ŠOLA ZA SESTRE: ZDRAVSTVENO ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM
1733-1992
Razstava Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani
IVANKA ZAJC CIZELJ
V Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani
je bila 9. aprila 1992 odprta razstava, ki je
prikazovala razvoj izobraževanja zdravstvenih
delavcev (medicinskih sester, babic, otroških
negovalk, bolničarjev...) na Slovenskem od
njegovih začetkov pa do današnjih dni. Skozi
zgodovino te, za zdravstvo tako pomembne
dejavnosti, so nas popeljali kronološko in
tematsko razvrščeni dokumenti, fotografije in
učbeniki. Avtor razstave, kustos Branko Šuštar,
je poskrbel, da je vsakemu delu tega izobra-
ževalnega procesa, ki je bil sicer zelo razvejan
in raznolik, namenil nekaj prostora in tako
uspel obiskovalcu predstaviti dejavnost kot
celoto, ne da bi bila pri tem okrnjena njena
pestrost.
Posebno pozornost je zaslužila video pro-
jekcija, v kateri so bili zajeti posnetki o
delovnem utripu na zdravstvenih šolah po letu
1948; nekaj filmov je bilo ozvočenih, druge
pa je spremljala prijetna glasba. Razstavo so
časovno zaključili dia posnetki, ki so nam
najprej predstavili šolsko stavbo in nato tudi
dijake pri praktičnem delu. Tako so nas
pripeljali iz preteklosti v sedanjost. Razstava
je dala pomemben prispevek ne samo k
zgodovini, ki na tem področju ni ravno bogata,
ampak nas je seznanila tudi z dejavnostjo
zdravstveno izobraževalnih ustanov danes.
Pospremila sta jo zloženka, ki z nekaj
ilustracijami in orisom razvoja zdravstvenega
šolstva predstavi temo, in obširen katalog, v
katerem vodi bralca 17 avtorjev skozi razvoj
tovrstnega izobraževanja pri nas. Članke
spremljajo fotografije, kopije dokumentov,
preglednice in obširna bibliografija. V uvodnem
delu kataloga nam ravnateljica muzeja Slavica
Pavlic na kratko predstavi razstavo in katalog.
Sledita dva prispevka avtorja razstave in
urednika kataloga kustosa Branka Šuštarja: prvi
z naslovom Zdravstvena nega in tradicija (tu
dobimo nekaj osnovnih podatkov o razvoju
zdravstvene nege od najstarejših časov do
začetka 20. stoletja) in drugi Iz zapiskov o
babiških šolah (v tem prispevku nas avtor
seznani s tremi babiškimi šolami, ki so jih
obiskovale tudi Slovenke: te so bile v Celovcu,
Gradcu in Trstu). Prva babiška šola pri nas
je bila ustanovljena 1753. leta v Ljubljani.
Njeno delovanje nazorno opisuje Anica Toni
28
Gradisele. Ista avtorica nam predstavi še
strokovno pot naše prve medicinske sestre
Angele Boškinove in ustanovitev ter delovanje
prvih medicinskih šol (Babiška šola v Ljubljani,
Naša prva medicinska sestra Angela Boškin in
ustanovitev ter delovanje prve sestrske šole pri
nas, Šola za medicinske sestre v Ljubljani, Od
šole za otroške negovalke do Srednje zdravst-
vene šole v Ljubljani). O izobraževanju
bolničarjev in strežnic je Branko Šuštar
pripravil tri prispevke: Od strežniških tečajev
do strežniške in bolničarske šole 1908 - 1945,
O izobraževanju partizanskih bolničarjev (v
okviru tega prispevka sta tudi članka dr. Janeza
Milčinskega - Petra Sanitetna šola VIL korpusa
in Zadrska sanitetna šola) in Šole za bolničarje
(Ljubljana, Golnik, Maribor, Celje) in otroške
negovalke (Celje, Maribor). Povojnemu razvoju
zdravstvenega izobraževanja je posvečenih več
prispevkov, ki obravnavajo nastanek in razvoj
posameznih zdravstvenih šol; te so s šolsko
reformo leta 1960 postale štiriletne srednje
šole za izobraževanje medicinskih sester sploš-
ne oziroma specialne smeri. Z uveljavitvijo
usmerjenega izobraževanja 1981. leta pa je
prišlo do enotnega vzgojno izobraževalnega
programa zdravstvenega varstva in sicer dvo-
letnega za bolničarje in štiriletnega za medi-
cinske tehnike. Omenjeni razvoj obravnavajo
prispevki: Srednja šola za farmacijo in zdrav-
stvo (Aljoša Lahajnar), Srednja zdravstvena
šola Juga Polak, Maribor (Jože Krope), Razvoj
srednje zdravstvene šole Celje (Franjo Puncer),
Razvoj   srednjega  zdravstvenega  šolstva  na
Goriškem (Vesna Žele s sodelavci). Srednja
šola tehničnih in zdravstvene usmeritve Novo
mesto (Mojca Bahun), Srednja zdravstvena šola
Piran (Jože Drofenik), Srednja zdravstvena šola
v Murski Soboti (Marija Pavlic), Srednja
zdravstvena šola Jesenice (Sonja Ravnik),
Zdravstvena šola v Slovenj Gradcu (Marija
Geč), Srednja zdravstvena šola v Ljubljani
1980-90 (Slavica Navinšek). Vpogled v razvoj
višjega šolstva nam dajeta dva prispevka -
Pregled razvoja višje šole za zdravstvene
delavce (Breda Butala) in Višješolsko izobra-
ževanje medicinskih sester (Geli Hajdinjak,
Vera Štebe). Katalog zaključujeta članka, ki
statistično obdelata zdravstveno šolstvo - Nekaj
statističnih podatkov o zdravstvenih šolah od
leta 1956/60 (Branko Šuštar), Statistični pre-
gled zdravstvenega šolstva 1960-1990 (Mateja
Ribarič).
Ta kratki opis razstave in kataloga je le
opozorilo na bogastvo virov in podatkov, ki
so nam bili na razpolago in predstavljajo
pomemben prispevek k zgodovini zdravstva na
Slovenskem. Zbrano gradivo, ki so ga prispe-
vale ustanove in posamezniki, zgovorno priča
o izobraževalnem procesu in njegovem razvoju.
Slovenski šolski muzej in kustos Branko Šuštar
pa sta poskrbela, da je ta del naše kulturne
dediščine postal dostopen širši javnosti. Razsta-
va ni bila zanimiva samo za tiste, ki smo bili
udeleženi v tem izobraževalnem procesu,
ampak prav za vsakogar, saj je zdravstvo
povezano z nami vsemi in s celotnim našim
življenjem.
29