104 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 ZASEBNA ZBIRKA O SOŠKI FRONTI JAKA CIGLAR KAKO IN ZAKAJ SEM PRiCEL ZBIRATI Zbirateljstvo je čudna stvar. Verjetno je v človeku ta strast že, ko se rodi. Od nekdaj sem nekaj zbiral. Naj je bilo karkoli, le da sem imel svoj zaklad, ki sem ga lahko obču- doval. Po svoje je bilo to otroško obdobje le- po, spoznaval sem tako lahko stvari, ki so drugim ostale skrite, neznane. Z doraščanjem pa se je pojavila želja po novih kvalitetah. Izbirčno sem usmerjal svo- je zbirke v kakovost, v oženje zbirateljskih področij, vendar bi težko rekel, da me je ra- zen predmetov samih kaj drugega privlačilo. 2al mnogo zbirateljev na tej ravni tudi osta- ne. Ko pa sem odkril, da se za vsakim pred- metom skriva njegova življenjska doba, čas v katerem je nastal in bil uporabljen, se mi je odprl nov svet, bogatejši od predmetov samih. Seveda tak pristop spremeni način zbiranja celo do take mere, da postane zSir- ka za zunanjega opazovalca neugledna in nehomogena. In prav taka je moja »Soška fronta«. Natančno se še spominjam trenutka, ko se je porodila želja zanjo. Pred dobrimi pet- najstimi leti sem počival vrh Batognice, na ploski gori, ki dela družbo Krnu. Prevrtani skalni skladi, na gosto poškropljeni z rjavi- mi lisami rjastih železnih drobcev, so pričali o nečem groznem, kar sem tedaj lahko le slutil. Sola me je pred mnogimi leti sicer skušala seznaniti z množico zgodovinskih dejstev, a žal tistih, o slovenski zgodovini, je bilo bore malo. Tako sem z nejasnimi mi- slimi odtaval z Batognice v dolino. Doma sem takoj odšel v knjižnico. Meses- nelova (Hmelakova) Soška fronta mi je prva razkrila nesluteno tragedijo tega, tako lepega predela slovenske zemlje. Knjigo sem bral KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 105 tako vneto, kot v mladih letih Karla Maya. Zbirka je potem pričela nastajati sama od sebe. Razglednice, fotografije, zemljevidi, od- likovanja, znaki, orožje, vse to je začelo kot mozaični kamenčki spopolnjevati sliko o so- ški fronti. Poleti sem začel obiskovati frontne odseke od Rombona pa vse do morja, a o tem kaj več kasneje. Istočasno sem odkril doma in daleč po svetu vrsto ljudi, ki jih to področje tudi privlači. Neverjetno, koliko nas je. To- liko, da nam je uspelo ustanoviti celo društ- vo »Mali vojni muzej« s sedežem v Bohinjski Bistrici. To društvo združuje vse, ki jim je pri srcu vojna zgodovina slovenskega naroda. Izdajamo svoje glasilo, ki zaradi finančnih težav izhaja sicer neredno in poredko, vendar je mogoče v njem najti marsikaj, kar je celo profesionalnim zgodovinarjem novo in nezna- no. Tako, to je v kratkem vse o tem, kar me je napotilo zbirati mojo »soško fronto«. Za vse klasične zbirke je značilno, da po- stajajo s časom popolnejše, vedno bolj kom- pletne. Tega o svojem področju ne morem trditi. Iz leta v leto, ko želim globlje prodre- ti v to obdobje, ugotavljam nove praznine, ki jih skušam nato zapolniti. Vedno bolj pa spoznavam, da popolnost zbirke ne bom nikoli dosegel in da je prav v tem čar to- vrstnega zbiranja. Želim si pa, da bi nekoč iz takih privatnih zbirk, ki jih je v Slove- niji več, nastala ena zbirka (mogoče v Gorici), ki bi lahko pokazala zanamcem, da je tudi obdobje 1915—1918 bilo pomembno in za slovenski narod spomina vredno. KAKO SPOZNAVAM SOSKO FRONTO Preden pričnem naštevati, kaj vse mi je uspelo zbrati, moram zaradi pristnejšega razumevanja opisati, kako skušam spoznavati soško fronto in kateri viri mi o njej največ povedo. Zanesljivo je najlepši način seznanjanja s soško fronto raziskovanje na terenu, po za- puščenih kavernah in bojiščih. Že od nekdaj rad hodim v gore. Ta moj konjiček pa me je pognal z markiranih poti na brezpotja, iz udobnih planinskih koč v kaverne, kjer sem v spalni vreči preživel marsikatero noč. Omo- gočil mi je, da sem spoznal gore s plati, ki mi je bila neznana, pokazal mi je naravo ta- ko, kot je bila nekoč — neomadeževano, po- magal mi je, da sem se seznanil z domačini teh gora, da so me sprejeli za svojega, kot enega od »železarjev«, ki so med vojnama tavali tod in tovorih v dolino kovino, da jo zamenjajo za polento in sol. Ne nameravam naštevati vseh vrhov in grap, koder je potekala frontna linija od Rombona, preko Krna, Tolmina, vse do Go- rice in še dalje, po naši ter italijanski strani do morja. Vedno znova se vračam tja in pol- nim nahrbtnik z železjem, fotografiram vse, kar se je še ohranilo, saj iz leta v leto ne- usmiljeno propadajo spomeniki, napisi, na- grobniki, ki so jih vojaki postavili sebi v spomin, mogoče pa tudi nam v opomin. Cez mesece vzamem doma v roke košček železa, ki je sedem desetletij samevalo kje na strmem prodišču in lahko podoživljam ne le občutke nekoga, ki je to prodišče bra- nil v snegu, vetru in grmenju topov z ene in druge strani, temveč tudi vse lepe trenutke mojih planinskih potepov. Resnega zbiranja si ne morem predstavljati brez dobre in obširne literature. Te je res veliko, predvsem iz Avstrije in Itahje. Pri nas so šele zadnjih petnajst let posvetili ne- kaj več pozornosti temu času. Slabost vseh Tako je videti v moji zbirki ostanke nekdanjega soškega bojišča 1061 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1937 teh knjig pa je, da le zgodovinsko obdelu- jejo bitke in večje enote, zanemarjajo pa človeka. Obenem je vsaka s svoje strani pro- pagandno obarvana ter o istih stvareh raz- lično govori. Te knjige so tudi polne drobnih napak, ki so posledica piščevega nepoznava- nja, terena, posameznih orožij in takratnega načina vojskovanja. Živih borcev s soške fronte je zelo malo, vendar je tudi tem redkim čas zbrisal večino spominov na minula leta bojevanja ali pa so pričevanja z leti izgubila na dokumentarni vrednosti in jim zato ni mogoče več zaupati. Zato so pisma, razglednice in fotografije ter že redki dnevniki še edini verodostojni dokumenti, ki nam govore o mislih, skrbeh, težavah, strahu in vse preredkih veselih trenutkih največjega junaka na avstrijski in italijanski strani — navadnega vojaka. kaj vse zbiram Sprva sem zbiral vse, kar je dalo slutiti letnice 1914—1918. Kaj kmalu pa sem spo- znal, da propagandni material iz zaledja ne sodi v moje področje. Odstranil sem skodelice z likom cesarja, pravzaprav vse, kar je ide- aliziralo vojno in način vojskovanja in ni bilo direktno povezano s fronto. Tako predstavljajo sedaj večji del zbirke predmeti, ki so bili z vojakom na bojišču. Nekatere je celo sam izdeloval, zato so mi najbolj pri srcu, saj tudi največ povedo. Spominki s fronte. Koščki kovine, ki jih je nebo tako radodarno pošiljalo ob razstrelkih granat ali pa so ležali gosto posejani po boj- nem polju, so se v rokah spretnih vojakov kaj kmalu spremenili v uporabne predmete. Po- šiljali so jih domov kot majhen znak pozor- nosti, znak, da je misel na ljubljeno osebo, ki je tako daleč, še vedno živa. Mnogim je postal to vir skromnega zaslužka za liter vi- na, za nekaj cigaret. Prav zato jih cenim, saj izpovedujejo na svoj način, kako je vojak prebil del svojega prostega časa. Med najbolj značilnimi tovrstnirni izdelki so vaze iz medeninastih tulcev topovskih granat. Zanimivo je, da se enake oblike kot na soški fronti pojavljajo tudi na drugih bo- jiščih (Srbija, francosko-nemška fronta) ter se ponovijo zopet v drugi svetovni vojni. Drugo skupino sestavljajo črnilniki, pepel- niki, noži za odpiranje pisem, obtežilniki, ok- viri za slike in podobno. Domiselnosti pri izdelavi teh predmetov ni manjkalo. Posebna celota so frontni prstani. Večino- ma so izdelani iz aluminija (iz tempimih glav šrapnelnih granat) ali pa iz bakrenih obročev, ki so jih imele vse topovske grana- te. V košček aluminija je bilo najprej treba Italijanski bajonet vlclešften med korenine izvrtati luknjo, nato pa piliti in gladiti nasta- li obroček do dokončne oblike. Površino so večinoma krasili z vtolčenimi ali vrezanimi letnicami, vgraviranimi okraski in monogra- mi. Zahtevnejše pa je že bilo vstavljanje ba- krenih koščkov v aluminij. Pomanjšani liki topovskih granat ali srčki so bili najbolj pri- ljubljeni motivi na teh kovinskih intarzijah. Med spominke lahko štejemo tudi ročno slikane razglednice. S tem poslom se niso ubadali le talentirani amaterji, temveč tudi priznani slikarji. Za gotovo je med njimi prednjačil naš Hinko Smrekar, ki je v svoji avtobiografiji »Hinko Smrekar — črnovojnik« to tudi opisal. Enega teh njegovih originalov imam v zbirki in ga uvrščam med svoje najljubše predmete. Razglednice sem že prej omenil med viri. Zbiram jih tudi kot slikovno gradivo. Res je, da so nemško - avstrijske izredno propa- gandno obarvane, vendar so marsikdaj do- kumentarno zanimive. Posebej so mi pri srcu domače, ki so jih slikali naši najboljši umet- niki tistega časa (Gaspari, Smrekar, Koželj). Kaj več je mogoče o njih prebrati v članku mojega prijatelja Janeza J. Svajncerja.* Do- kumentarno vrednost imajo predvsem raz- glednice — fotografije posameznih delov fronte in prizorov z bojnega polja. Za njihovo izdajo so večkrat poskrbele enote same, saj so bile iskan spominček, obenem pa tudi pro- pagandni material. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 107 i Osebne jotograjije so tesno povezane z raz- glednicami. Vojaki so jih v veliki meri tudi za to uporabljali. Zanimivo je opazovati, ka- ko se je iz leta v leto spreminjal stil foto- grafiranja. Sprva toge podobe posameznikov in skupin so kaj kmalu zamenjale slike spro- ščenih in razgibanih prizorov »starih« bor- cev. Prav te iz let 1917 in 1918 najpristneje pokažejo duh časa. Med prvo vojno se je močno razvila ama- terska fotografija. Predvsem so se s tem uk- varjali premožnejši oficirji in nam tako za- pustili mnogo izjemnih dokumentov. Zelo rad vzamem take fotografije s seboj na teren in poizkušam poiskati točko, s katere je bila posneta, nato pa, sedaj po sedemde- setih letih, ponovim posnetek. Profesionalna fotografija je med prvo sve- tovno vojno postala nepogrešljiva. Uvajanje aviacije v oborožitev je omogočilo tudi zrač- ne posnetke. Le tako je bilo mogoče izdelati natančne bojne zemljevide. V zbirki imam dva albuma fotografij le- talske enote s Krasa (K. u. k. Fluggeschwader I). Prvi prikazuje letala, letalske dele, oboro- žitev, vse mogoče izboljšave na letalih, drugi Karikatura — avtoportret Hinka Smrekarja pa je poln posnetkov fronte iz zraka, pred- vsem soške. Izredna kvaliteta fotografij ter dokumentiranost posameznih posnetkov (dan, ura in višina snemanja) omogočajo verodo- stojno rekonstrukcijo frontne linije na dana- šnjem terenu. Sama zgodba, kako sta oba albuma priro- mala v mojo zbirko, je zanimiva. Anonimni prodajalec je imel že kupca iz inozemstva, a je raje albuma prodal doma, verjetno celo po nižji ceni. Vesel sem, da sedaj, predvsem po njegovi zaslugi, krasita mojo zbirko. Odlikovanja so priljubljeno področje zbi- ranja, vendar jih ne bom opisoval, ker so v literaturi že strokovno do potankosti ob- delana. Rad pa jih imam v svoji zbirki, po- sebno tista za hrabrost, ker nosi vsako v se- bi skrito zgodbo o junaštvu, trpljenju in sa- mopremagovanju. Zato tudi nobenega, kljub zimanji enakosti ne gledam kot dvojnika in vsa uvrščam v svojo zbirko. Prav tako sem vesel vsake italijanske polkovne, brigadne ali divizij ske medalj ice, saj večina njih nosi vpisana imena slovenskih krajev — tedaj krvavečih bojišč. Najbolj pa sem vesel odli- kovanj, za katera vem, kdo jih je nosil, zakaj jih je dobil, sploh pa, če dobim zraven še fo- tografijo lastnika s temi odlikovanji na pr- sih. Zal pride v mojo zbirko večina odliko- vanj z menjavami in je njihova zgodba za vse večne čase izgubljena. Znaki so bili med avstro-ogrskimi vojaki prav tako priljubljeni kot pred nekaj leti pri nas značke. Ce pustim ob strani tiste lepe, emajlirane, propagandne znake, ki jih je bilo mogoče kupiti v zaledju, moram vsekakor omeniti veliko skromnejše, po večini ploče- vinaste frontne znake, ki so krasili vojaške čepice. Predstavljali so slike vladarjev in vojskovodij, rodove vojske, posamezne vo- jaške enote, bojišča, na katerih so se te eno- te borile in podobno. Bilo jih je mnogo, ko- liko, tega ne vem, ker ni še nobenega kata- loga, ki bi jih v celoti naštel in opisal. O ti- stih, ki so za nas, Slovence, pomembni, je že nekaj malega napisano.® Priznati pa moram, da me je stalo mnogo truda, da mi je uspelo v petnajstih letih zbrati okoli štiristo različ- nih znakov. Vojaška oprema je najbolj pestro in ši- roko področje mojega zbiranja. Uniforme so za sedaj le sanje, ki mi jih ni uspelo uresničiti. Malo jih je ostalo, zahte- vajo pa tudi veliko prostora in skrbno nego. Imam le klobuk italijanskega alpinca, naj- den je bil pod Batognico. Lažje je dobiti kovinaste predmete, ki so krasili uniforme. Gumbi, oznake s kap, oz- nake činov in rodov z ovratnikov, oznake 1081 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 specialistov posameznih vojaških veščin, vse to je mogoče privlačno urediti, da skupaj z odlikovanji in znaki oblikuje pestro ce- loto. Vojaške opreme si ni mogoče zamisliti brez čelade. Avstrijska, nemška in italijanska mi že visijo na zidu, italijanska jeklena če- lada arditov (Farina) pa je še vedno moja neizpolnjena želja. Do strelnega orožja čutim od nekdaj od- por. Zato imam le nekaj zarjavelih puškinih cevi, najdb z bojnega polja. Te uničene mi pomenijo več, kot če bi imel lepe nove pu- ške. Značilnost bojev ob Soči so bili spopadi na nož. Ta način bojevanja predstavlja zbir- ka bajonetov in jurišnih nožev, a tudi tu imam raje tiste rjaste, zlomljene, najdene na bojišču. Zanimivo je vedeti, kako so se lepo in bogato oblikovani bajoneti v dveh vojnih letih spremenili v navaden, zavit in ostro nabrušen kos železa, njegovo morilsko poslanstvo pa je ostalo isto. Temu hladnemu orožju moram dodati še buzdovan, najden pod Krnom, saj ta najbolj jasno priča o gro- zovitosti bojev. Tudi čutarice so pomemben, čeprav mi- roljuben del vojakove opreme. Italijanske, starejše lesene in novejše ploščate, pločevi- naste ter avstrijske emajlirane in alumini- jaste spodbujajo domišljijo. Kolikokrat so bile v vročini prazne, kolikokrat pred napa- dom napolnjene z rumom? Njim je posvečen verz Bošnjakov: »Nema ruma, nema šturma!«. Med čutaricami imam tudi najdbo, majhno kepo zvite aluminijaste pločevine. Našel sem jo na Batognici. Le skrbno oko lahko ugotovi, da je bila to nekoč avstrijska čutarica, potem dokaz silovitosti obstreljevanja te gore. Pipa je bila nekoč nepogrešljiv del voja- kove opreme. Najlepše so parcelanaste, z barvito sličico, z napisom polka, v katerem je vojak služil, z njegovim imenom in po navadi s hudomušnim verzom. Težko jih je najti, zbrati pet ali šest pa je že prava umet- nost. Najdbe s terena so sicer neugledne, ven- dar meni zelo drage, odkar sem dojel njiho- vo govorico. Skrivenčeno železje, izgubljeni ali odvrženi majhni predmeti, skriti globoko v kavernah, povedo veliko o življenju na bojni črti. S potrpežljivim restavriranjem jim je mogoče vrniti nekdanjo privlačnost. Ob njih se mi sprosti domišljija, z njimi zno- va doživljam trenutke, ki so minili pred se- demdesetimi leti. Zal je marsikatera najdba že tako slabo ohranjena, da se je ne bi več dalo prenesti v zbirko, ker bi dokončno raz- padla, niti je ni več mogoče restavrirati. Tako raje fotografiram tak predmet, ga pre- merim in opišem ter ga pustim, kjer sem ga našel. Seveda pa je potrebno pri zbiranju teh predmetov biti previden. Neaktivirane to- povske granate so res privlačne, a jih je bolje pustiti pri miru. Z leti so lahko zaščit- ni mehanizmi prerjaveli ali pa so pod vpli- vom vlage in staranja nezaželene kemične reakcije tako granato naredile nevarno. Po- trebno je vedeti, da leže med granatami tudi plinske in da je v njih bojni strup kljub minulim desetletjem še vedno nevaren. Na vsak način pa se je treba izogniti tudi razstavljanju topovskih in ročnih granat. V opozorilo kroži ob Soči še mnogo zgodb o »železarjih«, ki jih je kljub natančnemu po- znavanju vseh vrst granat razneslo ali po- habilo. Sicer pa se mi kljub temu, da sem se vedno odrekel nevarnim najdbam, ni nikoli pripetilo, da ne bi bil na koncu poti po hri- bih nahrbtnik poln in neusmiljeno težak. Za zdaj mi je najljubša najdba s terena italijanski bajonet, ki je obležal na bojišču. Preko njega je zrastlo drevo, kasneje odmr- lo in padlo. Tako je bajonet zopet prišel na površje, vraščen med korenine. Skupaj z njimi ga imam v svoji zbirki. S tem bi bilo o zbirki v glavnem vse po- vedano. Je sicer še vrsta drobnarij, ki jo dopolnjujejo: filatelija na zasedenih ozem- ljih, propagandne nalepke, izdelki vojnih ujetnikov, vse vrste vojaških dokumentov, podobice, natisnjene v spomin na padle, do- kumenti ter fotografije o vplivu fronte na zaledje (o izgnancih, o zaplembi cerkvenih zvonov) in še in še. Preveč je vsega, da bi to lahko opisal v enem mahu. Zato sem predstavil le jedro svoje zbirke, področja, ki so mi najbližja. Čudna in nenavadna je ta moja zbirka. Ni lepa, ni dragocena, a vendar me osrečuje. Navezal sem se nanjo kot na dobrega pri- jatelja. Uči me, veliko mi pove, toliko, da bom nekoč mogoče spoznal življenje in misli navadnega vojaka, ki je pustil ob Soči dve leti in pol življenja ali pa se odtod sploh ni več vrnil. OPOMBE 1. Janez J. Svajncer: Slovenske vojne raz- glednice v prvi svetovni vojni, Kronika 1985/1, str. 41—49. — 2. Janez J. Svajncer: Slovenski polki in njihovi znaki v prvi svetovni vojni, CZN 1981/1, str. 117—134; Jaka Ciglar: Najsta- rejše značke z motivi slovenskih gora, Planin- ski vestnik 1986/1, str. 17—19.