriva bolj pomembne vidike, kot so sprejemanje samega sebe, samospo.tovanjI in samozaupanje. Telesna samopodoba je po njenem mnenju torej bolj izraz le-teh ko1 pa vzrok. Ee se pri obravnavanju motenj prehranjevanja pretirano osredotoeimo n a telesni vidik (kar dekleta sicer veeinoma navajajo kot najveeji problem), potem lahk 1 zgre.imo bistvo o Za veeino deklet iz ES lahko reeem, da ka.ejo t.i. predklinieno slik 1 kompulzivnega prenajedanja. Znaeilnosti deklet iz ES so mo.ne predispozicije za razvo . kompulzivnega prenajedanja, kar pa .e ni zadosten razlog. K temu se morajo pridru.ito .e drugi faktorji: neustrezna dru.inska klima, pridobljeni vedenjski vzorci iU sociokulturni dejavniki. Z omenjeno raziskavo sem ugotavljala nekatere dejavnikI tveganja za razvoj kompulzivnega prenajedanja, drugi (npr. do.ivljanje .enske vloge . sedanji dru.bi, osebnostna struktura) pa niti niso bili problem te raziskave. Za celovitej. o vpogled v znaeilnosti in pomen kompulzivnega prenajedanja bi jih v prihodnjiO raziskavah morali upo.tevati in obravnavati o Iz rezultatov sklepam, da ni slueajno, da so si ta dekleta .izbrala. za svojo drog 1 prav hrano. Kak.na je pravzaprav funkcija hrane? Iz vseh podatkov sklepam, da je pro mnogih dekletih, nagnjenih h kompulzivnemu prenajedanju, funkcija prenajedanja . tem, da jim pomaga premagati obeutke negotovosti in socialne neustreznosti. Hran a jih namree pomiri, da jim obeutek varnosti ter pomaga ohranjati la.en self, kar je z a negotova dekleta, ki se trudijo prikriti svoje .ibkosti, zelo pomembno. Obenem hran a otopiti neprijetna eustva in obeutke manjvrednosti in neadekvatnosti ter zapolni obeutkI notranje praznine, ker deluje antidepresivno. V tem smislu deluje hrana kot posku . samomedikacije (kot navaja tudi Christensen, 1996). Analiza risb deklet iz ES ka.e n a visoko stopnjo avtoagresivnosti, ki ima oralna obele.ja; iz tega lahko sklepam, da jI hrana zanje droga, ki jih pote.i, saj gre preko ust, in da izbor droge ni nakljueen o Eeprav ima veliko deklet podobne osebnostne znaeilnosti, ki lahko predstavljaj 1 riziene dejavnike za razvoj kompulzivnega prenajedanja, lahko odra.eajo v podobn 1 rizienih okoli.einah in podobnem sociokulturnem kontekstu, se kompulzivn 1 prenajedanje razvije le pri nekaterih dekletih. Na kljueno vpra.anje: »Zakaj ravno t a dekleta?« odgovor pojasnjuje strukturiranost ega. Avtorji Wilson, Hogan in Mintz (1992Ö poudarjajo, da je potrebno pozornost pri motnjah prehranjevanja preusmeriti oB simptomatske slike na strukturo ega. Tudi sama menim, da bi bilo prihodnje raziskavI nujno potrebno usmeriti v proueevanje razlienih osebnostnih struktur o Ugotovitve te raziskave ka.ejo na nujnost obravnavanja kompulzivneg a prenajedanja kot motnje prehranjevanja, ne le pri debelih ljudeh, ampak tudi pri tistih ¸ ki imajo primerno ali le malo poveeano telesno te.o. Telesna te.a namree no najpomembnej.i pokazatelj; pomembnej.a je mentalna obremenjenost s hrano, obeutko krivde, preziranje samega sebe ter nenehni poskusi kontroliranja prehranjevanja iU 44pA. OgriR telesne te.e. Kompulzivno prenajedanje je motnja prehranjevanja, ki bi morala zavzeto enakovredno mesto kot anoreksija in bulimija nervoza o Literaturap Brownell, K.D. (1995). Definition and classification of obesity. V K.D. Brownell iU C.G.Fairburn (ur.) Eating disorders and obesity (str. 6-25). New York: Guilford Press o Bruch, H. (1940). Fat is a family affair. New York: Hazelden o Christensen, L. (1996). Diet-behaviour relationships. Washington: American Psychologica× Association o Cooper, S.E. (1989). Chemical dependency and eating disorders: Are they really so differentË Journal of Counseling & Development, 68, 102-105 o DSM-IV - Diagnostic and statistical manual of mental disorders (1994). Washington: AmericaU Psychiatric Association o Gardner, R.M. in Tockerman, Y.R. (1992). Body dissatisfaction as a predictor of body sizI distortion: A multidimensional analysis of body image. Washington: Genetics, Socia× and General Psychology Monographs o Garner, D.M. (1991). EDI - Eating Disorder Inventory - 2: Professional Manual. New Yorkç Psychological Assessement Resources, Inc o Giddens, A. (1997). Sociology: The body: Eating, illness and ageing. Cambridge: Polity o Gordon, R.A. (1990). Anorexia and bulimia: Anatomy of a social epidemic. Oxford: Basi ¬ Blackwell o Hesse-Biber, S. (1996). Am I thin enough yet? New York: Oxford University Press o Katherine A. (1991). Anatomy of a food addiction: The brain chemistry of overeating. Ne . York: A Fireside/Parkside Recovery Book o Machover, K. (1970). Projekcija lienosti u crte.u ljudske figure [Projection of personality iU drawing a man]. Beograd: Zavod za proueavanje socialnih problema grada o Orbach S. (1990). Fat is a feminist issue: A self-help guide for compulsive eaters. New Yorkç Berkeley Books o Praper, P. (1996). Tako majhen, pa .e nervozen: predsodki in resnice o nervozi pri otroku [S 1 little and already nervous: Prejudice and truth about child nervousness]. Ljubljanaç EDUCA o Rozman, S. (1998). Peklenska gugalnica [Infernal swing]. Ljubljana: Vale-Novak o Strauman, T.J., Vookles, J., Berenstein, V., Chaikens, S. in Higgis, E.T. (1991). The Bod dissatisfaction and disordered eating. Journal of Personality and Social Psychology, 61 ¸ 946-956 o iesselman, J.O. in Roig, M. (1985). Depression and suicidality in eating disorders. Journal o . Clinic Psychiatry, 46, 118-124 o Wilson, C.P., Hogan, C.C. in Mintz, I.L. (1992). Psychodynamic technique in the treatment o . the eating disorders. Northvale: Jason Aronson Inc o Wilson, G.T. (1995). Eating disorders and addictive disorders. V K.D. Brownell iU C.G.Fairburn (ur.), Eating disorders and obesity (str. 165-170). New York: GuilforB Press o Prispelo/Received: 15.03.200 1 Sprejeto/Accepted: 29.06.200 1